LI 07 Z I'A
ft. 14B Poštnina porafeiinjana (0, C. con la fl^fegg^' V Trsta. * torek. 19. lanfla. 1928. - Leto VI.
Posamezna itevilka 30 cent
Letnik Lil!
IM bbja v«aki dan sfutrmj razan pon*d«ijka. Naročnine: ae 1 neaee L l-« 9 utNM« L 2Z—, pol Uta L , crnio Uto L 75,—> r boumilro m—fee ^	— PoMmun« »torilk« 30 «t — OglMoJna za 1 mm prostom
* «roko*tt 1 koloa® (38 mm): sa trgovska hi obrta« ogi&s« L 1—-» a tic^ amhrmU, poslaoa, vabila L 1-50. oijlass H«mrnih nrodor L
Oglasi na piri strani L 1—
EDINOST
Ursdniltro la upravna tro: Trst (3), ulica S. France »c o d'As^si 3a Ts-Isfoa 11-37. Dopisi na} m poitljajo izključno uredništvu, oglati, reklamacij« in d«nar pa upramiltm. Rokopisi •« na vračajo. Nairankirana pisme ss ns »prej«majo. — Last, zaloiba in tisk TUcarns «Edinoat». Podurednifttvo v G o r i c i i ulica Giosne Cardecci iL T, L n. - TsUi IL 337« Glavni in odgovorni ur«dniki proi. FiHp Peric.
Pollaki In Ma«nrl
5© pred vojno se je pogostoma csnenjalo nekako «tesno poljsko-madžarsko prijateljstvo)), ki da Je globoko ukoreninjeno v čustvih in medsebojnem spoštovanju obeh narodov. Posebno na madžarski strani so to «pri-Jatelj»tyo» radi naglašali in je skušali čim bolj izkoristiti. Radi svetovne vojne so se, kot je bilo pričakovati, precej ohladili. Vendar pa ideje same Madžari niso nikdar popolnoma u: tili. Različni poskusi, ki so napravili po vojni za ohranitev prijateljstva s Poljaki, Jokazujejo marveč, da polagajo veliko važnost na to, da so deležni simpatij vsaj enega dela javnega mnenja v tem slovanskem narodu.
Stvar bi sama na sebi ne imela nikake večje važnosti, temveč bi spadalo le med pojave medsebojne vljudnosti med narodi, ko bi ne Madžari združevali svojih prijateljskih čustev napram Poljakom tudi s svojo sistematično propagando za spremembo mej, ki so bile določene v srednji Evropi z mirovnimi pogodbami. Omenjeno madžarsko «žlahtanje» s Poljaki pa ima ravno to kočljivo primes in zato zadobiva ves pokret važen političen pomen, tako da se morajo zanimati zanj — hočeš nočeš — tudi v inozemstvu.
Spričo tega je tem zanimivejše vprašanje, kakšno je zadržanje širokih krogov poljskega javnega mnenja napram temu ogrskemu prijateljstvu. Odgovor na to vprašanje je dal te dni kvovski list «Slowo Polskie», ki razpravlja v posebnem članku o madžarski propagandi za spremembo trianonske mirovne pogodbe, in sicer v zvezi s poli-sko-madžarskim prijateljstvu
Člankar začenja svoja izva-lanja z ugotovitvijo, da je triatlonska mi. ovna pogodba osvobodila one slovanske narode, ki io se pred vojno nahajali pod madžarsko oblastjo. \ nadaljevanju ?e potem na rahlo norčuje iz velike naklonjenosti, ki jo kažejo Madžari napram Poljakom. Pri tem naglasa, da gredo Madžari predaleč, kajti hoteli so imeti celo skupno mejo s Poljaki. Člankar sicer izraba obenem Madžarom tudi primanje za simpatije, toda takoj dodaje, da so njihove zahteve brez vsake pravne podlage. Slovani — pravi — se ne želijo vrniti pod madžarsko oblast.
Glede madžarske propagande na Poljskem piše. da smatrajo Madžari ravno Poljsko za najvažnejši teren svojih naporov. Velikomadžarska propaganda
__ nadaljuje dobesedno — se
vrši na Poljskem že celo vrsto let. Njeno središče je Krakov, kjer se nahaja poljsko-madžar-iko društvo. Pred kratkim se je TŠilo v tem društvu predavanje o «mednarodnopravnih podlagah madžarskih zahtev». Predaval je madžarski polonofil (ljubitelj Poljakov) Tomcsanyi, svetnik v ministrstvu za zunanje stvari. Govornik je naglašal, da je treba odstraniti napaČnQ naziranje, češ da hoče Madžarska izsiliti spremembo trianonske mirovne pogodbe. Madžarska politika — je rekel dalje — hoče marveč ramo doseči, da se bodo na Slovaškem in v Pod-karpatski Rusiji (obe deželi spadata k Cehoslovaški) izpolnjevale določbe mirovne pogod->e. Madžari branijo pravice tamkajšnjega prebivalstva, ki so nahaja pod češkim jarmom. Predavatelj se je pri tem skliceval na nekakšen člen mirovne po fodoe, kateri da govori o av-toi o mi ji Slovaške. Madžarska le loče doseči pri praški vladi, da to avtonomijo tudi uvede.
«.>lowo Polskie» pripominja k tem trditvam dobesedno: -aspjošno je znano in z njihove uraane strani potrjeno, da Madžari odkrito stremijo za spre-m-fcnfbo trianonsif% mirovne pogodbe. Zato predstavlja to predavanje novo dejstvo, ker se v njem trdi, da je Madžarom le na tem, da se mirovne pogodbe Izpolnjujejo. Seveda je tudi res, da slične izjave ne morejo spremeniti namenov vlade grofa Bethlena. Kolikor je nam znano, se smatrajo Slovaki, da živijo v svoji državi, v Cehoslo-jvaški, in ne prosijo nikogar, naj *th ščiti. Tudi nam ni rnanp i
da bi ss v mirovnih pogodbah govorilo o avtonomiji Slovaške. Razume se, da ne moremo imeti ničesar proti zbližanju z Mad-žarsko, toda pri tem nas nikakor ni volja, da bi radi skupne meje z Madžari delali proti mirovnim pogodbam, in to na Škodo dvomili jonskega bratskega nam slovaškega naroda. Krakovsko poljsko-madžarsko društvo smatra, kot se zdi, skupno mejo za neobhodno potrebno, toda to mnenje nikakor ni me-rodajno. Tu odločajo marveč uradni Činitelji, kateri pa so se najodločneje izrazili proti spremembi trianonske mirovne pogodbe (zadnjikrat zunanji minister Zaleski)».
Ta izvajanja velikega in vplivnega levovskega lista dokazujejo, da je zadržanje poljskega javnega mnenja napram ogrski propagandi povsem odklanjajoče, vsekakor skrajno previdno. Narekuje mu to previdnost zavest izredne kočlji-vosti sličnih poskusov v oni srednji Evropi, kjer je pred leti že sam poskus obnovitve habsburške monarhije izzval splošno mobilizacijo v vseh treh državah Malega sporazuma.
M stani Mio
Nobileja in tovarišev
ita
povodom ustoličenja pokrajinskih gospodarskih svetov
RIMa 18. Slovesno ustoličenje rimskega gospodarskega sveta se je izvršilo včeraj dopoldne v senatorski palači. Rimski prefekt je prečital poslanico načelnika vlade, ki jo objavljamo v naslednjem kratkem izvlečku:
Pokrajinski gospodarski sveti so po reformi, ki jo je izdelala vlada, nasledniki bivših trgovin, skih zbornic. Tem svetom predsedujejo prefekti. Njihovi podpredsedniki in načelniki poedi-nih njihovih odsekov so bili i-menovani v sporazumu z ministrstvi notranjih zadev, gospodarstva in korporacij. Niihovi člani pripadajo sindikalnim organizacijam delodajalcev in delojemalcev. Sveti dajejo popolno jamstvo za skladni razvoj vseh gospodarskih panog, ker zaobse-ga njihov delokrog tako poljedelsko kot industrijsko in trgovinsko gospodarsko panogo. Pokrajinski gospodarski sveti bodo imeli nalogo, da poročajo vladi o perečih pokrajinskih gospodarskih vprašanjih in da predlagajo glede teh vprašanj tudi primerne rešitve. Svojo posebno pažnjo bodo morali posvečati vprašanjem, ki zadevajo poljedelstvo in rudarstvo.
Poslanico so sprejeli vsi nav-zočni člani svetov in zastopniki oblasti z velikim navdušenjem.
Proslave bitke nH Plavi i Miri
v navzočnosti vojvode Aostokefla
PADOVA, 18. Povodom 10, obletnice bitke ob Piavi se je danes vršila v mestu slovesna proslava te bitke. Slavnostim je prisostvoval vojvoda Aostski, ki je prispel ob 9.55. Na kolodvoru so ga sprejeli minister javnih del on. Giuriati, predsednik poslanske zbornice Casertano, poslanec on. Zuppelli ter zastopniki vojaških in civilnih oblastev iz vse pokrajine. Po sprejemu je vojvoda Aostski pregledal čete, ki so bile razpostavljene njemu na čast pred kolodvorom, nato je med grmenjem topovskih salv in tuljenjem siren krenil v mesto, kjer je najprej obiskal dom vojnih pohabljencev. Nato se je popeljal z avtomobilom na trg Unita d'Italia, kjer je v navzočnosti velike množice občinstva i-mel govor, v katerem je proslavljal bitko ob Piavi in njene posledice.
Popoldne je vojvoda Aostski o-biskal semenj in razne ustanove, ob 23. pa je odpotoval iz Padove.
Dar vojne mornarice pesniku D'Amranziju
RIM, 18. Uradni list «Gazzetts Ufficiale» je objavila od tek, s katerim se pooblašča ministrstvo za mornarico da darujejo pesniku D'Annunziju v znak priznanja za njegove zasluge v vojni sprednji del in poveljniški mostič bojne ladje «Pugiia», «mas» št. 92 ter razni drugi predmeti, ki spadajo k navedenima ladjama.
O Harlanu, Zappijn la
greenn ie nlkaklh vesti
RIM, 18. Agencija «Stefani» je včeraj izdala naslednje poročilo: Brezžična postaja na ladji «Citt& di Milano« je sporočila, da sta se včer^ v nedeljo, ob 18. uri dvignila z ladje «Bragan-za» letalca Larsen in Lutzow Holm. Uspehi njunega poleta še niso znani. Poveljnik ladje pa je odredil, da ima takoj po njunem povratku odpotovati rešilna ekspedicija s 2 sankama in 9 psi na pomoč generalu Nobileju. Ekspedicija je opremljena z vsem potrebnim.
O skupini, ki jo je general Nobile odposlal proti Severnemu rtu, ni še vedno nikakega sledu. Vest, da so jo rešili smučarji z ladje «Hobby», je bila dementirana. Italijanska vlada je v ostalem poskrbela, da dobi prve vesti od generala Nobileja in tudi vse druge, ki so v zvezi s padcem zrakoplova in njegovih posledic. Brezžična postaja v Rimu San Paolo je namreč preko postaje na ladji «Cittš, di Milano» zvezana s postajama na ledolomcih «Braganza» in «Hob-by».
Penzo la Amundsen
na potu proti King's bayu
OSLO, 18. Major Penzo je prispel v soboto zvečer v Stock-holm. Naslednjega dne je malo -pred 7. uro nadaljeval svojo pot proti Luleji. Tja je dospel okrog 13. ure včeraj.
V Lule j i je prejel letalec nove zaloge bencina in zložljiv čoln, v katerem je prostora za 30 oseb. Čoln bo major Penzo spustil generalu Nobileju na ledovje. Iz Luleje je imel odleteti še tekom včrajšnj ga. dne proti Svalbard-skim otokom.
Medtem je včeraj ob 20.15 od-letel iz Bergena proti Tromsoju hidroplan «Latham 47» s pilotom Guilbaudom in raziskovalcem polarnih krajev Amundse-nom na krovu. V Tromso pa je prispelo danes zjutraj kmalu p<5 6. uri.
Norveška brzojavna agencija je sporočila vest iz King's baya, da je posadka na ladji «Hobby» nehala z raziskovanjem in da se ladja že vrača proti King's bayu, odkoder namerava nato nazaj na Norveško. Vesti, da bi se bili Mariano, Zappi in Malm-green, ki jih je general Nobile poslal proti Severnemu rtu, rešili na ladjo «Hobby», so neosnovane. O njih ni še nikake vesti. Ladja «Braganza» pa bo nadaljevala raziskavanja.
Skupina generala nobileja
opazila letali Larsena in Lfltzo-
RIM, 18. O poslednjem radio-brzojavnem pogovoru z Nobile-jem so znane naslednje podrobnosti:
Tekom radiobrzojavnega razgovora med ladjama «Bragan-za» in «Citt& di Milano*, se je nenadoma oglasila Nobilejeva radio-postaj a. General Nobile je sporočil« da je vedno slišal poročila z ladje «Citt& di Milanoa in da je videl leteti letali Liitzo-wa in Larsena. Skušal jima je pokazati, kje se nahaja, toda letalca nista zapazila znamenj, ker s{a letela preveč proti jugii. Nobile je nato naprosil poveljni-kaka ladje «Citt& di Milano*, naj vpraša ladijskega zdravnika za nasvet, kako naj se nadaljuje zdravljenje Ceccionija, ki ima — kot znano — zlomljeno nogo.
Poadiiki vojni pohabljenci bodo p ose tili Rim
RIM, 18. Dne 30. junija bo prispela v Rim skupina invalidov iz Poadižja, ki si bodo v spremstvu rimskih tovarišev o-gledali prestolnico. Pohabljence bo sprejel tudi načelnik vlade.
Trgovinska pogodba mod Avstrijo in Združenimi državami sklenjena
DUNAJ, 18. Včeraj je bila v Washingtonu sklenjena trgovinska pogodba med Zedinjenimi državami in Avstrijo. ^Pogodba je zasnovana na načelu najbolj favorizirane nacije.
RIM, 18. Po vesteh iz francoskega vira nemška državna banka ne bo sodelovala pri stabilizaciji romunske valute.
Vpsktfhv ii baroni! prtftktn
RIM, 18. S kraljevim ukazom je bilo vpokojenih 10 prefektov, in sicer gr. cord. Pericoli iz Milana, gr. uff. Dezza iz Barija, comm. Di Donato iz Viterba, comm. Di Biask> iz Raguse ter naslednji prefekti na razpoloženju: gr. uff. Maggiotto, gr. uff. Orestano, gr: uff. Nobile, comm. Sallicano in comm. Violardi. Naslednji Štirje prefekti so bili stavljeni na razpoloženje: comm. Cavalieri iz Vidma, comm. Botti iz Bene ven ta, comm. Dentice d'Accadia iz Trevisa, gr. uff. De Vita Iz Turina.
Imenovanih je bilo devet novih prefektov, in_sicer: comm. d'Alena v Caltanissetti, comm. Chiaromonte v Avellinu. comm. Miglio v Nuoru, comm. Zanco-nato v Trapaniju, comm. Tafuri kot prefekt na razpoloženju, inženir Chiesa v Cuneu, od v. For-mica v Lecceju, on. dr. Cimorini v Beneventu, ron. Limongelli v Viterbu.
Poslednji štirje novi prefekti so bili izbrani izmed najstarejših članov faišstovske stranke.
Manili za Umnm Male aotante
v rimskih diplomatičnih krogih
RIM, 18. V tukajšnjih diplomatičnih krogih vlada veliko zanimanje za konferenco Male an-tante. ki se bo vršila v kratkem v Bukareštu in ki ji pripisujejo velijo važnost. Temu je vzrok dejstvo, da ima konferenca namen pobijati takozvano kampanjo za revizijo trianonske mirovne pogodbe in ker bo baje BeneŠ skušal doseči sporazum med državami Male antante glede razorožitve. Domneva se tudi, da bo Beneš skušal ustvariti iz držav Male antante nekakšno srednjeevropsko zvezo.
BEOGRAD, 18. Minister dr.
Marinković je danes zvečer odpotoval v Bukarešt na konferenco Male antante. Za časa niegove odsotnosti ga bo nado-mestoval minister dr. Šumen-ković, ki se je danes povrnil iz inozemstva. Kot smo poročali, se je dr. Marinković podal v Pariz in Prago, kjer je imel daljši konferenci z ministrskim predsednikom Poincaršjem in zunanjim ministrom dr. Benešem.
PRAGA, 18. Zunanji minister dr. Beneš je nocoj ob 21. uri odpotoval v Bukarešt na konferenco Male antante. Poleg izvedencev ga je spremljalo tudi več čehoslovaških novinarjev.
Silen potres v Mehiki
MEXICO, 18. Silen potresni sunek je uničil v soboto mesto Oxaco. Več poslopij je bilo uničenih, mnogo drugih pa močno poškodovanih. Iz razvalin je bilo doslej izvlečenih šest mrtvih in mnogo ranjenih, domneva se pa, da je še mnogo drugih oseb pod razvalinami. Ni še mogoče določiti Število manjkajočih, ker je vse prebivalstvo iz strahu zbežalo v okolico. Strah in groza, ki se je polastila prebivalstva se ne da primerjati niti od daleč z ono, ki se ga je polotila ob priliki zadnjih potresnih sunkov v aprilu.
Pogajanja za ureditev tanger-
skega vpraftanja zakljutataf
PARIZ, 18. Gen. Jordan je ob priliki nekega sprejema novinarjev izjavil, da se lahko smatrajo pogajanja, ki so se vodila v Parizu za ureditev tangerske-ga vprašanja, kot zaključena in da bo v kratkem podpisana nova pogodba. _
Preti nedovoljenim kupčijam s svilodi
RIM, 18. Finančni minister je ugotovil, da nakupujejo svil-ni industrijalci svilode, ki jin rabijo za svoje tvornice, poioiu posebnih agentov, ki izvtšujejo pri tem razne kupčije, ki bi na smele biti dovoljene. Zato je minister za poskušnjo odredil, da morajo navedeni agenti namesto dokumentov, ki so bi!i predpisani doslej, imeti posebno spričevalo, izdano od pokrajin. gospodarskega sveta. V ta namen bodo morali prizadeli industrijalci #. odložiti svetu zadevno prijave^_
On. Bottai se je povrnil Iz fteneve
RIM, 18. On. Bottai se je vrnil iz 2eneve, kjer se je udeležil mednarodne delovne konference. U le traiala dva tedna in
se je zaključila v soboto. Jutri ga bo sprejel načelnik viade, kateremu bo poročal o poteku konference.
JURliveitki stojMa omzidja
nepopustljiva v zadevi ratifikacije nettunskih konvencij
BEOGRAD, 18. Današnjo dopoldansko sejo narodne skupščine je, kot že običajno, zavlekla razprava o zapisniku. Pravzaprav narodna skupščina sploh ni mogla preiti na dnevni red, marveč jo je moral predsednik radi nereda in hrupa s strani o-pozicije zaključiti.
S tem večjo pozornostjo pa so sledili politični krogi posvetovanjem in konferencam načelnikov parlamentarnih skupin, ki so imeli danes popoldne, kot je bilo določeno že v soboto, skupno sejo, na kateri so podali zastopniki vladne večine odgovor na stališče, ki sta ga izrekla načelnika KDK v vprašanju, kako naj se doseže redno delo v narodni skupščini. Zastopniki vladne veČine so se posvetovali ves dopoldne in popoldne je Da-vidović v njihovem imenu podal odgovor, naj opozicija preneha z neredi in naj na ta način prispeva k mirnemu in plodo-nosnemu delu parlamenta.
Seje so se udeležili Jovanović kot sklicatelj, Davidovič kot zastopnik demokratske stranke, Lajoševič v imenu radikalov, musliman dr Hrasnica, dr. Hohnjec kot zastopnik Jugoslovanskega kluba, Svetozar Pribi-čević in Stj. Radić pa v imenu KDK. Seja je bila zelo kratka. Ko je namreč Davidović prečital odgovor vladne večine, je Stjepan Radić razburjen vstal in izjavil, da opozicija ne bo dopustila, da bi se ratificirale nettunske konvencije. «In se bomo proti temu borili z vsemi sredstvi, četudi nas vse mrtve nesete iz skupščine.» S to grožnjo je Stjepan Radić v spremstvu Svetozarja Pribićevića zapustil sobo.
Zastopniki vladnih strank so nato sami razpravljali o nadaljnji taktiki proti KDK za slučaj, da bo opozicija zares izvršila svojo grožnjo. Po seji se je Davidović sestal z demokratskimi ministri in, ko je bil Vukićević obveščen o poteku tega sestanka, se je slednji podal na dvor, kjer ga je sprejel kralj v avdi-jenci.
Novinarjem je po neuspeli seji načelnikov parlamentarnih skupin Jovanović poročal o poteku seje ter jim izrazil svoje obžalovanje, da je ostala njegova pobuda zaenkrat neuspešna. Naglasil pa je, da bo še enkrat poskušal pripraviti voditelje o-pozicije in vladne večine do sporazuma. Tudi Davidović je sprejel novinarje in jim je dejal, da je treba vso krivdo za neuspeh seje pripisati opoziciji, ki je z odklonitvijo vladnega predloga dokazala, da že od vsega začetka ni hotela sporazuma.
V poznih večernih urah je bila za jutri dopoldne sklicana seja demokratskega poslanskega kluba, da sklepa o nadaljnjem postopanju v narodni skupščini zlasti glede ratifikacije nettunskih konvencij, radi katerih, je parlamentarno delo zastalo. Opaženo je bilo tudi, da je imel dr. Marinković po seji parlamentarnih skupin dolgotrajen sestanek z italijanskim poslanikom gen. Bodrerom, nakar je odšel na dvor v avdijen-co.	_
Ahmed Zogn bo proglašen za albanskega kralja?
BEOGRAD, 17. Iz Tirane poročajo, da so se napovedale včeraj volitve v zakonodajni zbor. Volitve se bodo vršile po vsej Albaniji v času od 16. julija do 16. avgusta. Novi zakonodajni zbor se bo sestal 25. avgusta in se bo najprej bavil z vprašanjem o spremenitvi albanske ustave. Baje na podlagi teh sprememb bo proglašen za kralja sedanji predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu.
PARIZ, 17. Voditelj skrajne-žev bivše popolarske stranke poslanec Miglioli, ki je zadnje čase prebival v Parizu in bil v stalnih stikih z italijanskimi protifašistovskimi izseljenci in komunisti, Je bil izgnan iz Francije.
Revolocfosarao Me v firOji?
Proglasitev splošne stavke
BEOGRAD, 17. «Pravda» poroča, da se je pričelo v Grčiji široko zasnovano komunistično revolucijsko gibanje. Vodstva industrijskih delavcev v poedi-nih grških mestih so se baje sporazumela in proglasila za da nes splošno, stavko. Pobudo za to stavko so dali žeiezničarji in elektromehaniki.
Glasom «Pravde» je prišlo v Drami do krvavih spopadov med delavci in vojaštvom. Bilo je baje 30 ljudi mrtvih in preko 100 ranjenih. Slični incidenti so se pripetili tudi v Kavali. Kot pravi list, pripravlja grško delavstvo prevrat in proglasitev pro-ietarske diktature v državi.
To gibanje si je osvojilo baje tudi del grške mornarice in posadke treh vojnih ladij na otoku Lezbu so, kot poroča beograjski list, je odrekle pokorščino.
Te vesti pa doslej še niso bile potrjene.
Iflcfrcplcn „Frlendslilp"
preletel Allontskl oceon
in pristal na zapadni obali Anglije
TREPASSEY BAY (Nova zemlja), 17. Hidroplan «Friendship» se je dvignil danes dopoldne ob 9.51 iz tukajšnjega zaliva na pot preko Atlantskega oceana. Na letalu so pilot \ViImer Stultz, mehanik Louis Gordon, letalka miss Amelija Earhart in kot potnik ameriški milijonar Lincoln Ellsworth, ki se je, kot morda znano, udeležil pred dvemi leti ekspedicije Amundsena in generala Nobileja na severni tečaj.
Miss Amelija Earhart, ki pravzaprav vodi polet, je 29 let stara ameriška lepotica, doma iz Bostona, kjer je službovala na nekem zavodu kot učiteljica sociologije. V Kaliforniji se je 1. 1918. posvetila letalstvu in je v tej stroki dosegla celo zuatne uspehe. Sedaj se je je polotila želja, da bi kot prva ženska preletela Atlantski ocean. Lahko pa se ji pripeti, da jo bo v tem pogledu prekosila miss Mabel Boli, o kateri smo poročali, da jo odletela z letalom «Columbia» iz New Yorka z namenom, da preleti ocean, ki pa je morala radi slabega vremena pristati v Har-bour Graceu na Novi zemlji.
Vreme je ugodno. Piha lahen zapadnik. Po poslednjih poročilih, so tudi na oceanu vremenske prilike ugodne.
«Friendship» je hidroplan tipa «Fokker» in čisto podoben leta^ lu «Southern Cross», s katerim je preletel avstralski letalec Kingsford Smith pred nekaj dnevi Tihi ocean od Kalifornije do Avstralije z enim samim prestankom. Letalo ni bilo zgrajeno za polet preko Atlantskega oceana, marveč je bil njegov prvotni namen polet preko Južnega tečaja. Bil je last letalca Byrda, ki pa ga je prodal družbi «Mechanical Sgienze Corporation«, ki je sedaj organizirala in gmotno omogočila polet letalke Earhart.
Letalka Earhart je že trikrat poskusila, odpraviti se na svojo dolgo pot, in šele včeraj, ko se je dvignila v četrtič, ji je uspelo.
TREPASSEY, 17. Hidroplan <cFriendship» se je usmeril proti jugovzhodu. Izgleda, da namerava proti Azorskim otokom, mogoče pa je, da bo pristal v Southamptonu ali pa kje drugje na Angleškem.
Danes ob 1.30 je došla brezžična brzojavka z letala, ki pravi, da je vreipe lepo in da se vrši polet v popolnem redu. Nekoliko kasneje je s{>oročila agencija «Exchange Telegraph«, da namerava miss Earhart v Valen-zijo na Irskem.
TREPASSEY, IS. Agencija «Radio Corporation« poroča, da je bila ladja «Rexmore» sinoči ob 18. uri v brezžičnem razgovoru z letalom «Friendship». Miss Earhart je sporočila: «Napre-dujemo dobro in še vedno z vso naglico.» Tudi ladja Elmsvvorth trdi, da je bila sinoči ob 22.35 v razgovoru z letalom. Letalo se je nahajalo pri 50* severne širine in 34° 21* zapadne doijine^ vendar so bila brezžična poročila komaj slišna.
V razdalji 800 milj vzhodno in severovzhodno od Nove zemlje se pričenjajo vremenske prilika slabšati.
IL
(EDINOST*
V Trstu, dne 19. Junija 1928.
LONDON, 18. Letalo «Friend-*hip»> je pristalo danes popoldne Ha zapadni obali Anglije. Preletelo je okrog 4000 km v 21 urah. Hlot Stultz je izjavil« da sta me-fk ln dež celo ovjrala polet. Hi-Sropian je pristal le, da se založi bencrtnom, ki mu ga. je zmanj-Iz Trepasseya je odletelo z galonami (3300 1) bencina, je sanj baš zado štovalo za tet preko oceana.
RIM, 18. Jugoaiovenskl listi so objavili politično vest iz Rima, flaaom katere bi bila italijanska vlada za revizijo trianonske mirovne pogodbe, kar se tiče madžarske meje napram Jugoslaviji in čehoslovafiki. Glede meje Madžarske napram Romuniji pa bi bila vsaka poprava nemogoča, ker živijo madžarske manjšine v notranjosti dežele.
Politične beležke
Ćchoslovažki zunanji minister o čehoslcva&ki trgovinski politiki
Na seji senatovega odbora za zunanjo politiko je 6. t. m. odgovarjal zun. minister dr. Beneš na interpelacijo o stanju trgovinsko-političnih dogovorov med Ceho-slovaško in Francosko, Poljsko, Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo.
Kar se tiče trgovinskih dogovorov s Francosko, je dr. Beneš v
prvi vrsti naglaša! težkoče v četku pogajanj in ugotovil, da Je v zadnjem času uspelo približati francosko in čehoslova&ko stališče ter da je čehoslovaška delegacija že odpotovala v Pariz, da se pogaja na podlagi mnogo obširnejših pooblastil. Lahko se pričakuje, da pride na podlagi obojestranskega popuščanja kmalu do sporazuma.
Tudi v pogajanjih s Poljsko so se pojavile mnoge težkoCe. Čehoslovaška delegacija se je vrnila iz Poljske in pričakuje sedaj odgovor Poljske na nekatere čehoslo-vaške zahteve, v prvi vrsti glede dovoljenja izvoza ali uvoza v okviru Odobrenega kontigenta in pa glede neizpremenljivosti dogovora. Tudi tukaj bo ob svojem času pri-ilo do sporazuma.
V pogajanjih z Jugoslavijo bo veliko te&koč m obe stranki. Pričakovati je, da se bodo koncem junija pričeli novi formalni razgovori. Cehoslovaško zunanje ministrstvo hoče posvetiti tem razgovorom vso svojo pažnjo in energijo.
Ob priliki svojega bivanja na Nemškem je imel minister priliko, razgovarjati se s kompetentnima činitelji o trgovinskih dogovorih; zato pričakuje, da bo mogoče, komaj se sestavi na Nemškem nova vlada, ukreniti nove korake za podaljšanje dogovorov.
Z ZSSR se vršijo čisto ekonomska in ne politična pogajanja o tarifih, po načelu najbolj iavorizi-rane nacije, in o transportu.
DNEVNE VESTI
Ustoličenje
pokrajinskega gospodarskega mta
v ned'iljo se je vršilo svečano ustoličenje gospodarskega sveta za tržaško pokrajino. Svečanosti so prisostvovali zastopniki vseh tukajšnjih oblastev, ucilišč in gospodarski]! krogov.
Predsedništvo te nove ustanove je tako-le sestavljeno: predsednik tržaški prefekt kom. Bruno Forna-ciari; podpredsednik gr. uff. dr. Gvidon Segrč; sekcijski predsedniki: kav. dr. Higin Cosolo (polje^ delstvo in gozdarstvo), kom. Jurij Sanguinetti (industrija), poslanec Banelli (trgovina), Anton N. ,Cosu-lich (pomorstvo).
Predsednik je prečital posebno poslanico, ki jo je naslovil tem povodom vsem pokrajinskim gospodarskim svetom načelnik vlade. Zaključek poslanice so posremili navzočni s ploskanjem. Nato je imel pi efekt še kratek priložnosten govor, s čimer je hila svečanost ustoličenja zaključena.
P/efekt v Rimu
Včeraj ob 18. uri se je odpeljal v Rim tržaški kom. Fornaciari. Z njim sta odpotovala v prestolnico ■tudi trž£»Ški podeštat senator Pi-tacco in tajnik fašistovske stranke inž. Cobolli-Gigli.
Izseljevanje v Južno ftmeriko
Z dežele smo prejeli naslednje vrstice ki jih objavljamo v preudarek prizadetim:
Mnogi, premnogi se i z tukajšnjih krajev izseljujejo v Južno Ameriko in sicer v Argentini jo. Tem izseljencem je namenjen ta moj dopis.
V gorskih vaseh, posebno na Bovškem, je obilno brezposelnih, ki ne vedo kaj bi počeli, zato mislijo nemalokrat, ali bi ne bilo dobro se podati v Južno Ameriko, ker tam je. kakor pravijo, obilo zaslužka in dela za vse sloje. Tja se tudi pri<le najlažje, kajti drugam je, kakor se govori, vse zaprto, to je ne dobe se potni listi.
Vedite, dragi fantje, da v Ameriki ni vse tako, kakor se govori; delo se morda dobi. res, ali ne
•	vedno tako lahko, kakor si marsikateri predstavlja.
Preden se eden ali drugi odloči &a izselitev, je treba stvar dodobra premisliti, upoštevati vse najrazličnejše okolnosti, se prepričati o 1 vsem, kar zadeva to dejanje ali odločitev.
Se li dobi delo? Je-li primeren zaslužek? Kakšno je delo? Je
•	podnebje primerno za nas? i. t. d. Se li izplača oditi v Ameriko in ali bi ne bilo bolje, da se prej in- J formiramo o položaju pri tem ali onem zato postavljenem uradu, ki zna dati' pojasnila v vsem?
Treba je pomisliti tudi na to, ali ie sploh dobi delo. Mnogi seveda Imajo svoje rokodelstvo, a največ ! Je takih, ki se morajo zanašati samo na svojo roke, ki znajo prijeti samo za lopato in kramp.
So li gotovi, da dobe (ti zadnji) , delo? Rokodelci bi že dobili, ker bije potrebujejo, ali navadni de-> lavež, ne verjamem, da M ga dobili, kajti v JuŽmo Ameriko se izseljuje mnogo mnogo drugih narodov, ki 80 bolj trdni delavci, kot imo mi, bolj krepki in bolj vztrajni.
Moram nadalje pripomniti Se to. Mnogi, dejal bi skraj K njih, ki se Izseljujejo, nimajo zagotovljenega nobenega dela, in vendar se hočejo Izselit*, če« saj le dobim delo, saj je^jvolj. Mnogi so šli že in so ga dobiil, torej bo tudi zame. To pa je slab raCun. Kdor se misli zanašati n& koga drugega, naj ne hodi nikamor! Kar sam napraviš in minila napraviti, to je nekaj. Ako se misliš izseliti na up, češ: šest nas je, ai bomo že pomagali kako, boš revež, ne opraviš ničesar, kajti
vsak se bo več ali manj potegoval najprej zase in potem šele za druge, vsak bo torej vlekel na svojo stran. In, ti, kaj boš počel nesrečnež, za katerim pojdeš?
Obupaš prej ali slej in se boš ke-sal svoje lahkomiselnosti.
Morje, ki loči našo Evropo od Amerike ni mlakuža, katera se lahko vedno preskoči, kadar je koga volja. Vozil se boš več dni (12— 20 dni menda). Treba ti je okoli 3000 L, in ako ne dobiš dela, ali boš potem pisal domov, da ti pošljejo sredstva za povratek, ko vendar vež, da si si moral še tistih tri-tisoč izposoditi, da si Šel v tujo deželo med tuje ljudi!?
Ako tudi dobiš delo, ali boš mogel vztrajati za več let pri njem? Ali bo delo primerno za tvojo naravo? Tu si morda zdrav in krepak; boš li tam ravno tak pod tujim podnebjem? Marsikateri iz naših krajev je tam obolel, ker mu ni prijalo podnebje.
Priporočam vsem izseljencem, da o tem premišljujejo ter da se o vsem, kar zadeva izselitev, prav dobro informirajo, prej ko se odločijo za ta korak. Premislite prej vse, razpišite vse dvome, da se ne boste kesali radi svoje nepremišljenosti. Vedite, da morate računati, to se pravi, morate biti raču-narji skoz in skoz, kakor so A meri kane L
Premišljujte o teh mojih vrsticah; spoznali boste, da govorim resnico!	J. T.
Vtisi ta Ljubljane
Naš rojak, kipar France Gorše, naim je poslal iz Ljubljane, kjer se sedaj nahaja, naslednja pismo, ki ga spričo zanimivfh informacij, katere vsebuje, sporočamo tem potom tudi načim Čitateljem.
10. VI. 1928.
Že dalj časa se zadržujem ▼ Ljubljani. Delam namreč nagrobni spomenik za ljubljansko pokopališče. Komponira! sem na triogla-tem podstavku žensko figuro v nadnaravni velikosti. Danes sem končal v glini, v pondeljek jo vli-jem v mavcu, nato jo bom dal punktirati v marmor, kasneje se zamudim še en teden pri tem delu.
Gotovo Vas zanima razstava na vel esej m ui Jaz sem razstavil vsega skupaj šest del, poleg starejših tudi eno najnovejše. (Glava v lesu). Moja dela so prispela v Ljubljano šele dva dni po otvoritvi, dva dni pa so še ležala v ljubljanskem skladišču. Torej šele peti dan ve-lesejma sem jih razpostavil.
Pilon je dobro zastopan. Njegova grafika močno deluje. Tudi njegove oljnate slike so dobre. On je po mojem mnenju še najmočnejši, dasi ga mnogi že zapostavljajo. (Menda kritik Vidmar!) Tukaj do-minirata brata Kralja in Dolinar. Kralja nista razstavila nič novega. Dolinar pa je imel nekaj figur komponiranih v bloku, in je močno pod vplivom MeštroviČa. Kipar Tine Ko« in brata Vidmarja so razstavili 12. t. m. sku/pno v Jakopičevem paviljonu. Kos mi ugaja ker si je ustvaril svojevrsten tip oblikovanja. Razstavil je večinoma reljefe v terakoti in nekaj plastik v patiniranem mavcu.
Oba Vidmarja sta ubrala neko novo smer in sta na svoji poti šele v razvoju.
V Ljubljani «e vel tko gradi in kiparji in slikarji veliko delajo za nove stavbe. Cargo je dobil večje delo «polfresko» za neko stanov ar-nje. Največ dela ima arhitekt Plečnik, pa tudi šubtfc ne dela malo. V kratkem bo vsa Ljubljana prenovljena in bo dobila skoro popolnoma velemestno lice.
rranee
Fr. Goya: Družina kralja Karla
IV. (slika). France Bevk: Skrinja s srebrniki; F. Goya: Lastni portret (»lika); Ive Mihovilović: Ruke (pesem): Slavko Slavec: Tičarjev Tone; F. S. Stiplovšek: Dva obraza (slika); Janko Samec: Domačija (pesem); Venceslav Sejavec: Misel bela (pesem); Anton Čehov: Močan tobak; Tristan Bernard-Damir Fei-gel: Izpričevala; Rihard Dehmel: Preskusi se... (pesem); Janko Samec: Transcedentalnost (pesem); Branko Perovič: Prvi koraci (ps-sem); Erneet Sešek: Brodar j i z Volge (slika).
Kotiček za otroke: Poldl Le-skovčeva: Kukavica nagajivka (pesem); Deček in vrag; Kako so nastale zvezde; L. N. Tolstoj: Požarni psi; Ježek na paši (slika); Mravlje; Ognjonik v vodi; Oče in sinovi; O zajcu, ki je bil poročen; Petelinova svatba (pesem).
Pouk in vzgoja: Janko Furlan: Kmetijstvo - umetnost; J. B.: Srečko Kosovel; Igor Volk.: Ruski teater; Lavo Čermelj: Markanton de Dominis ( Gospodnetič) in razlaga mavrice; Branimir V.: Kmet in inteligenca; Ciril Drekonja: Dela skladatelja Laharnarja; Hubelj pod izvirom (slika).
Listek: Letni časi in zdravje; Našfe slike; Vprašanja in odgovori; Drobiž.
Smeli in kratkočasje: Smešnice; Uganke.
Na platnicah: Listnica uredništva; Listnica uprave; Došle knjige in revije; Rešitev ugank; Za kratok čas.
«Naš glas» izhaja v 12 številkah na leto in stane za celo Veto 15 lir. Posamezno številke po 2 liri. Ta krasna revija bi ne smela manjkati v nobeni naši družini. Njen nagli razmah priča o njenr veliki vrednosti. Prijatelji lepega in koristnega berila naj ne pozabijo o-pozoriti na «Naš glas» tudi svoje sorodnike, sosede in znance. Naroča se na naslov: Trieste, Casella postale 348.
SEŽANSKI TRO
Na trgu v Sežani dne 12. t. m. je bilo na prodaj 1249 glav živine, in sicer: Volov in krav 561, telet 87, konj 150, prešičkov 451.
Cene goveji živini žive teže po 350 L q teletom mrtve teže po 500— 550 lir, konji boljše pasme do 3000 lir konj, prašički 6—10 tedenski od 100—160 lir glava.
Kupčije v obče dobre. Šotorov je bilo po Sežani 59, in sicer 24 I. razreda, 10 II. r. 25 III. r. KroŠnjarjev jo bilo 44. Kupčija z vrvmi, želez-nino, leseno posodo, škropilnicami, kmet. stroji, usnjem, čevlji iz Mirna in Trsta (Pahor) in z manufakturo srednje dobra. Konkurenca velika. Prihodnji tržni dan 22. junija t. 1.
pomočjo orožnikov trudili pogasiti, ali vsaj omejiti ogenj. Skoda se ceni na kakih 6.000 lir, ki pa je krita z zavarovanjem.
— Isti dan zjutraj ob 10.30 so se morali ognjegascl podati pred ljudski vrt pri Sv. Jakobu, kjer je pričela goreti ena izmed onih. skrinj, kjer shranjujejo cestarji svoja oblačila in orodje. Ogenj je bil pogašen v kratkem času, vendar je skrinja z vsem, kar je bilo v njej, skoro popolnoma zgorela. Vzroki ognja niso znani.
Zlikovd t dsvljarnL
V nedeljo popoldne so neznani zlikovci — mogoče je bil eden sam — s pomočjo ponarejenih ključev obiskali čevljamico Ivana Luzzija v ulici Vignola št. 4 ter ukradli več parov čevljev, nekaj usnja, razne čevljarske potrebščine in tudi nekaj denarja, ki so ga našli v predaju za bankom.
Luzzi je javil orožnikom, da so ga zlikovci oškodovali za približno 700 lir.
Tržaško sodišče
Tatvina.
Oprostilna razsodba.
Edvard Lulich, Konrad Prattif-ni in Rajmund Gergolat so stali včeraj pred sodniki četrte sekcije, obtoženi kvalificirane tatvine na škodo delavnice tržaške ladjedelnice. Odnesli so baje večjo količino svinca in cinka.
Obtoženci trde, da so nedolžni. Pravijo, da so materijal nabrali o-krog velikih prevoznih ladij ladjedelnice ni to na prostoru, kjer se ostanki materijala, ki odpauda pri delu, mečejo v morje.
Ves materijal Je nakupil Frattftti po ceni, ki je sedaj v teku.
Predstavnik ladjedelnice, zašli« šan na obravnavi, pravi, da je izključeno, da bi se omenjeni mate-
rijal nahajal med odpadki. Saj so bile vmes cele svinčene cevi.
Karabinerski tenente Franc Ai-ronti pove, da je pri preiskavi na domu Frattinija naftel ves materijal in ga zaplenil.
Branitelj je predlagal več prič, ki so izpovedale, da so večkrat tudi one nabirale materijal, ki bi sicer imel biti vržen v morje, in da se je med tem materijalom nahajalo večkrat blago, ki je imelo precejšnjo vrednost.
Branila »ta odvetnika dr. Kamilo Poillucci in dr. Franchinl.
Sodni dvor je razglasil za vse obtožence oprostilno razsodbo.
Buteljke - 8« tudi prazne
Sodniki pete sekcije so imeli včeraj pred seboj 17-letnega Rihar-da Rocca, brez stalnega bivališča, obtoženega navadne tatvine na Škodo gospe Lidije Metlikovitz, stanujoče v ulici Navali. Ukradel ji je trideset »praznih steklenic.
Fant priznava dejanje in z ia-lastnizn glasom pravi, da ga je k temu prisilila beda. Brezposeln je le defj časa in nima nikogar, ki bi skrbeli zanj. Prosi navsezadnje sodnike naj ne bodo strogi u njim.
O&kodovanka pove, da je dne 17. t m., — medtem ko je Sla po nekaj v klet — zapazila v enem kotu spečega fantiča. Hitela je ko j na karabinersko poeta jo. Od tam je prišel karabiner in dognalo se je, da je iz kleti zmanjkalo kakih 30 steklenic. Fant je sprva tajil, ko pa je neka priča dejala, da ga je videla v kleti, je dejanje priznal. Fant je steklenice prodal1 za Sest lir nekemu Stegovcu.
Tudi Stegovec je pred sodniki radi tega. Pove, da ni od daleč slutil, da je blago ukradeno, in je zato kupil steklenice.
Državni pravdnik je bil cav. Tromby.
Branil je odvetnik Padoa.
Sodni dvor je oprostil Stegovca vsake krivde, dočim je bil Rocca obsojen na 4 dni ječe, toda pogojno.
Vesti z Goriškega
<ml QLAS>
Izšla jo pravkar 6. (lunijeva številka te lepe družinske revijo s naslednjo bogato, pestro tn zanimivo vsebino:
Iz tržaškega življenja
Razne nezgoda
Ko se je 60-letna Antonija Rossi-de>, stanujoča v ulici A. Vespucci št. 6, včeraj zjutraj vračala domov, se jc na stopnicah spodtaknila ln padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v zapestju. Dobila je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo morala najmanj meeec dni.
—	Radi močnega odskakovanja avtomobila, s katerim se je peljal Grete proti mestu, je 60-letni mehanik Ivan CaJligaris, stanujoč na Greti Št 147, včeraj zjutraj zletel na cesto in si pri padcu zlomil desno roko v zapestju. Z avtomobilom reftilno postaje je bil nesrečni mož prepeljan v mestno bolnišnico; o* zdravil bo v približno mesecu dni.
—	Sinoči je prišel iskat pomoči* v mestno bolnišnico 32-letni meha* nik Fran Hofferle, bivajoč v Kan-fanaru; imel je hudo poškodovano desno oko. Mladenič je povedal, da mu je pri delu v mehanični delavnici družbe cSocietš, Istriana di Trasporti» v Kanfanaru priletel v oko drobec železa in ga poškodoval na navedeni način. Hofferle je bil sprejet v okulistični oddelek.
Kokofti, ki na kokodakajo nt
Ko je posestnik Julij MahniČ, stanujoč v Kolon j i - Konkonel št. 482, v nedeljo zjutraj stopil v svoj hlev tik hišo, je v svoje neprijetno iznenađenje zapazil, da je železno omrežje .pri oknu razbito. Še večje in bolj neprijetno je bilo njegovo presenečenje, ko je ugotovil, da je iz hleva) izginilo 10 kokoSi, vrednih okoli 140 lir. Brez dvoma so jih odnesli zlikovci, ki so čez noč vlomili v hlev. MaliniČ je java tatvino openskim orožnikom.
_ V isti noči so neznani prijatelji kurje pečenke pogledali v kuraik Ane Benedetti, stanujoče ▼ Barkovljah - Kontovelj 3t. 761, in pobrali 2 lepo rej eni kuri, vredni 50 lir. Tudi Benedettijeva je ila potožit svojo žalost orožnikom.
Dva požara
V nedeljo ob 19.30 je bila postaja mestnih gasilcev obveščena, da je v seniku Jerneja Kralja v Trebčab št. 17 izbruhnil požar. Koj za tem je odrinil na označeno mesto oddelek ognje-guscev pod vodstvom kap. Bu-gliovazzija, katerim m je po dolgem naporu posrečilo pogaaiti ogenj. Požar, ki je nastal sam od sebe v seniku, se je hipoma razširil in ogrožal tudi bližnjo fetio. Preden so dospeli na lice mesta ognjegaaci, so se vaščani sami s
Goriške mestne vesti
Ustoličenje pokrajinskega gospodarskega sveta v Gorici.
Preteklo nedeljo se je vršilo v prostorih bivše trgovske m obrtne zbornice slovesno ustoličenje pokrajinskega gospodarskega sveta ob prisotnosti (številnih zastopstev mestne, politične vojaške in faSi-stične oblasti. Slovesnost je otvoril goriški prefekt Cassini, ki je tudi predsednik gospodarskega sveta, ki Šteje 21 svetovalcev. Nadalje je prefekt prečital poslanico načelnika vlade, nakar je v dolgem govoru očrt al naloge gospodarskega •veta in govoril o d-ehi, ki- ga je izvršila že bivša trgovsko obrtna zbornica, katere delo nadaljuje sedaj gospodarski svet. Za prefektom je govori*! tudi podpredsednik gospodarskega sveta Orzan. Odposlale so se tudi brzojavke kralju, Mussoliniju, Turati ju in on. Beluz-80.
Goriški izvozni trg ▼ soboto, nedeljo in pondbslfek, dne IL, 17. in IS. junija
Glavni znak zadnjih treh izvoznih dni so bile poškodbe na blagu, povzročene po za»dnjih mrzlih, deževnih in viharnih dnevih. Edino v soboto Je bilo blago nekoliko boljše in primerno za izvoz, sicer pa je bilo splošno v tako slabem stanju, da se ga niso mogli poslužiti niti žveplarji.	, . .
V	soboto je bilo na trgu jako dosti blaga, okoli 500 k vin tal ov, v nedeljo komaj 200 kvint., v pondeljek pa zopet jako dosti in sicer zopet okoli 500 kvintalov. Lepe bele črešnje, katerih je bilo pa bolj malo, so šle do 3-20, slab drobiž pa Iromaj po 0.60-1-20. Sicer pa so bSecene najrazličnejše, pač po blagu, natovorjenem iz vseh kotov
dH££čje je šlo po 2.00, grah pa se
je nekoliko dvignil na 5°-^0-
Pojavile so se na trgu prve ore-skve po 4—4-50.
Avto ga Je pirr©«U
Avto št. 666 G. O., last g. Pe-
ruzzMa. raprezentanta cement-
iHovarne «Isonzo», je povozil Alojzija Stubelja od Mihaela iz ZaJošč pri Dornbergu Vendar pa Stubelj k sreči nI dobil hudih poškodb in bo ozdravel v 10 dneh.
Tatovi na delu
V	Temnici na Krasu so nepoznani tatovi te dni vdrli skozi okno v trgovino Stanislava Trampuža in odnesli za 320 lir tobaka in 250 lir denarja. Zdi se, da so tatvino izvršili cigani, ki so tam v bližini taborili.
Zastrupil se Je
Is Standreža je včeraj popeljal v bolnišnico «Casa Rosea* avto Zelenega križa 23-letnega Ruggera Bavasinija, ki te je po nesreči zastrupil. Zdravniki ga skušajo rešiti.
TIPAVA
Ta dni se je smrtno ponesrečil v Vipavi na žagi, ki je last o. Ke-beta, Franc Hrovatin, star 57 let. pri žaganju mu je priletel v grlo koničast kos lesa s tako aik>, da Je kmalu nato izkrvavel.
mislil pa si je stvar takole: Obte* ženec ki ga je napisal s ixpramenje-no pisavo, hi ga oddal na po*to in
S a naslovil na Lebana. Ko bi dobd
eban to pismo v roke, bi te! s njim k orožnikom in dal zapreti na ta način svoje sovražnike, ki naj bi bili gostilničar Liptcer, neki Rij*-
vec in Vončna. Take bi imel L* ban zopet prosto pot. Obtoženec pa bi dobit za to uslugo 50000 L na p> sodo. On je omenil tudi, da je db*
23. aprila t. 1. priflel k njemu ban in gu prosil, naj gre v hišo Li-picerja spat in naj tam prisluškuje, ako kaj proti njemu govore. On bi nato lahko nastopi? proti Lipi-cerju Sel je tja, toda tam niso nlS kaj takega govorili.
«Kako pa, da Je drugo pismo prišlo v roke Lebana in da iroi val podpis ?»
«Temu se čudim tudi jaz. Nne 14. maja sem prišel k Lebanu. Vprar Sal me jes če imam še pismo. Ko sem povedat, da ga imam, mi je rekel, naj ga dam njemu in naj ga podpišem, potem, da mi bo posodil denar. Jaz sem podpisal, de* narja pa nisem dobii. Medtem j« Leban posušil s pivnikom moj podpis in mi — vsaj navidez, pismo vrnil. Vtaknli sem ga v žep in od takrat ga nisem več videb>. Leban vse zanika. Predsednik zasliši Lebana. Leban je majhen in nosi dolge črne brke.
Pove, da je eno pismo dobil po pošti, drugo mu je pa obtoženec o-sm dni nato izročil doma.
«Po kaj je prišel Podgornik tisti dan k vam in kako je bilo takrat, ko ste ga Šli Čakat na postajo h korijeri?»
«Po denar je prišel. Na postaji pa, sva ga šila Čakat z brigadirjem, kateremu sem pismo takoj na tal ko sem ga dobil, pokazal. Pa nI bift> nobenega h korijeri.»
«.Ali ste vedeli, kdo je pismo pt* sal ?»
«SpoČetka ne. Šele poizneje." «Saj je bilo vendar podpisano s imenom «LojzeI» pravi predsednik.
«Ali je res pisal obtoženec en<| pismo po vašem naročilu?« «Nič ni res!»
«Ali veste, čemu so o vas povpra* ševali orožniki iz Čepovana?» «Ne!»
Obtoženec: «Radi goljufij, ki jih je izvršil. Saj je napravljenih proti njemu okrog 30 ovadb.«
Leban zanika tudi to, da je poslal Podgornika k Lipicerju spat, kjer naj bi prisluškoval in potem pričal zanj, ko bi Lipicerja tožil.
Na vprašanje, če je bil Leban f.e kdaj zaprt, odgovori, da enkrat.
Predsednik stavi Lebanu še veliko vprašanj, na katero daje on kratke uegativne odgovore.
Ka{ vedo priče Predsednik zasliši nato pričo Andreja Velikonja, starega 40 lot iz Sv. Lucije. Dne 30. aprila je bil priča v Čevljarnici Cirila Muznika, kjer jo videl skozi okno Podgornika. Poklical je pričo ven in mu pokazal pismo, ki ga je vzel iz žepa. Zapazil je, da je bilo naslovljeno na Ignaca Lebana. «Na to pismo, vidiš, bom dobil 5000 lir, to da nobenemu ne smeš povedati te-gas, dokler ne dobim d emirja.» Fod-gornik jo povedal priči tudi, da bo enako pismo dobil tudi Lipicer in on (Podgornik) sam. Kinalu nato je odšel Podgornik s korijero v Tribušo , priča pa je šel k Li piceriju, kjer je povedal, da bodo dobili tako in tako pisino, in ko ga dobe, naj gredo takoj k orožnikom.
Krčmar Luka Lipicer potrdi, kai je izpovedala prejšnja priča, omenJ tudi, da je prišel Podgornik sarn k njemu in mu rekel, naj gre takoj k orožnikom, ko dobi pismo.
Brigadir Bosco pove, kako je šel l Lebanom h korijeri, kjer naj bi dobila onega, ki je pisal grozilno pismo. Leban mu je rekel, da ne ve, kito bi pismo pisal. Pozneje pa mu je zagotovil, da je Podgornik tisti. Ko je on zaslišal Podpornika, je ta izpovedal, da je pisal pismo po nalogu Lebanat, ki je hotel škoditi Lipicerju, VonPini ir Rijavcu.
«Ali veste, če so v teku kakšn« kazenske ovadbe proti Lebanu?«
«Da. cel kup jih je, ker posoja Leban denar na visoke obresti «
Maks Vončina hi Gorenje Tri buše pove samo to, da so Podgornj-kovi otroci, izmed katerih je eden že umrl, slaboumni, istotako nj» g ova sestra.
Kako si zadevo tolmačita drž.
pravdnik in zagovornik Kaos vsega procesa je skušal razbiti na eni strani državni pravdnik Miglietta, na drugi zagovornik. Državni pravdnik je skušal rešiti to zamotano pravdo na ta način, da je prikazal obtoženca zm krivega. Obtoženec, ki je nujno potreboval denar, je videl kako Le-i»jiovi dolžniki, ki «plajčujejo dolgove v ovadbami, skušajo spraviti bogatega Lebana ob tla. Uporabil je to priliko in jo hotel izkoristiti, Napisal je grozi no pismo, da ga bo poskuušal še on tlačiti, ako mu ne da denarja. Ce mu pa izroči denaor, mu bo pomagal. Zahteva, naj g* sodniki obsodijo na 1 leto in 6 mesecev Ječe in na 1 leto posebnega nadzorstva.
Zagovornik pa predstavi sodni* kom drugačno sliko. Predvsem pravi, da je obtoženec čudaški vek, trgovec, ki se nahaja v denarnih stikah. On pozna Lebana in v«, da je bogttln, da daje na posodq na velike obresti. Ve tudi, da H Leban nahaja radi ovadb v hudi stiski, ln gre in mu napiie pismo,
__________v katerem ni groženj — pač pa le
Gorici in sicer v ulici Alvarez. Za- prošnja, naj se && usmili, naj
lODlmiK razprave na goriškem RazensKem sodišču
Obsodba radi grozilnih pisem, ki Jih Je dobival Ignac LeLan.
Grozilna pisma.
Svoj čas smo obširno poročali o grozilnih pismih, ki so jih dobivali nekateri imovitejSi posestniki in trgovci v Baski dolini. Dotična pisma so bila podpisana z imenom Čaruga. Oblasti so zaprla nekaj o-sumljencev, izmed katerih je eden prišel pred sodišče, ki ga je pa moralo radi pomanjkanja dokazov oprostiti. Ko se je ta zadeva že nekoliko pozabila, se je kmalu raznesla vest, da je dobil dve skoro slični grozilni pismi Ignac Leban, bogat trgovec iz Drobočnika pri Sv. Luciji. Takoj nato pa se je -zvedelo, da je bil — kot pisec teh pisem — prijet in odveden v zapore Alojz Podgornik iz Zgornje TribuSe, trgovec, ki pa je faliral. Ker je Podgornik priznal, da je pisal Lebanu omenjena pisma, je bil naznanjen sodnijski oblasti in se moral tako včeraj vklenjen zagovarjati pred goriškimi sodniki.
Podgornik je ^^g jn 33 jet star
možak in nosi športne hlače. Pred sodniki govori italijanski. Ker pa ni Bog vedi kako vešč italijanskega jezika, ga je težko umeti.
Obtožnica (pravi, da je dne 9. maja t. 1. obtoženec zahteval potom grozilnega pisma od Ignaca Lebana 5000 lir. Vendar pa ni u-spel, da bi jih dobil.
Podgornik prizna, da je pisal obe pismi. Eno je poslal po pošti, za drugo pa ne ve, kako je prišlo v Lebanove roke, dasi mu ga je pokazal.
Po priznanju tega je predsednik senata prečital prevod obeh pisem, ki sta v originalu pisana v slovenščini.
V prvem pismu, ki se začenja z: •Dragi Leban!», prosi neznanec Lebana, naj mu prinese h korijeri na postajo pri Kv. Luciji 5000 Hr kot posojilo, katere on nujno rabi. Tam bosta vse potrebno podpisala. Pisec obljublja nato Lebanu, da Če mu da denar, bo pozabil vse, kar mu je nekoč hudega storil. Če na ta način on reši njega, bo tudi pisec tako dober, da ga bo skuSal rešiti in mu pomagati, čeprav bi mora) za to iti v zapor. V pismu omenja tudi, da so prišli v njegovo hi-9o orožniki iz Cepovana po informacije g^ede Lebana, našli so pa doma samo njegovo ieno, ki je pa o njem samo dobro povedala. Pismo je bilo podpisano z Imenom «Ak>jz».
Drugo pismo je pisano v ostrejšem tonu. Takoj spočetka omenja pisec, da Leban ne ve in ne bo zvedel nikoli, kdo mu to pismo pošilja Pisec pravi, da Je bil v družbi Leban ovih sovražnikov, ki so se zarotUi proti njemu, da ga spravijo na vsak način s poti. Tudi njega so silili, naj se Jim pridruii, toda on ni hotel storKi. Ostati hoče njegov prijatelj, hoče mu pomagati, toda posoditi mu mora Hr. ¥ prepire pa se ms mara me-ittL
Leban sam mu H diktiral grozilno pismo.
ObCcienec, ki pravi, da Je prvo pismo resnično
žuurfba. ker se Je nahajal v velikih đmLrnfh stiskah, kategorično fe-lavfjs, da mu Je drugo pismo dlk-tfc-al Leban sam v neki gostilni v
« EDINOST*
III.
pomagai. Za pomoč mu bo on hvaležen, pozabil bo na vse, kaj mu je nekoč hudega storil, in mu bo vrh tegf*. Se pomagal, tudi če bo s tem stavil na tehtnico svojo svobodo. Hotel je reči: če hočeš, tudi krivo pričati grem zate, samo denar mi daj, ki ga tako krvavo rabim. Tudi drugo pismo ni ostro, obljublja, da mu bo pomagal. In je zelo verjetno, kar pravi obtoženec, da je hotel Leban potom njega raz: |>lti verigo onih, ki so se postavili okrog njega s tem, da bi jih spravil v zapor. To pa se mu ne posre-fe, zato pa uniči Pod gornik a. Kot je hotel takrat povleči orožnike, tako jih je povlekel sedaj Leban, ko je šel k njim z namenom, da zaprejo Podgornika. Zahteva o~ prostite v.
Eno leto ječe
Sodišče je nato po daljšem posvetovanju obsodilo Podgornika na eno leto ječe in na 1 leto posebnega nadzorstva.
6 T. VIŠKA GORA
Praznik sv. Vid«
Poleg zapovedanih verskih praznikov praznujejo posamezne cerkve tudi druge praznike v čast cerkvenim patronom. Naša cerkev je posvečena sv. Vidu, čigar god smo praznovali v petek. Lepo jutro je privabilo mnogo ljudi k nam, prišli so tudi nekateri iz Šebrelj in celo iz Cerkna. Slovesni sv. maši je prisostvovalo sedem duhovnikov iz sosednih duhovnij, med drugimi tudi g. dekan iz Cerkna. Po končani sv. maši se je vršila dolga procesija okrog cerkve. Popoldan pa se je po slovesnih večernicah vršilo sprejemanje otrok v Marijin vrtec.
Reška pokrajina
JANE ŽE VO BRDO
Prem.
Po tolikem času zopet par besed iz naše skromne vasice! Najprej poročamo, da pogrešajo naši otroci gdč. učiteljico Baša. ki nas je nedavno zapustila, ker je bila premeščena. Radi smo jo imeli in smo jo cenili, saj so mlajši gospodarji in gospođtnje izili iz njene dobre gole in šele danes vedo, kaj je bila njena beseda.
Sedaj ko je lepo vreme, je polno dela, in hitimo s pletvijo in osipanjem, da bomo mogli pravočasno na košnjo. Ob najlepšem cvetju mora trava v seno — tako čujemo in smo tudi prepričani, da je tako pametno. Naša vasiea je med najbolj sadorodnimi in pridelamo o-bilo črešenj, jabolk, Cešpelj in tudi hrušk. Tudi trta dobro uspeva. A letos kaže sadje slabo, ker je bilo slabo vreme ob cvetju. Trava pa je precej lepa.
Zri nas niso bile tatvine nikdar v navadi. Zadnje čase pa je zmanjkalo nekemu posestniku več kokoši, drugemu mlad pra&ič in tretjemu pokrivalo za vozove (ranto-na). Vaščani so razburjeni in zlikovcem bo predla huda, Če jih zasačijo.
Znanost in umetnost
0	solEnih in lomnih dvorin
in krosih
V 6. številki «Našega Glasa», ki izide te dni, sem obširno opisal mavrico. Na nebu pa vidimo čestokrat še druge kolobarje, ki povsem spominjajo na mavrico. So to takozvani dvori in kolobarji, ki obdajajo Soln-ce in Luno. In s temi hočem danes seznaniti Čitatelja.
Dvor imenujemo tisti barvni kolobar, ki obdaja Solnee ali Luno, ako je nebo pokrito z nežnim oblačnim pajčolanom. Soln-čne dvore vidimo redkeje, ker njegova močna svetloba ne dopušča vedno neposrednega opa-zovanja. Pomagamo pa si lahko tako, da gledamo manj svetlo solnčno sliko na vodni gladini ali na stekleni ploskvi.
Luna se nam prikazuje obdana od modrikastega kolobarja, ki je obrobljen z rumeno-rdeč-kastim krogom. Širina tega kolobarja je različna in meri od
1	do 4 stopinje. Barve so poraz-vrščene približno tako kakor pri glavni mavrici, navzven se nanizajo še drugi ožji kolobarji, ki sliči jo stranskim kolobarjem pri mavrici.
Povsem enak pojav vidimo, a-ko gledamo skozi orošeno šipo na gorečo svetiljko. Še lepša je slika, ako gledamo skozi steklo, na katero smo potrosili trose navadnega lisičjaka, ki so znani kot čarovna moka ali pod tujko lycopodrum. Vsako zrnce zase povzroča namreč enake u-klonske pojave kakor enako ozka luknjica. Pojav je tem lepši, čim bolj enakomerna so zrnca. Ako uporabimo mesto čarovne moke še manjše t rose prašnice, so kolobarji večji in barve bolj izrazite.
Na sličen način si razlagamo tudi dvore. Zlasti ob večerih jasnih dni se vodne pare v zraku nekoliko zgoste in tvorijo silno majhne kapljice, ki so vse skoro enake velikosti. Skozi tako plast kapljic gledamo Luno in jo vidimo radi tega obdano z dvo»-rom. Če se pare dalje goste in postajajo kapljice večje in manj enakomerne, se dvor zoži, barve omedlijo in Luno obdaja belkast kolobar.
Bistveno različni od dvoroV pa so barvni kolobarji, ki obdajajo Solnee in Luno vedno v e-nakih razdaljah. Notranji premer teh kolobarjev meri največkrat 22 stopinji, redkeje 46°. Barve so iste in v istem redu kakor pri mavrici, le da je notranji rob rdeč in zunanji vijoličast, nasprotno torej kakor pri glavni mavrici. Pri luninih kolobarjih so barve manj jasne kakor pri solnčnih.
so čokoladni bonbonćkl, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam. Izvrstno zdravilo za vsacega, velikega in malega. Otrokom velja za tlairico, prinaša družinam zadovohiost veselje in srečo. Kupi se v vseh lekarnah v ititnili smMkHi »o Liro 1-
tt
Kolobarje vidimo, ako pokrivajo nebo silno visoki peresni o-blaki kot na pol prozoren pajčo-lan. Ti oblaki sestoj i jo namreč iz malih ledenih kristalov, ki i-majo obliko šestero str a ničnih prizmatičnih iglic.
Ako vpade j o nanje solnčni ali lunini žarki, gredo sicer skozi nje, ker so prozorni, pri tem pa se lomijo in razklanjajo kakor pri prehodu skozi znane steklene prizme. Še bolj izrazit kakor pri mavrici je tu najmanjši kot, za katerega se odklanjajo žarki od* svoje prvotne smeri. Ta odklon pa je različen za različne valovne dolžine ali kar je isto za različne barve. Najmanjši je za rdeče žarke, največji za vijoličaste. Najmanjši odklon kaže torej rdeča barva. Tako nastane okoli Solnca ali Lune rdeč krog s polumerom 22°. Nazven se nanizajo druge spektralne barve od vijoličaste, ki ima najkrajšo valovno dolžino. V notranji del pa ne prodre noben vidni žarek, kajti rdeči svetlobni valovi so najdaljši svetlobni žarki sploh.
Ta pojav pa je čestokrat silno kompliciran. Poleg omenjenih krogov zaznamo namreč celo vrsto drugih krogov in lokov ter svetlih peg in prog. Omeniti hočem samo najvažnejše, namreč takozvana sosolnca in solu-ne.
Podal bom razlago, ki ni sicer povsem neoporekljiva, ki pa jo edino v okviru tega spisa morem podati. Ker sledijo ledne i-glice težnosti in radi tega polagoma padajo, zavzemajo takšno lego, da naletijo pri padcu na najmanjši zračni upor. Iglice se postavijo po veČini pokončno. Ker nastane kolobar po žarkih* ki vpade jo na stranske ploskve ledenih kristalov, bo sedaj določena smer posebno izrazita. Kolobar kaže v tem slučaju izredno svetli točki ob krajiščih vodoravnega premera. Zdi se skoro, da stojita na levi in desni od pravega Solnca ali Lune še drugi solnci ali luni, ki sta enako obdani od barvnih krogov. I-menujemo ju sosolnci ali so-luni.
Redkeje je videti kolobar z večjim premerom 46°. Tudi ta nastane po lomu in razklonu v lednih prizmah, toda v tem slučaju gre predvsem za žarke, ki vpadejo na osnovni ploskvi prizem.
Tudi pri postanku so solne in solun kakor ostalih krogov in lokov igrajo ravno te ploskve veliko vlogo.
Ti kolobarji so pri nas razmeroma redko vidni, že radi tega, ker so taki ledni oblaki redki. Če se pa prikažejo, je to znamenje, da se bliža slabo vreme.
Zelo pogostoma pa se prikazujejo v polarnih krajih, kjer so tudi izredno jasni in veliku Znani so tam pod imenom halo.
Čitatelju, ki bi se hotel tudi glede kolobarjev prepričati o verjetnosti podane razlage, priporočam poizkus, ki ga je izmislil Corun. Nasičeni raztopini galuna dodamo nekaj kapljic alkohola. Radi tega se takoj izloči nekaj galuna v obliki silno malih kristalčkov, ki plavajo po razstopini. Ako gledamo skozi tako tekočino proti plamenu, vidimo slične kolobarje kakor pri Solncu in Luni.
L. Č.
naročajte „Edinost"
Kulturni vestnik
Nekaj novega o Dostojevskem, Bloka In Gorkem
Druga številka moskovske revija «Pečatj i Revoljucija» prinaša nekaj zanimivih notic o Dostojevskem, Bloku in Gorkem, ki odkrivajo ta in oni vpogled v njihovo umetniško ustvarjanje. Belčikov je priobčil pod naslovom «Kako je Dostojevski pisal romane«, neznano varijanto romana «Ne točka Nezvanova» in razpravlja na podlagi pisateljevih zapiskov o njegovi tehniki in metodi. Želanski je priobčil neko pravljico Aleksandra Bloka pod naslovom «Vojaška pravljica«. Pravi, da je bila ta pravljica že večkrat napisana, Blok jo je samo stilistično nekoliko preuredil. Pisatelj Članka je proti temu, da bi to pravljico sprejeli med zbrana Blokova dela. List prinaša dalje nekaj podatkov o prvih dveh knjigah Gorkega, ki sta iz leta 1898. Dorovatovski poroča na podlagi pisem Gorkega svojemu založniku o težkočah, ki jih je bilo treba premostiti, preden sta omenjeni knjigi prišli v tisk. Iz istih zapiskov tudi izvemo, kako velik uspeh sta imeli prvi knjigi, v prvih dveh mesecih sta namreč že popolnoma pošli, izvemo tudi način, kako je Gorki opravil svojo korekturo. Iz teh pisem se da dognati tudi, kdaj so Gorkega prvič zaprosili, če smejo njegove spise prestaviti v tuje jezike. Gorki je pisal svojemu založniku: «Ne-kojaka figura me prosi za dovoljenje, da bi izdala moje povesti v jeziku Germanov. Nimam nič proti temu, četudi v jeziku Hin-dujev.» Ta «figura« jo bil Franc Dill, ki je prvi prevajal Gorkega v nemščino.
Max ScZidler.
Dne 19. maja je umrl v Frankfurtu znani nemški filozof Max Scheler. S tem človekom ni izgubila samo Nemčija svojega današnjega najglobokejšega in brez dvoma tudi najoriginalnejšega misleca z njim izgublja tudi cela Evropa enega svojih najgenjalnejših sodobnih duhov. Nekateri so smatrali Schelerja poleg Bergsona in Russela za največjega živega misleca. Imol je vseobsežno znanje, veliko intuitivno duhovno silo, demonskega, Nietzscheju sorodnega duha. Bil je velikopotezen, imel je čudovito tenek čut za resničnost in za realne razmere življenja. Ta mož je veliko pisal, vsako njegovo delo je pomenilo novo odkritje, razširjenje pogleda v nove ali Že zdavnaj pozabljene svetove. Udejstvoval se je javno in po časopisih. Za časa vojne je Živel v inozemstvu. Po vojni je bil profesor filozofije na vseučilišču v Kel-morajnu. Poznoje je bil v Frankfurtu, kamor je pritegnil velik dol nemške mladine. Trudil se je, da bi preuredil znanstveno in filozofsko detto. Ustvaril je Ml idejni

Podpisana se tem potom najiskrcnejže zahvaljuje vsem onim blagim osebam, ki so sprem.Ic našega nepozabnega slns, brjta in svaka
Rudoifa Seražin-a
na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo družini Semolič iz Trsta za trud in požrtvovalnost za časa njegove bolezni in smrti, čč. duhovSčinl, pevskemu zboru za ganljive žaiostuike, darovaicem cvetja in vsem onim, ki so na kateri ko i način počastili spomin biagopokojnika. Naše priznanje iudi Pogrebnemu pod]«tJu za točen prevoz iz Trsta na domačo grudo.
Dolenje pri Štjaku, H. junija 1928.	Dražima SERAŽIN.

program za ljudske visoke šole. Neizprosno se je boril za samostojnost lilozofije. Schelerjeva osebnost je demonična, iz te si tudi lahko razlagamo razne preobrate In preokrete v njegovem sistemu. Predaleč bi zašli, če bi naštevali vsa njegova dela. V knjigi «0 večnem v človeku« je objavil svoje temeljno študijo o bistvu religije in o njenem odnosu do filozofije in teologije. Ta spis je izzval celo literaturo. To je najoriginalnejši poizkus v sodobni filozofiji za novo utemeljitev religije. Pozna se mu vpliv Avguštinov© filozofije. Schelerja so zato smatrali za katoliškega filozofa. Mladinskof%gi-banje je prejelo od njega obfto pobude. Vendar pa sam pravi: Imeli so me za katoliškega filozof a, toda bil nisem nikoli. Končno je iz prvotne religijozne usmerjenosti obrnil na pot gole metafizike. Prišel je do nekega dualizma, ki strogo loči duha, idejne silo, duhovne vrednote od instinktivno demonskih in nagonskih e-nergij; podzavest, realne razmere gospodarstva, politike, krvi, so zanj gibalne srle življenja in zgodovine. Na vsa vprašanja Scheler še ni bil odgovoril, smrt mu ni dala časa.
Strossmayerjeva galerija
Pred koncem meseca maja se je osnovalo v Zagrebu «Društvo prijateljev Strossmayerjeve galerije v Zagrebu«. Namen društva je, da zbira materialna sredstva za vzdrževanje in povečanje te umetnostne ustanove, da izdaja brošure, publikacije in proglase in tako v inozemstvu in doma popularizira to narodno kulturno inštitucijo. Uprava bo v kratkem izdala strokovni katalog vseh slik s fotografskimi reprodukcijami v hrvatskem in francoskem jeziku.
MALI OGLASI
DEČEK, od 14 do 15 Wi, priden, pošten, se Uče za manufakturno trgovino. Nastop takoj. Pojasnila r Via Madonnina 8,
67 Q
HttA a gostilno, zenaliiičcm a popolnim inventarjem, blizu Faccanoaijevth kamnolomov, se proda. Gostilna Dodič. 678
SREČO pove avtorizirani grafolog. Via della Pietf 12, vrata 6	679
DVA čevljarska delavca, dobro izučena, se sprejmeta takoj. Via S. Francesco d'Assisi 17.	680
BABICA, avtorizirana. sprejema uvsece. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
322
Proti
TRAKULJI
Ugledni zdravniki priporočajo že več let in predpisujejo kot SREDSTVO Z Ga TOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM
TENIFVGO VIOLAMI
ki ga izdeluje kcmik-lekarnar G. VIOLANI v Milanu
ifofeii
se porajajo joko pogostoma zo-bobol vsied prehitre menjave mrzlih in gorkih jedil in pijač. Ne zabite toraj vzeli s seboj
/oAfic
Jls&itima
ki so jako uspešne preti takim bolečinam. Pazite na originalno izdeiavo z zelenim ovitkom in križem „BAYER".
KOLESA!!
Predno kupite kolo, obiščite našo trgovino brez obveze za nakup.
KOLESA! S
Dobili bodete kolo, ki rabite, po ceni brez vsake konkurence.
Vsako kolo zajfimfctto IZ mmm - Veliko izbero kolesarskih potrebščin
5. HILOCH S c.0, trst, Ota XXX otto&re 4
i
čistil
P O D L
S T E K
V. J. KRIŽANOVSKA:
A ' V V v
Fajčevina
Roman v Štirih delih
Iz ruščine prevedel L V.
(108)
.— Potolažite se, potolažite se, baron, in zaprite studenec svojih čuvstev, — gu je prekinil debeli major, oče štirih hčera, ki so bile sicer brez dote, toda nagrajene z vsemi mogočimi darovi in čednostmi. — Ne ponižujte svojih rojakinj zaradi poveličevanja te moskovske vrtoglavke, ki jo je Berenklau bogve odkod pobral v sramoto vsemu polku; se bo že pokazala v pravi luči, le počakajte. — Izogibati se ženitve z ino-zemkami ni nikakšen predsodek, ampak visoka, resnična modrost, zakaj takšne osebe prinašajo »por v družine, ker uvajajo v domače življenje svoje okuse, misli in navade, baš nasprotujoče lamemu duhu germanskega plemena, ki je varčno, vztrajno, delavno in strogo pravno. Takšne so zlasti naše dame: vzorne gospodinje, matere in žene, katerih »vet je njih dom, a smoter življenja, osrečavati moža. Vzgojeni od takih izvrstnih mater in žen, bi li mogli živeti mi srečno s kakšno nakičeno, spakujočo se, trmasto Angle-škinjo, ki se peča z lovom in športom, ali s kakšno muhasto, vihravo in lahkomiselno Franco-
zinjo, ali celo z brezskrbno in leno Italijanko? Nikdar! A Berenklau se je oženil z Rusinjo, t. j, vzel je izbor vseh teh nedostatkov, ki so jih uvedli v Rusijo inozemci, katerih tam mrgoli. Pa so tudi čisto narodni vzroki. Moj Bog! Človeku vstajajo lasje, ko slišiš govoriti barona Štoka o ruski družbi. Nravnost je padla na tako nizko stopnjo, da se ženske skoraj javno ponašajo s svojo razvratnostjo; katerakoli gospodična, obdarjena z vrsto nezakonskih otrok, se svobodno giblje v družbi to se ne sramuje svojega položaja; tudi moški se kajpak ne vzdržujejo. Stok je na primer imenoval nekega svojega znanca, ki je zasnubil neko deklico z nezakonskim otrokom in ji stavil pogoj, da posinovi, to je, da prizna za svojega njenega otroka In pomislite, bila je soglasna s tem. Celo v listih je neki književnik — erotoman obravnaval « spol no vprašanje« na ta način, da je odkrito prfporočal svobodno ljubezen in sožitje mladih parov pred poroko. In iz take do mozga sk var j ene družbe si je grof izbral ženo; vi pa jo še branite in tako ponižujete naše čedno-stne in pohlevne življen&ke družice.
—	Dovolite mi pripomniti, gospod major, da pretiravate. Ne rečem, da ni v vaših besedah jedro resnice; toda ni pravila brez izjeme, a grofica pl. Berenklavova je pravi biser. Ni nobenega dokaza, da ni poštenih nazorov, njena lepota pa je nesporna. Ponavljam, grofa je možno aamo zavidati in vsakdo izmed nas bi na njegovem mestu ravno tako ravnal in vzel za ženo očarujočo Milico z vsemi nedostatki inu..
—	Z jrublji? — ga je posmehljivo prekinil | major.
—	Da, ker rublji ne morejo škoditi, — je z lokavim nasmeškom nadaljeval pl. Kersten.— Z njihovo pomočjo se je mogoče obdati s takšno udobnostjo in razkošjem, kakršnega ne more dati svoji družini nobena, niti najpopolnejša družinska mati, če je brez rubljev. Da ima grofica sijajno urejeno gospodinjstvo, sem se osebno uveril, ker sem večkrat zajutrekoval in obedoval pri Berenklavu; vse, kar so prinesli na mizo, je bilo izvrstno pripravljeno, red v hiši vzoren, in prav nič nisem pogrešal, ker se grofica ni zganila iz »prejemnice. Ali je tako neobhodno potrebno za družinsko srečo, da teka žena v klet in shrambe, ali da ima takšne roke kakor pomi-valka?
—	čujte, baron, vi postajate nesramni, — je savpil, rdeč od jeze, major. — Evo, gospoda, posledice tega, da se je v naši družbi pojavila lenu-hinja, ki s svojim slabim vzgledom izpodkopuje spoštovanje do nemške Žene, ki se ne sramuje svojih delavnih rok.
—	O ne, ne! Nikoli mi ni prišlo na misel taliti naših rojakinj, ki so čednost ne in vredne vsega spoštovanja, — je smeje se ugovarjal baron. — Ne razburjajte se, gospod major. Jaz sem se kajpak samo šalil, no, ponavljam še enkrat, da je grof Berenklau srečen človek, ki je vreden zavidanja.
Razburjenje mestne družbe, katero Je povzročila zagonetna zadeva z man tlijo, se nt hitro poleglo. Dasi ni preiskava dovedla do nikakega odkritja, vendar je veČina T svojem srcu sumničila Almo.
Samo polkovnik in njegova žena sta bila o stvari bolje poučena po zaslugi' njih hčerke Elze, ki je s solznimi očmi povedala materi, da je na hodniku zraven damske sobe slučajno videla Almo Vizenbrukovo, kako je srdito mečkala in teptala ter nato vrgla v kot neko belo reč, potem pa zbežala, ne sluteč, da jo je nekdo opazoval. Zaradi dobrega slovesa polkovnih dam je pol kovnica prepovedala hčeri govoriti komursibodi o stvari. Sama pa je hladno občevala z Almo in se ni udeleževala strastnih razprav damskega sveta na kavnih krožkih.
Milica ni niti najmanje dvomila, kdo je izvršil ono podlost, ter je povedala možu svoje mnenje, toda grof ni hotel še bolj poostriti napetost odnošajev med ženo in Almo, zato jo je skušal pregovoriti. Toda vsa zadeva je Milico tako ogorčila, da je hotela takoj v Krenico, samo da je kolikor mogoče daleč od zoprne Alme, s katero se je morala v mestu skoraj vsak dan srečati. PO Valneku je grof zvedel, kakšno razburjenje vlada v polku, in ker se je bal novih spopadov, se je s težkim srcem odločil za preselitev.
Tistega leta je bila pomlad zgodnja, topla in dva tedna po onem nesrečnem plesu sta se mlada zakonca zopet preselila na posestvo. Vkljub de-želski samoti se je Milica izvrstno počutila. O lepem vremenu je večkrat spremila moža v službo na konju ali s kolesljem, v katerem sta bila vprežena dva ponija; za grofove odsotnosti je Cesto sama jezdila, ker ni hotela imeti za petami gruma, in grof, ki se ni maral prepirati z ženo, je moral privoliti, zlasti, ker je vedel, da Milica izvrstno jaše.
IV.
cEDIVOSTs
V Trstu, dne 19. junija 1328.
Zgodo Tina ruske revolucije
V	Berlinu sta izšli letos dve »ar jLimivi knjigi, ki se pečata z Ru-*i)o. Prva je vodnik po sodobni Busiji, druga pa Je ilustrovana jgodorina ruske revolucije. Vod-jiik po Rusiji nam podaja le splo-fen pregled o tej veliki državi, o
eenih prebivalcih, o državni ured-, o zgodovini, o delavstvu, delavskem vprašanju in delavskih organizacijah, o prosveti in gospodarstvu. Druga knjiga pa se peča Izključno s predzgodovino in dejanskim potekom boljševiške revolucije leta 1917. V prvih poglavjih je orisan ekonomski razvoj ruske revolucije, stavka in vstaja leta 1905. in doba reakcije. To so bili začetki, predigra velikega dogodka. Nato se v nekaterih poglavjih v podrobnem opisovanju obširno slavi ruska revolucija leta 1917. Dogodek za dogodkom je o-?isan kronologično, vstaja za vstajo. propad carizma, razvoj ruske boljšcviške stranke in nastop sonetov. Knjiga obsega nad šest sto strani velikega formata In prinaša oar sto ilustracij. Obe knjigi sta seveda osvetljeni z boljševiško lučjo, pisani sta v znamenju načela: KBevolucije so lokomotive svetovne zgodovine/*.
Nemško-bolgarski almanah
Ob priliki petdesetletnice bolgarskega os vobo jenja namerava Izdati neka knjižna založba v Lip-skern zelo obsežen ahnanah, pri katerem hodo sodelovali bolgarski in nemški pisatelji ob enem. V člankih bodo orisani kulturni in gospodarski odnošaji med obema narodoma. Almanah bo uredil Ivan Parlapanov. Delo bo krasila veča množina slik.
število knjig na Madžarskem
V	zadnjih letih se opaža na Madžarskem vedno bolj živo gibanje med založniki. V letu 1913. so izdali na Madžarskem 2377 knjig. Do leta 1919. je padlo to število na 1000. Takoj po vojni se je to število začelo dvigati. Na Madžarskem se nahaja danes 45 založnikov. Poleg tega so samo v zadnjem letu ustanovili 13 založniških iružb. Leta 1927. jo izšlo na ozemlju današnje Madžarske 3077 norih knjig.
Gospodarstvo
uspIH
VIII. mednar. vzorčnega velesejma v Ljubljani od 2.—11. Juinja 1*28.
Ljubljana, 15. junija 1928. Osmič je letos LJubljana poklicala jugosloven. industrijo, obrt in trgovino na svoj velesejem, kjer so bili v pestri reviji razvrščeni pred domačim in tujim svetom izdelki industrijalne obrtne in agrarne marljivosti. Mirno lahko trdimo, da je ta velesejem prekosil svoje prednike po bogastvu izloženih predmetov, po svoji resnosti in po svoiem kupfrijskem uspehu. Prekosil pa jih J® tudi P° Številu obiskovalcev. V kleti je, da si je Ljubljanski velesejem utrdil svoj sloves in da si leto za letom pridobiva -novih interesentov, kakor si vse dobre prometne naprave ustvarjajo nove prometne toke. Danes ni več dvomov o eksistenčni upravičenosti vel esejmov, danes se je zavedata že najmanjši trgovec in obrtnih. To zato, ker sta spoznala, da velesejem tudi njima nudi vse, kar bi moglo in moralo ebrusiti presojanje in vrednočenje današnjih tehničnih in gospodarskih produktov. Zato je Ljubljanskemu ve! esej mu uspela stavba.
Na VIII. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu je razstavilo 706 tvrdk, od teh 1TO iz inozemstva, tn sicer:
Amerika 7, Anglija 10, Avstrija 51. Belgija 2, CehoslovaSka 12, Francija 38, Grška 2, Holandska 1, Litva 1, Nemčija 42. Ogrska 5, Švedska 1. Čehoslovaška in Francija sta razstavili v posebnih paviljonih.
Rarstavljalci so bili razdeljeni v 20 blagovnih skupinah. Na pismena in ustmena vpraSanja o uspehu letošnjega velesejma je u-prava velesejma prejela od raz-stavljalcev izjave o uspehu, katere po strokah uvrščamo sledeče:
xa4m!;ii nad. Milj ud. % % %
Strojna industrija 44 38 18 Izdelki in Železa in jekla	30 70 —
Ostali kov. izdelki 20 80 — Polj. stroji in orodje 100 — — Avtomobili, bicikli, vozovi itd.	37 38 25 Eelektrotehn. in raz-. sveti java 45 55 — Kosnietika, forniac.in kirurgični izdelki 78 22 — Papirna indrustria, kartonaža in pisarn, potrebščine 23 64 13 Pohiftvo, stanovanjsk. oprema 07 33 — Ostala lesna industr. 32 59 9 Usn''\ konfekc. usnja 15 44 41 Tekstilna industrija konfekcija kožtiho-vina. perilo, cerkveni paramonti, vrvarski izderi 30 3 C» 34 Klobuki, slamniki, ko-šarstvo, vezenino čipke in ŠČetarstvo 23 51 2ti Lončena roba, majolike, iajanse, steklo 31 45 24 Draguljarstvo, fina mehanika, optika, grn ver ji, pasarji, poztatarji 77 18 5 Kemična industrija 57 33 10
Industrija živil Stavbarstvo Godala, radij o Razno
79	21	—
89	11	—
68	24	8
91	8	1
51.9 37.410.7
Od 706 razstavljal cev je bilo 542 industrijskih in obrtnih podjetij, 164 pa trgovskih.
Ragetavljalci so napravili pomembnejše saključke, porozvrSčeni po strokah s sledečimi deželami:
P1 etilni stroji, stroji za obdelavo lesa, čevljarski »troji, regulatorji, lokomobili, računski, pisalni in šivalni stroji: Albanija, Hrvatska, Bosna, Slavonija, Srbija, Slovenija-
Peči, Štedilniki, kotli, tehtnice: Hrvatska, Slavonija, Slovenija,
Bačka.
Poljedelski stroji: Hrvatski, Bosna, Slovenija, Srbija, Banat.
Avtomobili: Banat, Bačka, Srbija, Slovenija Hrvatska, Slavonija, Dalmacija.
Vozovi: Slovenija, Južna Srbija
Elektromotorji, števci, regulatorji, aparati: Srbija. Hrvatska, Bosna, Slovenija.
Kosmetika: Cela Jugoslavija.
Papirna industrija, pisarniške potrebščine, kartonaža: Slovenija, Bosna Srbija, Banat, Hrvatska,
Dalmacija.
Ostala lesna industrija, posebno intarzije: Hrvatska, Bosna, Slovenija.
Konfekcija usnia: Slovenija.
Tekstilna industrija in konfekcija, vrvarski izdelki, perilo, ko-žuhovma: Cela Jugoslavija.
ŠCetkarstvo, vezenine, čipke: Cela Jugoslavi"'1
Zrcala, lončena roba: Slovenija, Slavonija, Banat, Hrvatska.
Galanterija, graverstvo, fina mehanika: Slovnija. Hrvatska, Slavonija, Dalmacija.
Kemična industrija: Slovenija.
Industrija živil: Cela Jugoslavija.
Stavbarstvo: Cela Jugoslavija.
Radi o-aparati, harmonike, glasovir ji: Slovenija, Srbija.
Razno: Cela Jugoslavija.
Velesejem je poselilo tudi veliko število inozemskih posetnikov zlasti iz Avstrije, Čehoslovaške Italije in Nemčije, pa tudf iz Francije, Anglije, Madžarske, Turške, Male Azije in Severne Afrike v splošnem in Združenih držav ame-riSkih
Posebno številna pa je bila udeležba kupcev iz vseh krajev Balkanskega polotoka.
RazstavljaIri in obiskovalci so odhaiali z velesejma popolnoma zadovoljni. Kritika domačega in inozemskega časopisja, gospodarskih in javnih krogov je bila najboljša.	_	K ,
Prihodnji mednarodni vzoren! velesejem se bo vršil leta 1929. prvi teden meseca junija, od 1. do 10. septembra pa velika agrar-no-kulturna razstava.
m iz čistem zlela
Prvotni narodi Južne Amerike
V zapadni južni Ameriki, posebno na ozemlju današnjih republik Kolumbije, Ekvadorja, Penija in severnega dela Chile-ja, je živela mnoga stoletja pred odkritjem po Evropejcih in pred njihovim prodiranjem, ki je postalo za ljudstva indijanske pasme tako usodno, cela vrsta rodov, prebivajočih v obljudenih mestih in kamenitih poslopjih. Ta ljudstva so so bila že v davnini združila v urejeno državo, bavila so se s poljedelstvom, pred vsem z gojitvijo koruze, redila so pa tudi kakor v staremi inškem kraljestvu in v deželi Aravkancev, kjer žive lame in tej podobne alpake (prežvekovalci manjše velikosti od naše govedi), živino in uporabljala te Živali kot tovorno živino, ki jih je obenem preskrbovala z mesom in volno. Med temi kulturnimi narodi, ki so prebivali po večini na andskih planotah, treba posebej omeniti Cibčaje v Kolumbiji, Ke-čuajce, Aimarajce in Dragnitance. Ti narodi so že poznali obdelovanje kovin, kakor zlata, srebra, bakra, ki so so kovale, a tudi v razne oblike vlivale. Med praprebi-valci Amerike so bili pa Peruanci prvi, ki so se razumeli na izdelovanje pravega brona po zlitvi ba^ kra in cina.
Stari Peruanci.
Od južnoameriških kulturnih narodov so bili stari Peruanci najznamenitejši. Ko so vdrli španski osvojevalci, takozvani konkvista-dorji, jo obstojala že indijanska kulturna država, ki je obsegala vse ozemlje sedanjih ljudovlad Ekvadorja, Bolivije, Peru-ja in večjega dela Chile-ja in kateri so vladalA peruanski vladarji iz dinastije «Inkov», radi tega se je tudi imenovala «inška država«. Največje in najbogatejše kraljestvo Novega sveta so je raztezalo ob času špandskega vdora čiez dve in trideset širinskih stopenj od severa proti jugu.
Glavno mealo.
Nad vse premožno in bogato mesto je bilo Cuzco, sveto me«to in prestolnica vladarjev iz inške dinastije. lino «Cuzco» pomeni mesto središča oziroma «p»pek zemlje«. To mesto je imelo zdravo lego v rodovitni dolini andske planote; skozi mesto je tekla mala reka. Proti severu so branili Mesto visoki Kordiljeri. Nizke hiše, deloma iz ilovice in bilja, deloma iz kamna sezidane so bile postavljene vzdolž dolgih, ozkih res t, ki so se od časa do časa ra tr
Sirile v velike javne trge. Najlepša zgradba v starem Novem svetu je bilo veliko svetiiče soinfinega
boga v Cuzoo-ju. .
Svetlite solnfintga božanstva
Z radodarnostjo različnih vladarjev se je to glavno svetiiče države opremilo tako bogato ln dragoceno, da je dobilo po veej pravici ime «korikanča», kar pomenja «zlati dvorec«. Kar se tiče okrasitve z dragocenostmi, j« bilo to najbogatejše in naj ponosne jie poslopje, ki ga je sploh kdaj zemlja nosila; lahko bi videli v njem tudi svetovno čudo, čigar razvalinam se de dandanes Čudijo vsi oni, ki prihajajo v one kraje.
Španec Samiento, ki je videl to solnlčno svetišče 6e v vsej krasoti in v vsem času, pravi, da se spominja samo dveh poslopij v Španiji, ki bi se lahko merili glede skrbne izdelave s tem naravnost divnim poslopjem. Tempelj solnca je obstojal iz glavnega Iposlopja in več stranskih poslopij in kapelic, ki so bila vsa zgrajena iz kamna in ki so bila ograjena x velikanskim kamenitim zidom.
Noiranjosi svetišča
Najlepše in najdragocenejše je bila opremljena notranjščina omenjenega svetišča. Na steni proti zapadu je bilo na ogromno ploščo iz suhega zlaia vrezano obličje božanstva. Iz obličja so švigali na vse strani solnčni z^rki. Vsa plošča je bi i a posejana s svtelikajo-činii se smaragdi in drugimi dragocenimi draguljji. PGdoba je bila nalašč postavljena ob steno proti zapadu, da so padali žarki vzhajajočega solnca naravnost na podobo in napolnjevali vse svetišče z nadnaravnim božanskim svitom, ki so je zrcalil v neštetih zlatih predmetih oi> stenah in pod stropom in se odbijal z bajnokrasno svetlobo, ker so bili vsi deli notranjega svetišča okrašeni z zlatimi ploščami in stebri. V tem prostoru je prevladovalo zlato, namenjeno edino le solnčnemu božanstvu in «sinu solnca», kakor s r je imenoval peruanski kralj, J^iato so i-meli Peruanci za «soize, ki jih je bil iz jokal solnčni bog». Iz takih, izjokanih božjih solz so bili tudi vsi glavni okraski na pročelju in na vseh drugih zunanjih zidovih templja.
Stranska svetišča
Ena izmed številnih kapelic, ki so obdajale glavno svetišče, je bila posvečena luninemu božanstvu, ki je bila mati inških vladarjev. Mesečna kapelica jo hranila podobo hinine boginje na veliki, črez vso steno raztezajoči se srebrni plošči. Srebro so imeli za kovino lune, ker je svit mesečnine bled. Druga kapelica je biia posvečena zvezdnemu zboru na nebu, nadLalj-na kakor boganstvo fnščenemu blisku in gromu, Četrta mavrici, koli krasno posnete barve so se bočile pod glavnim obokom in predstavljalo kakor v pravi barvi ta Čudežni zračni most. Poleg teh manjših svetišč je bilo že vse opl-no hišic, ki so služile :'.a svečenike, opravljajoče svojo siužbo v svetišču. Teh svečenikov ie bilo štiri tisoč.
Bogastva tega svetišča dandanes ne moremo preceniti, posebno še, ker je bilo vse orodje, ki se je rabilo pri bogoslužju iz čistega, suihega zlata.	Po Roecku.
Svetovna Mm sedasle fo&i
AmerlSkl list povprašuje.
Neki ameriški list se je obrnil do sto ameriških osebnosti, ki zavzemajo važna mesta v raznih strokah, z vprašanjem, katera naj bi bila po njihovem mnenju svetovna čudesa sedanje dobe. Odgovori so bili različni; petdeset različnih stvari se je navajalo med njimi List je dodelil težavno nalogo, dobiti iz teh petdesetih sedem najznamenitejših čudes, predsedniku massachusettskega tehno-logičnega zavoda, Samuelu Strat-tonu. Ni se mu posrečilo omejiti Število čudes modernega sveta na sedem, pač pa je smatral Stratton. da je število devet prikladnejše ln da se to Število sklada z dejstvi.
Vseh sedem svetovnih čude« starega veka se je nanašalo na stavbarstvo in umetnost. Bila so to: piramide in sfinga v Egiptu,, viseči vrtovi kraljice Semiramide v Babilonu, grobnica kralja Mavzola v Malt Aziji, svetišče boginje Arte-mide v Efezu, kolos na otoku Rodu, kip Zevsa v olimpski dolini in svetilnik v Aleksandrijl. Vsa ta čudesa so bila uničena, ostale so edino piramide in sfinga Str a t tonova sestava
Moderna svetovna čudesa stoje na višji stopnji. Ona pričajo, kako se je posrečilo ukrotiti velike naravne sile. Po Strattonu imamo devet svetovnih čudes najnovejše dobe in ta so:
1.	Odkritje bakterij in uporaba bakteriologije za blaginjo človeškega rodu.
2.	Napredek naše vede o zgradbi tvarine in o postopku žarenja.
3.	Napredujoča uporaba elektrike kot luči, sile in v prometu.
4.	Zgradba strojev z notranjim gorenjem in njihova praktična uporaba (motorji).
5.	Moderni način gradbe hiš s kovino in cementom.
6.	Moderno rudoslovje.
7.	Ohranitev živil na moderni način.
8.	Letalstvo in
9.	Razvi tek strojev, ki olajšujejo breme dela in ki poinnožujejo njegov dohodek.
Baltterloioglja.
Uporaba baktetiologije za blaginjo človeikega rodu ima v bistvu svoj pričetek v Loulsu Paste ur-ju. Njegova odkritja in »poznavanja omogočajo človeku, da se uspešno bori soper najmanjše in naj-mogočnejše sovražnike. Uspešni boj zoper kuge v današnji dobi temelji v glavnem na ugotovitvah v bakteriologiji. Povprečno zvišanje zdravstvenega stanja in podaljšanje življenja je s tem tesno združeno.
NI še sto let minilo, odkar je Pa-steur dognal, da ne vre pivo, vino »samo od sebe», marveč da je vrenje kipenje delo najmanjših živi (živh bitij). V zraku je ugotovil vse polno nevidnih kali in od tu je izhajalo odkritje posameznih vrst bakterij, njihovega učinkovanja in ob enem njihovega pokon-čevanja.
Dandanes poznamo nad tisoč najrazličnejših vrst bakterij. Nešteto raziskoval išč se bavi z njimi, Zdravljenje premnogih nalezljivih bolezni temelji na tem, prav tako dve za kirurgijo velevažni možnosti: asepsa in antisepsa. Moderna mestna higijena z brezhibno vodno preskrbo rn z ohranitvijo živil temelji na ugotovitvah bakteriologije. Gospodarstvo, poljedelstvo sta dobila v njej važno praktično pomočnico.
Zgradbe tvarine.
Zgradba tvarine se je pričela z idejo o atomih kot nevidnih stavbnih kamenih vsemirja. Odkritje radija in nadaljna raziskovanja so omogočila natančnejši vpogled v svet atomov. Praktično se je uporabljala ta teorija v moderni kemiji in kemični industriji. Nove ugotovitve o učinkih žarkov omogočajo uporabo radijske em a nacije, Rontgenovih žarkov, ultravijoličnih in drugačnih žarkov. Tudi čudo radija spada kolikor toliko tu sem. Pri vsem tem smo pa prepričani, da v uporabi žarkov in njihovih učinkov že nismo dosegli mej možnosti.
Elektrika.
Elektrika, tretje svetovno čudo sedanje dobe, se je bila zasužnjila in spravila tako rekoč v merljive sporne, preden smo si bili na jasnem o bistvu njenih sil. Ie. malih, a dobro premišljenih poskusov fizika Faraday-a so nastali veliki dinamični stroji, ki proizvajajo ogromno moč. Brzojav, telefon, e-lektrična žarnica, električna kurjava in električne peči, brezžični brzojav, radio itd. to so samo čudesa, od katerih prekaša vsako posamezno vseh sedem Čudes starega veka, kakor je izjavil Stratton z vso pravico. Elektrika je s štedljivo proizvajalno možnostjo in z načinom razdelitve sil temeljito preobrazila vso industrijo.
Motorji.
Čudovite izpremembe je prinesla pr-aktična uporaba motorjev. Ves promet je dobil novo lice. Približno osem in dvajset milijonov jih vozi danes po navedbi Stratto-novi po cestah in ulicah, od teh kakih tri in dvajset samo v Zedi-njenih državah. Motorji so istočasno tudi omogočili uspešno letalstvo. Vedno večjo važnost si pridobivajo stroji z oljnatim kurivom posebno takozvani Diesel ovi motorji.
Moderna gradnja s kovino ln cementom
Kot peto svetovno čudo so označuje moderna gradnja s kovino in cementom. Komaj ta je omogočila zgradbe naših največjih stavb: nebotičnikov, mostov, nasipov podzemeljskih železnic, kanaiov, pre>-dorov itd. Na ta moderni način se sezidajo v nekaj mesecih stavbe, za katere bi rabili graditelji piramid leta in leta. Seveda je tudi moderna obdelava železa, proizvajanje jekla, ena temeljnih osnov teh napredkov kakor tudr odkritje cementa portland y 1. in njegov nadaljni razvoj.
Rudoslovje.
Novo čudo je moderno rudoslovje. Pod vplivom velike vročine združenje ta znanost kovine z različnimi snovmi, kar vpliva odločujoče na trdost, trdnost in lahkost kovin. Posebne potrebe se na ta način udejstvujejo. Tako se uporablja na pr. nikljevo jeklo, ki je za petdeset odstotkov krepkejše od navadnega jekla, za propelerje, za motorjeve dele in v novejšem gasu tudi pri gradbi mostov. Mangansko jeklo se uporablja v zavarovanje bančnih shrambic proti vlomu, to pa radi izredne trdo-sti. Kromsko, vanadijsko jeklo in druge sestave podeljujejo kovinam nove nenavadne lastnosti. Stratton omenja tudi duralumrn. posebno obliko aluminija, ki se uporablja radi svoje lahkosti in trdnosti pri gradbi letal in zrakoplovov. Da se je dosegla ta možnost obdelovanja kovin, je pripomog-Ia v prvi vrsti proizvodnja doslej še nedoseženih toplotnih stopenj z elektriko.
Ohranitev hranil
Čuditi se moramo, ko vidimo med svetovnimi čudesi najnovejše dobo tudi ohranitev Živil. Toda poleg hrane same je ohranjevanje in ohranitev hranilnih snovi temeljne važnosti za življenje modernega človeka. Na njunih metodah sloni možnost idustrije kajti le shranjevanje kakor ohranitev hra-nikiih snovi dopuščata živeti in delovati velikim množicam ljudi v industrijskih središčih, daleč stran od kraja, kjer se pridobivajo živila. Prvi način ohranitve je bila ohra-
nitev sadja v stekleni posodi, ko se Je sadje segrelo, zaprlo hermetično ln zopet ohladilo. Ta način se Je izumil proti koncu osemnajstega stoletja.
Odkritje bakterij in možnost njihove ugonobitve je spravila o-hran je valne metode na novo stopnjo. Največjega pomena so tudi modeme metode, ohraniti s mrazom živila sveža. Odkar se ve, da se bakterije ne morejo množiti v mrazu, se prevažajo neštete količine kvarljivih živil sveže tisoč in tisoč kilometrov daleč (argentinsko .amrzlo meso). Tudi v tem nam odpira elektrika, ki omogoča zmrz-nitev, nova pota.
Letalstvo
Tem jasneje je pa, da je letalstvo eno izmed modernih svetovnih čudes. Nade tisočletij, sen De-dalov in Ikarov se je to pot uresničil. Imeni Lilienthal in bratov Wright nam kažeta pot, ki se je bila napravila. Od njihovih činov dalje je letalo že preteklo svet, doseglo severni tečaj, pobilo vse hitrostne rekorde in postavilo te dneve rekord v nepretrganem poletu, ki je trajal 58 ur in 34 minut. Vodljiv zrakoplov pa namerava postati redno prometno sredstvo. Poleg tega velikana je rodski: kolos zelo, zelo neznaten.
S to ji za olajšanje tlela
Kot deveto in zadnjo svetovno čudo moderne naše dobe označuje Stratton stroje ki olajšujejo breme dela in ki z-vešujejo dohodke istega dela. Vi£ji dohodki torej ob lažjem delu. Povsod je delovalo nešteto izumiteljev na tem, kako nadomestiti v vsaki posamezni stroki človeškega delovanja in udej-stvovanja težko telesno delo z lažjim delom, z uporabo strojev. Sem spadajo tkalnice prav tako kakor poljedelski stroji za setev in žetev, pisalni stroji, računski stroji, avtomatične stružnice, mlini, tiskarski stroji itd.
Ako bi mogli govoriti še o desetem svetovnem čudesu, bi bilo po Strettonovem mnenju to-le: medtem ko je sedem čudes starega veka z edfno izjemo izginilo s pozo-riišča, so Čudesa moderne .znanosti neodvisna od časa; ona trajajo in se s časom vedno bolj izpopolnjujejo in razvijajo.
Po SchOTelsheimerju.
medicinska znanost od starodavnega zdravljenja primitivnih kultur.
NajprikladnejSa darila ZA BIRMO
dobite pri
ALBERTI PGVHO, Trst, Via Hozzln! 46
RAZNE ZANIMIVOSTI
Mumije egiptovskih faraonov
Ze delj časa zahtevajo nacionalistični krogi Egipta, naj bi se mumije starih faraonov odstranile iz muzeja v Kairi, da bi ne bili več stvaritelji največje dobe egiptovske zgodovine izpostavljeni radovednosti pohajkujočih potnikov. Zahtevali so, naj faraoni kakor kralji pri drugih narodih, počivajo v svojih gTob-nicah in naj poseben zakon zabrani s strogo kaznijo vsako o-tvoritev kraljevskih grobnic in odstranitev kraljevskih trupel. Deloma je egiptovska vlada u-godila tej zahtevi in določila, da se prenesejo vse faraonsko mumije v posebno dvorano muzeja. Vstop v to dvorano bcxlo odslej imeli le nekateri zname-nitejši tujci in učenjaki, ki pa bodo morali dokazati, da se v re % i kot znanstvr':'ki zanimajo za zgodovino in kulturo starega Egipta. S to določitvijo pa ne bo več dostopna potnikom grobnica kralja Amenhotepa v Dolini kraljev. Zahtevi, naj se polože kralji zopet v svoje prvotne grobove, pa vlada ni mogla ugoditi radi stanja, v katerem se sedaj mumije nahajajo.
Umetni pogum
Profesor Luis Levvin je dosegel z nekim indijanskim strupom presenetljive uspehe. To sredstvo, z znanstvenim imenom Banisteria C.aapi, ki je zaslovelo po najnovejših preiskavah po vsej Evropi, je spadalo pri južnoameriških Indijancih že od davnih dob tako rekoč v njihovo domačo lekarno. Sredstvo *e dobiva iz rastlino Aya kuasco, ki raste le v nekaterih krajih Južne Amerike. Zadnja raziskovanja pri plemenu Calla-guajras-u so ugotovila, da vpliva omenjeno sredstvo spodbujajoče na ljudi in živali. Ono vpliva namreč na možgane in vse mišice človeškega in živalskega telesa so silno razdražijo. Bojazljiv in malosrčen Človek postane po uporabi banisterina pogumen in srčen. Profesor Lewin je vbrizgnil nekaj kapljic krotkemu, plačljivemu in boječemu psu, ki je Čaz nekaj trenutkov postal ne samo pogumen, ampak naravnost divji. Z uporabo tega sredstva se odpirajo v zdravilstvo, največji izgledi. S tem sredstvom se vlije bojazljivcem, pa tudi takhn ki žive v duševni depresiji, pogum in se jim izpremeni po daljnem zdravljenju celo značaj. To sredstvo ne mrtvi zavesti, ono pomno-Žuje pri neizpremenjenem razumu energijo. Drugi poskusi na heidel-berškem duSeslovnem zavodu so ugotovili, da poveča vbrizgani ba-nisterin delovanje možganov in pospeši na ta način ozdravljenje možganske influence, ki se jo bila zadnja desetletja tako razširila in proti kateri niso imeli dosedaj Se nobenega zdravila in nobene utehe. Zopet enkrat se je pokazale, koliko se lahko nauči evropska
Dr. SARtiOC
ZOBOZDRAVNIK
'TTTTTTTT1
V ▼ T V V V V
TUŠI
VIA S. LAZZAStO 23,11.
Mil pili ii Mira
raglstrovan« zadruga > omej. poroitvom uradtije v lasini hiši
eia Tcrre Monca 19, i.
Telefon šiv. 25-67.
Sprejema navadne hranil. yloge na knjižice, vloge na t»>k. račun in vfoge na čekovni promet in jih obrestuje
pO 4%
Večje In stolne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun tn jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. • Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne krediie. • Obrestna mera po dogovoru.
No razpolago varnostne
celice (saže)
Uradne ure za stranke od 8'30 do 13 ln od 16 do 18. Ob nedeljah Je urad zaprt.
Odhodi in prihodi vloKov
Trst - Tržič - Portogrunro - Benetke
(Južni kolodvor)
Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (i), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55
(0),	9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44
(1),	21.45 (b), 0.40 (b).
Trst-Buje-Poreč (Državni kolodvor) Odhodi: 5.™ (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m).
Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.18 (m).
Trst-Herpelje-Pula (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*), 19.- (o).
Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o).
*) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b).
Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o).
Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b)f 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o).
Prihodi s 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b).
Trst-Goriea-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o).
Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o).
Št. Peter na Krasu - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11-47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Beka - 6t. Peter na Krasu Odhodi* 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o).
Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m).
Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o). 13.82 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.67 (o). Gorica • Prvačina - AjdovSčlna Odhodi: 8.17 (m). 13.25 (o), 19.35 (m).
Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (in), 17.05 (o). Pomen kratio: o — osebni
vlak, b — brzo v lak, m — ino-šani vlak, 1 — luk^usni vlak.