C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi 28. ottobre "•''. Posamezna ktevilka 25 stoiink. Izhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L * » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Zo inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št. 75 V GoricL v petek 28. oktobra 1927 Letox. Nefrankirana pisma se ne uprejemajo. Oglasi se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* ze«. — Tisk Katolišks tiskarne v Gorici. RU va Piazzutta št. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Itev. 308. JVavzdol Že kukih 100 let sem živimo v ve; Hkem preseljevanju narodov. Cell deli narodov so se pomaknili z vzho- da na zapad. Amerika je sprejela po večini vse odvišno prebivalstvo Evrope. Na drugi strani pa je zbra; la industrija milijone ljudi po me; stih. Skoro neopaženo se vrši to preseljevanje narodov —; z zelezni; co se je posameznik odpeljal in se še odpelje proti industrijskim cent trom in v kratkem mu sledi druzina. Tako je vzrasla z industrijo nova miselnost ljudi, sprva omejena na industrijske delavce, a danes že raz; širjena in splošna v vseh nizinah — vzrasel je proletarijat. Silačeni v ozke prostore, odtrgani od narave, nezädostno prehranjeni in zapuščeni so izgubili ti ljudje vsak cut in smisel za skupnost. Zivo na; sprotje med kapitalom in delom, družbo in občestvom. In danes je ta miselnost človeka že zajela vse nizje kroge: Kmeta predvsem, našega slovenskega kme; ta.— Pa tudi vsi drugi sloji so v zad; njih petih letih padli med proleta; rijat. Obrtniki, trgovci, uradniki, du; hovniki. To je znak splošnega propada, propada kulture. Miselnost človeka, usužnjene; ga strojii in denarju, pozna samo matematiko: veruje še sumo to, kar se da znanstveno, matematično do; kazati. In s tern je nasel pot med proletarce materializem in brezver; stvo iz kroga vladajočih gospodar; jev, duša proletariata je ugasnila vse nadnaravnosti, zatrla družino. ki je postala še samo skupna jedilnica in spalnica, raztrgala zvezo s pretek; lost jo in zabrisala z dimom fabriških dimnikov in splošnih kletvic vero v dobrotnega, pravičnega, vsevednega Boga. Liberalizem je krepil kapitalistič; ni razvoj. Neoviran gospodarski razmah posameznega podjetja naj bi bila najboljša podlaga za blago; stanje vsega naroda. Socialna beda pri milijonih, mi; lijardni dobički pri nekaterih: Sta; ra kmečka kultura in kmetska sila je izpita in zastrupljena. Ne samo pri nas. V Nemčiji ima 3000 ljudi pravo po postavi, da izmozgava ves narod. V Ameriki, dezeli »svobo; de«, ima par milijarderjev vse v ro; kah: državo in ljudi. Samo da je tu še vse bolj rafinirano. In tako povsod. Propad kulture. Srnes pridigati krivo vero, smeš se boriti zoper vse dobro, pa te ne bodo tako sovražili, tako metali v blato, kakor če se drzneš le s prstom migniti proti gospodom denarja in kapifulizmu in njegovim osnovam. Vse javno življenje ima kapital v oblasti. Vsa znanost je v službi ka; pitalizma: ni neumnosti, katere bi ne bila znanost zastopala in ozna; njevala. In umetnost? Kino, ope; rete, modne norosti in »upodablja; joča umetnost« — nekaj lahkoživ; cev ; pustolovcev »ustvarja« — resnični umetniki pa sede v svojih podstrešnih sobah ali pa so ubiti v poklicu, ki ni za nje. Kultura Evrope in Evropa propa* da in je ze propadla. Propada, ker je »krsčansko učila, pogansko živela«. (Tagore.) Kaj se godi po svetu? V »Goriški Straži« smo se že veekrat bavili z notranjimi razme* rami in težavami, ki so v Romuniji nastale po smrti kralja Ferdinan* da. Romunska vlada pod predsed* stvom starega politika iz liberalne stranke Bratianuja je proglasila za kralja petletnega Mihaela, sina biv* šega prestolonaslednika Karola, ki je moral radi svojih ljubezenskih zadev, kot so sporoeili javnosti, v resnici pa radi hudih nesoglasij z Bratinuajcm, zapustiti Romunijo in se odpovedati nasledstvu na presto* j lu. Bratianujeva vlada je radi mla* doletnosti novega kralja uporabila zadevne doiočbe v ustavi in sesta* I vila regentski svet, ki bo nadomc* stoval kralja do polnoletnosti. No? vi položaj se je zelo jasno pokazal j pri otvoritvi letošnjega jesenskega zasedanja romunskega parlamenta. Prestolni govor, ki v vseh svojih potezah kaže, da ga je sestavil Bra* tianu, je prebral princ Nikolaj, stric kralja * otroka. Regentskega sveta pri otvoritvi ni bilo. Opozi* i cija se tudi ni udeležila slovesne otvoritye. Slika sedanje^a položaja je torej taka: prazen kraljcvi stol, odsoten re^entski svet in vsemo- tioena liberalna stranka pod Bratia* nujem. Edini nasprotniki Bratianu* jeve vlade so sedmoßraski kmetje, združeni v stranko nacionalnih zaranistov ali narodno kmetsko stranko pod vodstvom Maniuja. Avareseu, ki tudi spada k opoziciji je, kot je znano, priznal sedanje ustavno sta* nje in re^entski svet, sedmograški kmetje pa te^a niso nikdar storili. Bratianu jih je že mnoj4okrat va« bil, naj vstopijo v vlado. Niso ho* teli, kajti z udeležbo v vladi bi, ee* tudi ne izreeno, pa vsaj dejansko priznali nov položaj in sprejeli od? Uovornost zanj. Vrhu te^a trdijo, da so bile zadnje volitve nasilne in nezakonite jn da se mora sedanji Parlament radi tetfa razpustiti. V boju proti Bratianujevi stran* ki je kmetska stranka šla še korak naprej. Napadla \e reßentski svet, 6eš, da jc le orodje v rokah mini* strske^a predsednika in liberalnih voditeljev. Poslužila se je tudi biv* seßa prestolonaslcdnika Karola, ki je hud nasprotnik Bratianuja. Pri tern je najbrž ni vodila toliko ^o* reenost zanj in za njeßovo politiko, kolikor skupno sovraštvo. Iz vseh teh ncsojLjlasij in nasprotij je pa vzrastel nov do^odek, ki resno razburja sedanjo Romunijo. Listi so namree javili, da je romunska policija v Braševem (Hermann* stadt) zaprla poslanca Manoilescu* ja, ko se je vraeal iz inozemstva domov. Manoilescu. Manoilescu je političen pristaš bivšeiia ministrskesia predsednika tfcnerala Avareseu ja. Kot poslanec je bil tudi državni podtajnik v si* nanenem ministrstvu, torej vseka* kor vplivna oseba. Zlasti pa je po* znan po svojem prijateljskem raz* merju z bivšim prestolonasledni* kom. Odkar je Karol v inozemstvu, je bil Manoilescu že dvakrat pri njem, prvie po naroeilu qenerala A* varescuja, dru^ie iz lastne volje. Vendar je tudi pred dru^im odho* dom v Pariz — Karol živi večino* : ma v Parizu — obiskal stare^a ge* i nerala in se dol^o raz^ovarjal z njim. Vse kaže, da je pri zadevi prizadct tudi Avareseu. Po kaj je hodil v Pariz? Gotovo je, da Manoilescu ni ho* dil v Pariz samo kot dober prija* telj princa Karla, temvee, da so .^a pri tern vodili tudi drugi, predvsem politieni razlot»i. In kot se vsaka vlada, ki ima težko vest, obda z vohuni, ki ji služijo doma in na tu* jem, tako je tudi Bratianu pošiljal za voditelji opozicije vohune, da hi vsaj zvedel, kod hodijo in s kom občujejo. Manoilescu je bil pri Ka* rolu in še predno se je vrnil, je Bratianu na podlagi raznih podat* kov iztuhtal, da gre za veleizdajo in za prekucijo v Romuniji. More* biti se ni niti mnofjo zmotil, akotu* di je princ Karol izjavil, da ne na* mcrava nobene revolucije in da se ne bo prej vrnil v Romunijo, dokler #a ne bo poklicalo ljudstvo. Za* jemljivo je, kaj je Karol rekel, ko ie zvedel, da jc Manoilescu zaprt. Potrdil je, da mu ie izročil pisma, naslovljena na načelnike opozicio* nalnih skupin, rekel pa je tudi, da so bila ta pisma samo odgovor na vprašanje, ki so mu qa voditelji opozicije stavili gledc nekih njego* vih izjav ob priliki očetovc smrti. Tiste izjave je namree priobčil ne* ki francoski list, ki pa je v Romu* niji zabranjen. Ker vlada v Romu* niji tudi sicer stroga cenzura, zato se opozicija ni mogla poučiti o res* nici in zato je pismeno zahtcvala pojasnil. On (Karol) da jih je dal. Ako je Bratianu radi tega dal za* preti prenašalca teh pisem, je znak, da se boji, da bi se ljudstvo ne za* čelo prevce zanimati za usodo biv* šega prestolonaslednika. Kakšen je položaj? Zdi se, da je polozai precej re* sen in zapleten. Avareseu trdi v svojem listu, da je vlada kršila ustavo, ker je dala zapreti držav* nega poslanca in sicer brez zapor* nega povelja, ki ga lahko izda edi* no le sodišče. Vlada je vsekakor v skrbeh. Po poroeilih raznih vee* jih evropskih listov je vlada uvedla strogo cenzuro. O aretaciji bivšcga državnega podtajnika n. pr. ni po* ročal noben romunski list. Nada* lje je ukinila ves telelonski promet. Vladno palačo je obdala z moeni* mi oddelki vojaštva. Sumljive ljudi zapirajo kar vprek. Vsem poslan* ccm, ki bi se izjavili proti sedanji ustavi. grozi s procesom radi vele* izda je. Mati sedan jega kralja je odložila svoje potovanje v inozem* stvo. To pa pišejo izvenromunski časopisi. Za romunsko javno mne* nje go vor i vlada, ki je izdala siede* če poročilo: »Vesti inozemskega časopisja o karlistiencm gibanju v Romuniji so napačne. Gre samo za poziv, katerega je bivši presto* lonaslednik Karol poskušal po* slati načelnikoma raznih strank, med njimi tudi ministerskemu predsedniku, naj ukrenejo, da se bo romunsko ljudstvo lahko iz* razilo o njegovem zopetnem po* vratku na prcstol. Ker pa je takšna akcija napad na ustavno varnost in red v državi, zato je bil prenašalec piscm Manoilescu zaprt in pred so* dišče postavljen. Vlada je trdno odločena vzdržati zakoniti red v državi in bo ukrenila vse potrebno, da se vsi taki poskusi preprečijo.« Vlada je zaenkrat res dovolj moč* na, da bo morebitne poskuse za* trla. Vprašanje je le, koliko časa bo vzdržala, kajti ideje ne bo mo* gla zatreti, posebno ideje, ki je ro* dila mučenike. Manoilescu je bil namree postavljen pred vojaško sodišče, ki bo obravnavo po mož* nosti pospešilo. Pravijo celo, da bo končana že ta teden. Za zagovor* nika zaprtega poslanca se je javil njegov političen tovariš in mogoče celo udeleženec pri vsej zadevi ge* neral Avareseu. Braniti se bo mo* ralo tudi vodstvo kmetske stranke. Nihče seveda ne ve, zakaj in kako. Sklepne misli. Sedanja Romunija je mlada dr* žava. Vojna ji je princsla enkrat* no poveeanje ozemlja. Naravno je, da ima težave. Saj jih ima jo vse nove, iz različnih sestavin nastale države. Naravno bi pa bilo tudi, da bi se tc težave odstranile v spo* razumü z vsemi strankami, z vsem prebivalstvom. Tega v Romuniji ni. Tarn vlada Bratianu s svojimi liberalci, ki menda nič kaj nežno ne delajo z drugaee misleeimi ljudmi. Vendar bo tudi tarn slednjič zma? gala nravičnost in razsodnost, saj ima jo orožje, ki razbije še moencj* so stranko, to je glasovanje pri volitvah. Okno v svet. Moskovska vohunska zadeva. Sovjetske oblasti so izsledile in zaprle vee ljudi, ki so vohunili v prid Anglije. V ponedeljek 24. ok* tobra je vojno sadišee v Moskvi končalo obravnavo in obsodilo tri udeležence na smrt, dva pa na dve leti zapora. Znamenit gavar Lloyda Georgea. Lloyd George je bil anglevški mi* nistrski predsednik med vojno in takrat, ko so delali mirovne pogod* be. V ponedeljek je govoril na ve* likcm ljudskem zborovanju angles* ke lige za Zvezo narodov. Posebno jc poudaril, da tičijo vse nevarno* sti za vojno v Evropi v sporih radi mej, ki so nastale, ker so zmagoval* ci sestavljali mirovne pogodbe, ko so bili od vojne utrujeni in ker ni* so bili dovolj poučeni o položaju v Evropi. V dodatnih pismih pa so zmagovalci vsem državam priznali možnost poprave mejä. Nato je omenil tudi narodne manjšine in rekel. da ni nihee iskreno uporabil doloeb mirovnih pogodb za var* stvo narodnih manjšin. Nesporazumljenje v jugoslovanski demokratski zajednici je — vsaj na videz — koneano. Klub demokratskih po* slancev je 25. oktobra izrekel za-- upnico Ljubi Davidovicu in tudi demokratskim ministrom, med ka- tcrimi je zunanji minister dr. Ma* rinkovič, ki ga nekateri smatrajo za voditelja vladnega krila zajedni* earskih poslancev. Poslanec zaprt. Romunska vlada jc ukazala za* preti državnega poslanca Manoilc* scuja, ker je delal na to, da bi se bivši prestolonaslednik Karol vrnil v Romunijo. Poslanca so obtožili veleizdaje in ga postavili pred voj* no sodišče. Zaprtih jc bilo tudi mnogo drugih znanih osebnosti. i^iran ^. »GOIUSKA STRATA» Upor v Albaniji, Angleški listi so od svojih alban* skill poročevalcev prijeli vest, da se je v severni Albaniji uprlo nekaj rodov, ki so pristaši družine Ccna bcga. Ti rodovi dolžijo Ahmeda Zoguja, prcdscdnika republikc, da je zakrivil umor. Zato se hočejo maščevati. V Albaniji je nameč krvno maščevanje še vedno v na* vadi. Redno zasedan.je jugosl. parlamenta se je pričclo v sredo 26. oktobra. Najprvo so izvolili razne odseke. Potem pa je minister za socialno skrbstvo dr. Gosar javil, da bo predložil naert za spremembo sta* novanjskega zakona. Finančno stan.je Čehoslovaške je menda zelo dobro. Državni pro* račun za 1. 1928. izkazuje precejšen prebitek. Razmerje med Italijo in Turčijo ni, kot piše »Giornale d'ltalia« nič kaj prijazno. Turki dolžijo Italijo, da pripravlja pohod v Malo Azijo. ! Dodekanez je itak blizu. Vsako ! italijansko ladjo, ki pride v malo* ' azijska pristanišča, smatrajo Turki za sovražno. Vendar pa »Giornale d'ltalia« upa, da ne bo hujših po* sledic.' \[ v\ Trocki in Zinovjev sta bila v ponedeljek 24. oktobra izključena tudi iz osrednjega odbo* ra komunističnc strankc. Vladna skunina bo predlagala na prihod* njem kongresu, nai se omcnjena dva voditelja opozicije izključita tudi iz stranke. V deželi dolarjev. Letni obraeun Združenih držav izkazuje približno 250 milijonov dolarjcv prebitka. Drugo leto bodo najbrž znižali davke. DNEVNE VESTI Popravek. V 72. številki »Gor. Straže« je bila objavljena vest, da" je tehnik g. Troha Mirko naredil inžcnirski izpit. Vest ne odgovarja resnici. Neljuba pomota se nam je vrinila radi zamenjave podobnih si imen. Uredništvo. V nedeljo je državni praznik. V nedeljo 30. t. m. bodo pekarijc odprte do 10. ure, brivnice in mcs* nice pa zaprte. Zato bodo brivnice odprte v ponedeljek do dveji po* poldne. Nov odvetnik. Bivši goriški župan in sodni nad* svetnik dr. Anton Bonne je te dni odprl svojo odvetniško pisarno. Za davkoplačevalce. Zveza industrijcev v Gorici opo* zarja davkoplaeevalce, da se je s kr. zakonsko odredbo od 14. febr. 1927. št. 125. globa za zamude pri plaeevanju davkov zvišala od 4 od* stotkov na 6 odstotkov. Ta globa se vsaka dva meseca ponovi. Ako torej zamudnik zaostane s plaeilom za celo l'eto, znaša globa 36 od* stotkov . V kapeli centr. semenišča bode na sv. Karel, 4. nov., služba božja v naslednjcm redu: 1) sv. maše ob: 6V2, 1%, 8 in 9 (slovesna). 2) ob 5 .večernice in blagoslov. — Enako na predvečer. Profesor Ivan Franke umrl. V Ljubljani je 15. t. m. umrl v visoki starosti 86. let g. prof. Ivan Franke. Rajnik je bil najstarejši I zastopnik slovenske umetnosti in se je udejstyoval zlasti kot slikar. Najprej so mu bili za vzor stari benečanski mojstri in se je zlasti vživel v njihov kolorit. Naslikal je mnofjo pomladanskih pokrajin in izvršil tudi mnogo cerkvenih del. V starcjših letih je postal bolj ne* žen v barvah in je dosegcl lepe uspehe v slovenskem slikarstvu. Bavil se je tudi z umctnostno zgo? dovino in je bil skoro polstolctja elan komisije za ohranitev sporne? nikov. Poleg slikarstva se je bavil delavni in živahni pokojnik tudi s pisateljevanjem in je napisal zlasti več zanimivih potopisnih sestav* kov, ker je rad potoval in je preho* dil med drugim gotovo kot eden prvih Slovencev Kitajsko. ZeTo j znan je bil rajnki Franke tudi kot j ribar. Bil ie v tem oziru brezdvom* no naivečji strokovnjak, ki je po* znal vse naše vode in njih prebival* ce. Napisal je o ribarstvu tudi več ueenih razprav in je bil radi svojih zaslug v tem po^ledu že pred leti imenovan za častnega člana Slo* venskega ribarskega društva. Do* bro je poznal tudi naše goriške vo* de in se je veekrat mudil v naši de* želi. Bil je oec g. župnika na Vogr* skcm in stric gospoda oseškega. Ko želimo odličnemu kulturnemu de* lavcu in zaslužnemu možu večni mir in pokoj, izrekamo njcgovi družini, zlasti obcma gg. župniko- ma iskreno sožalje! Zgodovinska drobtina. Do konca 14. stoletja je ime'la Gorica, takrat majhna grajska na* selbina, v Solkanu svojo farno cer* kev. Še v 18. stoletju sta imela Go* rica in Solkan s'kupnega župnika: riijeronim knez Porzia poToča leta 1567., da se v Gorici splošno govori poleg nemščine, ki pa nikdar ni bila j<.zik ljudstva, sumo italijansko in slovensko. Leta 1564., ko je nad* vojvoda Karel nastopil vlado, so se mu prklonili ^oriški deželni sta* ncvi. Pozdravne Ljovore so imeli v nemskem, italijanskem in sloven* s'kem jeziku. Vehka nesreča na morju. V torek 25. oktobra se je na Atlantskem oceanu ob brazilski obali potopil parnik »Princczinja Mafalda«, last italijanske brodar* skc družbe »Navi^azione Generale italiana«. Počili so kotli in ladja se je v petih urah pogreznila. Izmed 1256 oseb jih je utonilo menda sa* mo deset. Vse drutje so rešili par* niki, ki so prihiteli na pomoc ta* koj, ko so prejeli brezžieno obve* stilo o nesreči. Ladja je bila 147 m dolija in 17 m široka. ^teli so jo med najboljše enote italijanske tr* govske mornarice. Zgradili so jo pred 20 leti, istočasno kot enak parnik »Princezinja Jolanda«. »Princezinja Jolanda« pa se je po- topila takoj, ko so jo splavili v morje. Vzroka še danes ve vcdo. Ncmčija in vojna odškodnina. Naeelnik komisije za vojno od* škodnino Gilbert Parker je sporo* eil nemškcmu iinančnemu ministru svojo bojazen radi nemških plaeil . na račun odškodnine. Parker se ! namree boji, da Ncmčija ne bo mo.^la plaeati svojih obveznosti, ako bo sprejelo sedanji šolski na* črt, ki je združen s stroški, in ako bo pO'visala uradnikom place. V Nemeiji je radi Parkerjeve^a pis* ma nastalo velikansko razburjenje. Usoda mrtvega Cena bega. Albanskc.<4a poslanika v Prat nu sv. Antona na Starc-m trgu. Dne 28. decembra 1910. je goriški nadškof izročil o. gvardjanu odlok in na svetih Treh kraljev dan 1811. sc je frančiškanska družina v slovesni procesiji preselila na Ko* stanjevico. Prvi gvardjan je bil (1811—1817) o. Rufin Zohar, Slo* venec iz Reke. Za njim je nastopil o. Mihael Je* larčič, Goričan, ki jc prenovil sa* mostan. L. 1821. se je z dovolje* njem državne vlade ustanovilo v ZAHVALA zavarovalnici L'Union, oziroma g. Aug. Ravnik-u v Gorici, Via Barzeliini N. 2 I.nad. za točno izplačilo odškodnine niojega po- škodovanega poslopja. Alojz Levpušček Oorica Via Cappucini N. 2 samostanu modroslovno učilišče, 1. 1823. pa prva dva letnika bogoslo* vja. Kostanjcviški samostan ie po* stal s tem kulturno središče za vso franciškansko provinco na slovens skem ozernlju.. V teh šolah so se iz* obraževali mladi redovniki, ki so potem po raznih krajih mcd Slo* venci in Hrvati po višjih šolah vz* gajali mladino in pastirovali po župnijah. Tu na Kostanjcvici je frančiškanska provinca sv. Križa zbrala tudi evet svojih razumni* kov, cel proi'csorski zbor. In tu je delal svctovnoznani slavist otec Stanko Škrabec, slava province Sv. Križa, in je v »Cvetju« na skrom* nih platnicah začrtal novo smer je* zikoslovju ruskega, poljskcga, če* škega, slovaškega, slovenskega, sr* bo*hrvatskcga in bolgarskega na* roda. Kostanjevica pa je bila predvsem studence milosti za mesto in okolico in se za tisoče katoličanov na Vi* pavskem in v Brdih, ki so tu iskali dušnega prerojenja in so ga našli — v krščanski, vsem narodom in jezikom enako pravieni ljubezni. Gospodarstvo. Davčne in druge olajšave. Na podlagi zakona z dne 12. av* gusta 1927, št. 1463. objavljenega v »Gazzetti Ufficiale« št. 192 z dne 20. avgusta 1927 je olajšala država daveno bremc, in sicer: 1. Za dobo od 1. julija 1927 do 30. junija 1930 se zniža hišni in zemljiški davek za a/4. 2. Davek na zemljiški dohodek se zniža za po'lovico od 1. julija 1927 naprej. 3. Dohodninski davek (Richezza mobile) se skrči. in sicer: a) pri kategoriü A (obresti od iz* posojil in vlog) od 22% na 20% ; b) pri kategoriji C (place uradni* kov in delavcev) od 11 na 9%. Znižane so bile tudi nekatere druge pristojbine, in sicer: 1. Kolkovine pri menicah, v ve* ljavi od 1. novcmbra 1927 dalje: a) Mcnice s krajso zapadlostjo od 4 mesecev morajo biti kolkova* nc z —.90 L na vsaik tisoč (doseda* nja kolkovina je znašala 1.20 L); b) men ice z zapadlostjo 4 do 6 mesecev morajo biti kolkovane z 1.80 L za vsak 1000 (dosed an ja kol* kovina je bila 2.40 L na tisoe); c) menicc z zapadlostjo nad 6 mesecev ali menice »in bianco« mo* rajo biti kolkovane z 3.60 L za vsak 1000 (dosodanja kolkovina je zna* šala 4.80 L na tisoe Hr); č) menice z zapadlostjo manj kot en mesec dni morajo biti kolkovane z —'40 za vsak 1000 L (dosedanja kolkovina —.50 L). Poleg omenjenih kolkovin je po« trebno dati —.10 L za vsako menič* no golico (blanketo). 2. Registrska taksa za prenos ne* premičnin jc bila znižana od 8% na 6%, in sicer od 5. septembra 1927 naprej. Poleg tcga je olajšano tudi plačilo registrske takse, in si* cer se plača po'lovica taksc takoj pri registraeiji, ostala polovica pa tekom 6 mesecev po registraeiji. 3. Pristojbina na vknjižbe jc bila znižana od 2.50% na 1%. 4. Ono blago, ki je bilo podvrže* no davku na poslovni promet (tassa scambi) s 3 in 2%, plača vnaprej same 1%. Stran 4. »GOK1SKA STRA2A* Koledarcek. 31. okt. ponedcljck, Volbenk, š. 1. nov. torek, Vsi svetniki. 2. nov. sreda, Verne duše. 3. nov. eetrtek, Viktorin, šk. 4. nov. petek, Karpl Borom, š. 5. nov. sobota, Elizabeta. 6. nov. nedelja, Lenart, opat. Kaj je iiQyep no dežeEi? Sovodnje. Zadnji torek je umrl tukajsnji posestnik g. Ivan Tomšič, star 78 let. Rajnki ni bil spoštovan in vpo- števan samo v domači občini, tenv vee je bil znan v celi goriški oko= lici. Pokoj nje^ovi duši! Planina pri Vipavi. Naše katoliško prosvetno dru= štvo je cno izmed prvih prejelo od* lok, s katcrim j^a je prefekt razpu* stil. Društvo so ustanovili 1. 1908. tedanji fantje z L. župnikom in so v njem do zaeetka svetovne vojne prav marljivo delovali. Ti fantje so danes po vecini vsi prav skrbni go* spodarji, ki se zavedajo svojih dolžnosti. — Po vojni se je društvo obnovilo in na.jbolj delovalo v letu 1925. pod vodstvom tedanjega predsednika Janeza Lovreneiea. Kot zaključek v javnosti je pa bila prireditev meseca junija 1. 1926., pri kateri je nastopilo devet brat* skih društev s petjem, kupleti, de* klamacijami in z dramatskimi pri* zori. Zbrana množica, ki je štela nad 1500 oseb, jc vztrajala 4 ure na mestu in dajala duška svojemu zadovol.jstvu. Zadnji krmar nam je bil bivši predsednik Kobal Anton. Pod nje^ovim vodstvom smo iz* vedli prosvetne tekme za 1. 1927. Nato so sc zaprla vrata društvene sobe. Fantje in dekleta so se čuti* li užaljene in so odposlali protest na notranje ministrstvo v Rim. Pri* ziv še ni rešen. Pričakujemo pa ugodne resitve. Šentviška gora. V noči od 22. do 23. okt. so nc* znani zlikovci vlomili v kuhinjo tukajšnjega občinskega naeelnika, postavili na okno polno žlic in vi* lie, odprli obeinski urad, žigosali in razmctali knjige, ukradli občin* ski peeat, daljnoglcd in okoli 20 L. Potem so odprli vinsko klet, od- nesli hleb sira, salamo in popili steklenico piva. Obeinski naeelnik je v gorenjih prostorih slišal ropot, a ni šel pogledat. Tako so tatovi nemoteno odsli. To je že drußi slu* eaj tatvine, ki se je dogodil v tej hiši. Iz gornje Vipavske. Prijatelj z Vipavskega nam piše: Kljub temu, da so bili izdani razni odloki, ki omejujejo plese, vendar neka majhna vas v bližini našega trga zadnje mesece kar tek* muje z njimi. Nedeljo za nedeljo škriplje harmonika in konec vseh koneev je redno t'antovski tepež. Fantje in dekleta, ali se vam niso še odprlc oči? Zadnji čas je, da se zoper to nczmerno zapravljanje denarja, ki ubija dušo in telo, ne> kaj ukrene. Zavedati bi se morali, da je cut za varčnost, trcznost in poštcnost pri naši mladini višjega pomena kot pa par desetakov, ki padejo v žcpe nekaternikov.. Saj nisem zoper poštcno zabavo in razvedrilo, ki ga človek nujno po* trebuje. Sem pa najodločneje zo* per eelonočno i^ranje na karte, po* pivanje in plesanje, ki jemlje ne* štetim fantom in dekletom cut za varenost, treznost in postenje in jih pripelje z prezgodnji tfrob. To je izt>uba, ki jc ne odtehta nobena še tako lepa lira in sladka beseda. Rihemberk. V nedeljo dne 23. t. m. smo po* ložili k večnemu počitku v lastno Ljrobnico Josipa Terčiča, roj. v Do* bravljah, umrlega že dne 23. aprila v Trstu. Ob tej priliki je po dol* ¦gem odmoru spet nastopil naš cer* kveni moški zbor, ki je dovršeno I zapel tri žalostinke. Le neki tuji osebi veeno lepa »Vigred« ni uga* jala. — »Le čevlje sodi naj kopitar!« Kostanjevica. Naznanjamo javnosti, da je v za* četku oktobra dobil naš predsednik odl ok goriške prefekture, s katerim se naše pevsko in bralno društvo »Zora« razpušča z motivacijo, da ni delovalo v skladu z državnim re* dom. Uslanovljeno je bilo 1. 1905. in je delovalo torej 22 let. Med voj* no prekinjeno se je po vojni sp€t obnovilo v veselje, zabavo ter ko* rist mladine. Gojilo je narodno in cerkveno petje pod spretnim vod* stvoTTi našega pevovodje g. Fran* ceta Spačala. — V nedeljo 30. t. m. bo pri nas otvoritev po vojni ob* novljene cerkve. Kakor se sliši nas obišče vee visokih gostov. Idrijske novice. Septemberska številka fašistov* skega meseenika »Gerarchia« pri* naša tudi razpravo o rudnikih Ju* lijske Benečije. Naš rudnik živega srebra opisuje neki Camillo de Pie* ra precej natančno. Pri opisu upo* rablja načrte inženirja Kropaea, kar sam priznava. Omenja tudi produkcijo živega srebra v povoj* nih letih. Najvišja je bila 1. 1920, ko so pridclali 526 ton živega srebra. Potem je produkcija padala. L. 1925. — zadnje, ki ga avtor navaja — so izkopali 448 ton in pol v vred* nosti 19 milijonov 228 tisoč lir. Pi* satelj navaja tudi število delavcev, ki je do konca 1. 1925. stalno pada* lo. Poznejših podatkov nima. Pisma nflsih izsEljenceu. Pozdravi iz Francije. Slovenski fantje, ki delamo v rud* nikih Stiring Wendel, pošiljamo iskrene pozdrave vsem tistim, ki be/do brali te naše vrstice, ter vsem nušim staršem, bratom, sestram, sorodnikom, fantom in dekletom, da bi nam ostale zmiraj zveste kakor tudi mi nc homo pczabili na svojo prekrasno domačijo, kjer smo bili rojeni. Boß vas živi! Rožič Avguš* tin in Cigoj Peter, Osek; Kemper* le Ivan, Grahovo; Brie Anton, Gra* hovo; Fl ander Alojz, Grahovo; Flandar Ivanka, Grahovo; Hvala Stanko, Ponikve, vsi iz Primorske* ga. Voga Franc, Jugoslavia. Z AH V AL A. Ob priliki prepcljavc zemskih ostankov mojega nepozabnega soproga JOSIPA iz Trsta na rihemberško pokopališče v lastno grobnico, se iskreno zahva- ljujem vsemu dobremu rihemberškemu ljudstvu, ki se je v tako obilnem številu pogreba udeležilo. Posebej se naj velja moja zahvala preč. g. župniku Jos. Strancarju, gosp. obč. tajniku Mohoreviču, moškemu cerkvenemu pev- skemu zboru za ganljive in v sree segajoče žalostinke in Novemu pogreb- nemu podjetju v Trstu. Bog plačaj vsem! Trst, 23. oktobra 1927. Karla TerČič. Iščem kovaški brus od 130 kg do 250 kg. Plačam po dogovoru. Na* slov pove uprava »Goriške Straže«. Prenosljivi gramofoni v obliki koveka ali pa za sobe, z veliko za* logo plošč z modernimi slovenski* mi pesmimi. Pritikline za gramofo* ne, vzmeti (peresa) in popravila v knjigarni Wokulat Gorica, Corso, telcton 347. Kupci pozor! Radi družinskih razmer je na nrodaj srednje kmee* ko posestvo v Volčah na Tolmin* skem po ugodni ccni. Posestvo ob* stoji iz njiv, travnikov ter večje množine gozdov; poslopje obnov* ljeno po vojni in pripravno za vsa* ko obrt. Prednost imajo kupci za skupno posestvo, 14 dni po razgla* sitvi pridejo na vrsto kupci za po* samezne parccle. Obrniti se je na Kristijan Černigoj, trgovina v Vol* čah št. 48. V Solkanu, na glavnem trgu pris poroča slav. obeinstvu svojo trgo* vino manufakture, steklenic, šip, posode ter žarnic; za delavce zelo trpežne obleke. Gene jako znižane. Fr. Prencis. lani fir. BONCIHA-FIKETTI TRST, Via Fabio Filzl 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprcjcma od 10 12 in od 15-17. Tržne cene dne 27. öktobra 1927. Česen. L 1 do 1.10 kg; zelje sveže 60 do 70 cent, kg; zelje kislo L 1.60 do 1.80; čebula 80 do 90 cent, kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.20 do 2.40 kg; glavnata so* lata L 1 do 1.40 kg; endivija 40 do 50 cent, kg; melanzane 50 cent, kg; krompir 50 cent, kg; peveroni 40 do 50 cent, kg; paradižniki 40 do 50 cent, kg: grah svež L 2.80 do 3 kg; repa sladika 30 do 40 cent, kg; repa kisla L 1 do 1.20 kg; radič zelen L 1 do 1.40 kg; špinača 40 do 60 cent, kg; zelena 50 do 60 cent, kg; fižol v stročju L 1.20 do 1.40 kg; moto* vilcc L 1.40 do 1.50 kg; ohrovt 30 do 40 cent, kg; bučice L 1 do 1.40 kg; kostanj 60 do 80 cent, kg; fige suhc L 1.40 do 1.80 kg; jabolka L 1 do 2 kg; maroni L 1.10 do 1.30 kg; orehi L 2.60 do 2.80 kg; hruške L 1.20 do 2.60 kg; namizno grozdje L 1.40 do 3.20 kg; maslo sveže L 14 do 15 kg; presno L 17 do 18 kg; mleko L 1 do 1.10 liter; med L 10; sladka \ smctana L 12 kg; skuta 4 L kg; jajca : 70 cent, komad. Lloyd Sabaudc, : rihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 4. 11. 1927. »Conte Rosso« 22. 11. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Tomaso di Savoia« 10. 11. 1927. »Conte Verde« 17. 11. 1927. »Maria Cristina« 24. 11. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 20. 12. 1927. Infonruicije dajc in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle St. 4. Ml Gins. Cornel specialist za bolezni v nšesih, nosu in grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assilent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah je odprl ambulatorij v Gorlci, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. POZOR!! Velika zaloga mrtvaških potreb* šein 20% ceneje kot povsod dru* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg št. 3. ACQUÄ DELL* 4LABARÜI proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni C&> stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. PLJUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vjdmu: Via del Sale 15 (vsc dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIGHER sprejema v GO R EC I Piazza della Vittoria štev. 20 PODRUŽNIGA Ljubljanske kreditne banke y Borici Corso Verdi „Trgovskl Oom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banki Dein!š5o,(mo(w CBUtrala L3UBL39N9 Din. nommo PodružnJce in ageneije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenj^radec, Split, Trst. Sezonska ekspozltura: RogaŠka Slatina. Vloge na knjižice po 4 l/2 %• Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Bopzni in ostali bančni posli.