NOJ DON
Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
štev. 7.	Ljubljana, 20. avgusta 1926.	l.eto VI.
Izhaja
vsak mesec .enkrat.
Uredništvo fn uprav-nlitvo je v Salendrovi ulici St. 6.
Oglase se ratuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Hakso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Ivan Frelih
Glavni Savez društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu
vabi na
ltel]lKnn3tžS„S«oline“(telniiii!)
dne 7. in 8. septembra 1926 v Ljubljani
Na drugem kongresu >Svojine« leta 1926. v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se vrši tretji kongres iz naše države v Ljubljani.
Dasiravno nam ustava zasiguruje neomejeno našo lastnino ib vkljub slovesnim izjavami naših prvih državnikov, da se s potekom sedanjega stanovanjskega zakona odpravijo vse omejitve pri razpolaganju z našo lastnino, se je vlada na pniltisk raznih' demagoških najemniških organizacij in drugih zakulisnih krogov odločila, da se stanovanjski zakon še podaljša za nekaj časa. Da zavzamemo naj-odločnejše stališče proti tej vladni nameri; napravimo primerne stvarne predloge in sklepe proti temu nadaljnemu nepotrebnemu varuštvu nad nami, je nujno potrebno, da se snidejo zastopniki naših organizacij iz cele države, še pred-no bo o vladnem načrtu končnoveljavno sklepala Narodna skupščina. Nepobitno bomo dokazali, kako nepotreben in škodljiv je za vse stan. zakon. Na jedni strani smo hišni posestniki prikrajšani v svojih pravicah, na drugi strani pa najbolj ob-dačeni med vsemi stanovi v državi.
Tudi o načrtu izjednačenja direkt, davkov se že posvetuje posebni odsek Narodne skupščine in se utegne ta zakon še letos odobriti. Vladni predlog o davčni reformi potrebuje mnogo bistvenih sprememb, ker hoče še nadalje hišne posestnike obremeniti v previsoki meri. Predlagana davčna stopnja za hišno najmarino je mnogo previsoka,ter vsebuje načrt več drugih določil, ki bi brez dvoma na naše gospodarstvo škodljivo vplivala.
0 stanovanjskem vprašanju ter o davčni reformi je treba strokovnjaških temeljitih posvetovanj, zato sklicujemo kongres v navedenih dneh, da bo mogoče sklepe in resolucije pravočasno predložiti Narodni skupščini.
Na kongresu moramo pokazati moč naše organizacije, naš napredek, napraviti načrte za razširitev in podkrepitev našega stanovskega dela, kar vse se bo razpravljalo na našem kongresu.
Dd zamoremo izvršiti vse to veliko delo, bo odbor Glavnega Saveza predlagal, da se izvolijo sledeči odbori: stano-
vanjski, davčni, kreditni (lastni denarni zavod) ter organizatorični.
Vsi stanovi imajo vsako leto svoje dobro obiskane kongrese; za njimi ne smemo ostati posestniki.
Zato pozivamo vsa društva v naši državi in vsa mesta in večje kraje, da pošljejo zastopnike na ta kongres, da s tem do-kumientiramo svojo vztrajnost v boju za naše pravice ter dobimo sobojevnike za našo pravično stvar.
Vsako društvo ima pravico poslati na kongres za prvih 100 članov po enega delegata, a za vsakih nadaljnih 200 člahov po enega zastopnika.
Društva, katera bi iz kakega razloga ne bila v stanju poslati zadostno število zastopnikov, zamorejo po številu svojih članov odposlancem dati polno moč, da se jim na kongresu pripozna število glasov, odgovarjajoč številu članov. Društva, katera bi radi neodložljivih in opravičenih razlogov nikakor ne zamogla poslati na kongres nobenega ali samo jednega delegata, imajo pravico pooblastiti člane drugih društev, da jih zastopajo. Oni delegati ne smejo zastopati nobenega druzega društva in to niti svojega lastnega društva. Taka pooblastila se imajo pismeno javiti najkasneje do 3. septembra t. 1., do katerega dneva se imajo priobčiti naši Zvezi v Ljubljani tudi imena' vseh zastopnikov, določenih za kongres, nadalje s katerim vlakom pridejo v Ljubljano. Navesti je tudi, če dotični delegati želijo stanovati v hotelu ali privatno pri članih ljubljansk. društva.
DNEVNI RED
tretjega kongresa »Svojine« (las(nine) dno 7. septembra 192(5.
Ob 9. uri dopoldne drugi redni letni zbor Glavnega Saveza društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloyencev v Mestni dvorani v Ljubljani.
Izročitev legitimacij vseh zastopnikov in overenje istih po treh overovateljih, ki jih imenuje predsednik.
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo o dosedanjem delu Glavnega Saveza.
3.	Poročilo o društvenem premoženju ter blagajniškem zaključku v pretečeni upravni dobi na podlagi poročila nadzornega odbora.
4.	Poročilo o nalogah in predlogih tretjega kongresa.
5.	Volitev odsekov* za: 1. stanovanjske, 2. davčne, 3. kreditne (lastni denarni zavod) zadeve, 4. za organizacijo in po potrebi še drugih odsekov. Ti odseki bodo zborovali isti dan dopoldne in popoldne v posebnih lokalih, pretresali in sestavili predloge kakor tudi resolucije, ki jih ima odobriti plenum kongresa.
6.	Volitev novega upravnega odbora in predsednika.
7.	Volitev novega nadzornega odbora.
8.	Določitev članarine za 1. 1926, ki jo morajo plačati Glavnemu Savezu pripadajoča društva.
9.	Določitev kraja, v katerem se bo vršil četrti kongres »Svojine« v letu 1927.
10.	Predlogi, katere zamorejo staviti posamezna društva pismeno ali potom svojih delegatov. Tit predlog^ morejo \se predložiti pismeno najkasneje do 1. septembra 1926 Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov Ljubljana, Salendrova ulica 6.
11.	Po rednem zboru zborujejo takoj posamezni odseki, jednako popoldne ob
3.	uri.
12.	Ob 5. uri bo redni občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani v Mestni dvorani.
13.	Prijateljski sestanek ljubljanskih in drugih posestnikov na čast našim delegatom in gostom iz tujih držav dne 7. septembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani.
14.	Dne 8. septembra 1926 ob 9. uri dopoldne zborovanje vseh delegatov, da plenum zastopnikov odobri predloge in resolucije posameznih sekcij. Določitev govornikov in tem za govore na velikem zboru.
Veliko manifestacij sko zborovanje vseh hišnih in zemljiških posestnikov iz cele naše države
na praznik dne 8. septembra 1926 točno ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Pozdravni govori gostov iz tujih držav.
3.	Proglašenje vsih po Saveznem zboru odobrenih predlogov, sklepov in resolucij glede hitre likvidacije stanovanjskega zakona, zjednačenje direktnih davkov in davčne razbremenitve hišne posesti, o načrtu gospodarskih zadrug in posestniških komor, o ureditvi hipotekarnih posojil in obrestni meri, o razširitvi naše organizacije ter morebitnih drugih predlogov in resolucij.
4.	Govori po upravnem odboru delegiranih zastopnikov.
5.	Poziv na večjo in močnejiio organizacijo vseh posestnikov »lastnine«.
6.	Zaključni govor predsednika in zaključek zbora.
Na kongres so povabljeni tudi zastopniki organizacije hišnih posestnikov iz tujih držav.
Upravni odbor Glavnega Saveza društev hišnih posestnikov.
Opozarjajo se vsi delegati kongresa in posetniki velikega zbora!, ki se pripeljejo v Ljubljano po železnici, da si morajo preskrbeti v svojem bivališču permanentno legitimacijo za Pokrajinsko razstavo v
Ljubljani za ceno BO Din. Ta se dobi pri vseh večjih bankah in pri »Putniku« ter velja kot železniška legitimacija za polovično vožnjo (50%) v Ljubljano in nazaj ter neomejen, prost vstop v razstavo. — Kdor bi ne mogel v svojem kraju dobiti te izkaznice, naj/ nam pravočasno pošlje 30 Din, da mu jo tukaj nabavimo in pravočasno odpošljemo za potovanje.
Pri dohodu v Ljubljano je vozni listek obdržati ker velja za vožnjo nazaj.
Vsem n&šim tovarišem in tovarišicam v Sloveniji!
Z veliko radostjo in zadovoljstvom smo sprejeli na kongresu v Zagrebu lansko leto sklep glavne skupščine, da se letošnji kongres hišnih in zemljiških posestnikov vrši v naši beli Ljubljani. Na takratnem kongresu najvzoči zastopniki Slovenije smo se sicer zavedali velike naloge, odgovornosti in dela, kar je vse združeno z velikimi stroški. Pri tem nas je vodila trdna zavest, da bodo vsi hišni posestniki v Sloveniji s ponosom odobrili našo izjavo ter smatrali za veliko poče-ščenje, da se kongres vseh hišnih in zemljiških posestnikov priredi v prestolici Slovenije. Ker smo prevzeli prireditev kongresa nas veže tudi naša moralna dolžnost, da ga častno izvršimo in da bodo naši delegati iz cele naše obširne države kakor tudi gostje iz tujih držav pohvalno praznali našo zmožnost za velike prireditve in za pravo gospodarsko delo.
V prvi vrsti moi’a biti kongres po naših delegatih Slovenije mnogoštevilno obiskati, na veliko maniiestacijsko zborovanje morajo priti vsi posestniki in posestnice kakor tudi njih rodbinski člani. Vsem tujim gostom moramo preskrbeti brezplačna stanovanja in to ali pri naših ljubljanskih tovariših brez plačila in kolikor bi to ne bilo mogoče po zasebnih stanovanjih, pa po hotelih na račun našega društva. Vsa Ljubljana se mora za časa kongresa odeti v praznično obleko in raz vsake hiše mora zaplapolati naša zastava.
Dragi tovariši in tovarišice!
Mislimo, da nam ni potreba pojasnjevati, da bo naš kongres zamišljen v velikem obsegu združen tudi z velikimi stroški, ki jih naša skromna blagajna nikakor ne prenese. Za naš kongres mora razen obvezne udeležbe doprinesti še vsak posestnik tudi neko materijelno žrtev. V ta namen prilagamo današnji številki »Mojega doma« položnico s prošnjo, da se nam ž njo nemudoma nakaže primeren prostovoljen prispevek. Člani, kateri še niso plačali članarine za tekoče leto in ravno tako naročniki »Mojega doma«, ki so v zaostanku z naročnino, naj nemudoma poravnajo vsaj dolžno članarino ali naročnino. Deset dinarjev prostovoljnega prispevka bo zmogel plačati najrevnejši posestnik, bolje situirani pa gotovo ne bodo premišljevali in poslali vsaj en dinarski stotak. Pri tem še opozarjamo ljubljanske hišne posestnike, da naj pogledajo v davčno knjižico hišno najemninskega davka za leti 1925 in 1926, izračunajo naj diferenco med tema letoma ter bodo videli, kako znatno znižanje hišnega davka je dosegla naša organizacija. Ta naš uspeh bo brez dvoma dovedel naše ljubljanske posestnike za takojšnje nakazilo primernega prispevka. Jednako bodo storili svojo dolžnost tudi izvenljubljan-ski posestniki, katerim smo tudi Jzvoje-vali razne olajšave.
Stroške kongresa moramo sami pokriti, zato prosimo, da se takoj odzovete našemu upravičenemu pozivu.
Pripravljalni odbor za III. kongres.
Vabilo
k
delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani,
ki se bode vršil
v torek, dne 7. septembra 1926 ob 17. uri v mestni dvorani ljubljanski.
DNEVNI RED:
1. Odobrenje poslovnega poročila v preteklem letu.
2. Odobrenje računa v preteklem letu.
B. Določitev letnega doneska za zve-zina društva.
4.	Konstituiranje Zveznega odbora.
5.	Sklepanje o predlogih zveznega odbora ali odposlancev.
6.	Poročilo o stanovanjskem vprašanju.
7.	Razprava o davčni reformi, zlasti o hišno-najemninskem davku.
8.	Poročilo in sklepanje o resolucijah, sestavljenih in odobrenih isti dan v posameznih odsekih III. kongresa hišnih in zemljiških posestnikov v Ljubljani. —
9.	Določitev kraja prihodnjega občnega zbora.
10.	Izdajanje društvenega glasila »Moj dom .
11.	Razširitev in podkrepitev društvene organizacije.
12.	Ustanovitev lastnega denarnega zavoda.
13.	Slučajnosti.
V smislu § 5 društvenih pravil ima vsako včlanjeno društvo za vsakih 50 društvenih članov na občni zbor odposlati po onega delegata. Katera društva radi oddaljenosti ali prevelikih potnih stroškov ne morejo poslati toliko delegatov, naj pride od vsakega društva vsaj po eden odposlanec, od večjih pa po dva. Kraji, kjer društva formalno še ne obstoje, naj tudi odpošljejo svoje zastopnike.
Sigurna udeležba vseh delegatov pa je potrebna, da pokažemo moč naše organizacije, napravimo program za delo v pri-hodnjosti ter da odločno zahtevamo odpravo stanovanjskega zakona in pravično razdelitev davčnih bremen.
Isti dan dopoldne se prične ob 9. uri v mestni dvorani III. kongres hišnih in zemljiških posestnikov iz naše države, na katerega so vsa naša članstva obvezana odposlati svoje zastopnike. Manifestacij-skega zborovanja na praznik dne 8. septembra 1926 pa se morajo točno ob 10. uri udeležiti odposainci vseh društev ter večjih krajev v mnogobrojnem številu.
Da bode zastopano vsako drušvto in vsak večji kraj, pričakuje gotovo
društveni odbor.
Dr. J. R—i.
Mali lastnik (čl. 2, št. 9, stan. zak.) in stol sodmorice odd. B kot vrhovno sodišče.
Stol sedmorice odd. B kot vrhovno središče v Zagrebu in zadnja instanca v civilnopravnih zadevah je zavzel s sodbo Br. 277-25-1 z dne 22. marca 1926 v vprašanju, kdo je mali lastnik v smislu, čl. 2, št. 9. stan. zakona, stališče, ki je zaenkrat merodajno tudi za vse nižje civilnosodne stopnje.
Solastnici A. in R. H., tovarniški delavki, sta odpovedali v smislu čl. 2, št. 9 stan. zakona pri okr. sodniji v Ljubljani stanovanje. A. K., češ da imata v svoji hišici poleg lastnega' le še stanovanje, v katerem stanuje A. K. in sicer na 6 mese-
cev, t. j. 1. VIII. 1925 za 8. II. 1926. Okrajno sodišče je s sodbo C III 800-25-6 odredilo, da ostane omenjena odpoved v veljavi. Ugotovilo je sicer, da imata lastnici poleg hiše, v kateri sta te 2 stanovanji, sicer res še velik vrt, ki jima' donaša ta jabolka, kadar obrode, njivo na kateri sta pridelali 650 kg krompirja, 21 1 fižola, travnik, ki je dal sena za 262 Din ter gozd, iz katerega pa sta dobili le nekaj stelje; celo posestvo da lastnicama donaša letno čistega dohodka okoli 1000 Din. Okrajno sodišče se je postavilo na stališče, da pri tem dejanskem stanju ni niti govora, da bi imeli lastnici kako premoženje v smislu čl. 2., št. 9. stan. zakona. Lastnici sta delavki, ki zaslužita mesečno skupaj okoli 2000 Din v tovarni in sie iz tega zaslužiti živila ter bi spadali očitno pod zaščito čl. 12., točka 8. stan. zakona, njiju posestvo je zozirom na donos vredno le kakih 10.000 Din, vsled česar sta zelo mali posestnici in jima gre pravica proste razpolage z enim stanovanjem po čl. 2., št. 9. stan. zak.
Deželno sodišče v Ljubljani je s sodbo br. III 4-26-4 prizivu najemnika ugodilo ter izreklo v odpoved zä neveljavno, češ, da je čl. 2., št. 9. stan. zak. .strogo tolmačila kot izjemo splošnega načela stanov, zaščite, lastnici pa imata’poleg hiše šie drugo, četudi neznatno imiovino ter je v smislu čl. 2. stan. zakona povsem nemerodajno, če je imovina, ki jo ima mali lastnik znatna ali neznatna, glavno je, da ima' še nekaj poleg hiše in kdor ima sploh še kaji premoženja razen hiše, ne spada pod čl. 2., št. 9. stan. zakona.
Stol sedmorice odd. B je z razsodbo Br. 277-25-1 z 22. marca 1926 revizijo lastnic zavrnil ter potrdil sodbo dež. sodišča', tako da je ostal najemnik A. K. v stanovanju. Stol sedmorice pravi v razlogih sodbe, da je eno pojem malega lastnika v smislu čl. 2., št. 9. stan. zak., drugo pa vprašanje, če je tak mali lastnik v smislu stan. zak. postavljen na izjemno stališče istega predpisa stan. zalcona. Izjema od omejitev stan. zak. v prilog enemu stanovanju velja le, ako so dani ostali pogoji citiranega predpisu zakona. Po poizvednih ugotovitvah sta tožiteljici delavki, ki imata poleg mezde in predmetne hiše, tudi še nekaj zemljšča. Najsi jima poslednje vrže le malo dohodka, ni moči pritrditi reviziji, da bi ga ne bilo šteti za imovino v smislu točke 9. čl. 2. zak o stan. ZUkon izrecno navaja le, da se pokojnina in plača ne štejeta za imovino v smislu čl. 2 št. 9. cit. zak., ne stavi glede drugačne imovine nobenih omejitev ali izjem. Zahteva tudi izrečno, da' je le tedaj eno stanovanje izvzeto v hiši malega lastnika, ako so v nji največ tri stanovanja in lastnik nima druge imovine. Osobito se zakon ne omejuje pri tem na imovino večje vrednosti ali take, ki vrže večji dohodek. Zadostuje, da poseduje tak lastnik poleg hiše, plače in pokojnine katerokoli drugo imetje. Seveda ni šteti za tako imovino predmet brez vrednosti, ali prav neznatne vrednosti, ki ne morejo vsled tega prihajati v poštev kot imovina. Res je mogoče reči, da lastniku hiše s tremi velikimi stanovanji na prometnem kraju velikega mesta z manjšo upravičenostjo pristoja ugodnost čl. 2., št. 9., kakor lastniku slabe hiše v zakotnem kraju s 4. ali tudi več malimi stanovanji, vendar zakon tega ne upošteva, ako le lastnik nima druge imovine räzven morebitne plače ali pokojnine. Sodišču se je držati pač določbe zakona. Da pa je zemljišče lastno tožite-Ijicama, obsitoječe iz vrsta, njive, travnika in hoste v izmeri 13560 kvadratnih metrov šteti za »drugo imovino« v smislu točke 9, čl. 2. stan. zak., najsi nima posebne vrednosti ali donosnosti, ne more biti nobenega dvoma.	.	.
Opomba: Dokler stol sedmorice ne izpreme-xii navedenega stališča, t. j. da malenkostnega premoženja poleg hiše ne bo več smatral za »drugo imovino« (po našem mnenju je »imovina« le tisto, kar napravi lastnika imovitega, ker ima gotovo vsak lastnik poleg hiše vsaj še opravo in obleko in nekaj gotovine) — toliko časa ni upanja, da bi pri rednih sodiščih imele uspeh odpovedi takih hišnih lastnikov, ki imajo poleg hiše še kaj zemljišča. Višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu sicer zavzema stališče, da če ima lastnik le kakih tisoč kvadratnih metrov vrta poleg svoje hiše, da je torej vkljub temu še mali lastnik in da nima torej še »druge imovine«. To stališče je gotovo bolj v smislu stan. zakona, ker jasno, da je stan. zakon hotel priznati ugodnost čl. 2., št. 9. tudi hišnim lastnikom na deželi kjer ima vsaka hiša tudi neka zemljišča. Ker pa stoje redna sodišča na stališču, da smejo sama v slučaju odpovedi — odpovedati mora mali lastnik vedno pri rednem sodišču — čeprav je bil že po stan. sodišču spoznan za malega lastnika — pretresati vprašanje je-li odpovedovalec mali lastnik ali ne, je jasno, da more imeti mali lastnik, ki ima poleg hiše še nekaj zemljišča le tedaj vspeti, če je stanovanje že prazno in ga mu za to pri rednem sodišču ni treba odpovedati, ampak zadostuje že izrek stanovanj, sodišča, da mu gre ugodnost čl. 2., št. 9. stan. zakona. Omeniti je, da sta pri stolu sedmorice v Zagrebu dva senata in je mogoče, da drugi senat zavzame za malega lastnika ugodnejše stališče. Če bo iztekla kaka sodba stola sedmorice v drugem smislu kot zgoraj, bomo o tem poročali.
Dopisi.
Maribor. Redni občni zbor društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico se je vršil v mali Götzovi dvorani dne 20. junija 1926 ob veliki udeležbi mariborskih ter okoliških hišnih posestnikov in posestnic.
Gosp. podpredsednik dr. Pipuš otvori zborovanje in pozdravi došle zborovalce v slovenskem in gosp. predsednik društva mestni stavbeni mojster Julius Glaser v nemškem jeziku, zlasti še Zveznega predsednika g.' Iv. Freliha iz Ljubljane, nakar se začne razprava po dnevnem redu. Društveni tajnik prečita poročilo o delovanju v društvenem letu 1925.
Najprvo poroča obširno o stanovanjskem vprašanju, o podaljšanju stanovanjskega zakona ter j-aznih tozadevnih posvetovanjih. Društvo je brzojavno protestiralo proti vpeljavi davka za zidanje hiš, kakor ga je hotela vpeljali država in s čemur se je celo strinjalo društvo hišnih posestnikov v Beogradu. Društvo je bilo zastopano po svojem predsedniku Jul. Glaserju pri vseh važnih konferencah v Beogradu, in to radi načrta novega stanovanjskega zakona' kakor glede davčne reforme. Z organizacijo najemnikov započeta skupna akcija ni dovedla do nobenega rezultata in se je razbila radi pretiranih zahtev najemnikov, ki bi bili v očitno škodo hišnimi posestnikom. Društvo je imelo v pretečenem letu 29 od-^borovih seij, ki so se jih vsi odborniki udeleževali polnoštevilno ter sledili razpravam z največjim zanimanjem. Iz sejnih zapisnikov je razvidno, kako energično je odbor zastopal pri vsaki priliki interese hišnih posestnikov. V društveni pisarni so bile podane informacije v 1165 raznih slučajih. Leta 1925 se je vpisalo 619 hišnih posestnikov za člane, kar pomeni velik prirastek napram prejšnjemu letu, a kljub temu se mora pripomniti, da stoji vseeno skoro polovica hišnih posestnikov v Ma'ri-boru izven organizacije. Vidi se, da imajo ti še premalo stanovske zavednosti, dasi-ravno bi se morali zavedati, da je dandanes moči doseči vspeh samo z močno organizacijo.
Organizacija hišnih posestnikov ima vendar zabeležiti precej uspehov, ki so prišli v dobro vsem hišnim posestnikom ter se mora nadalje delovati še z večjo vztraj-
nostjo. Da dosežemo popolen naš uspeh, se moramo vsi združiti na skupno delo.
Ravnatelj Babič prečita' računsko poročilo za leto 1925.
G. Sirak poroča o pregledu računov in pripomni, da se je našlo celo računovodstvo v najlepsšemi redu ter predlaga absolu-torij blagajniku.
Predsednik Glaser opozori, naj se računsko poročilo odobri, kar se je storilo soglasno od vseh navzočih.
Dr. Pipuš pojasni, da je volitev odbora prosta brez vsakega nacijonalnega ali političnega mnenja, ker društvo zastopa' le gospodarske interese.
G. Nasko predlaga, naj bi se izvolil stari odbor »per aclamationem«.
G. Frelih še posebno naglaša, da se moramo ozirati pri volitvi le na1 gospodarske interese.
G. Sachs povdarja, da moramo biti složni in se ne smemo ozirati ne na naci-jonalno, ne na politično strankarstvo ter predlaga, naj ostalne stari odbor in se izvolijo namestniki samo za odstopivše odbornike.
Po 5 minutnem odmoru so bili izvoljeni z veliko večino glasov sledeči gospodje kot odborniki: dr. Radoslav Pipuš, Čižeg, Glaser, Jirak, ravnatelj Babič, Serec, Pallaš, Murko, Barta, Šepec, Kovačič, Lončar, Sax, Turk, Nasko, Neger in Sabukošek.
Po predlogu predsednika Glaserja se je določilo, da ostane za leto 1926 stara članarina.
Dr. Pipuš prečita predlog g. Kopiča in tporoča, da' so predlogi umestni in da se bo na iste oziralo. G. predsednik Frelih pozdravi zborovalce in se zahvaljuje za povabilo in izraža veselje radi mnogobrojne-ga obiska zborovanja, in pripomni da odpotuje 21. junija' zopet radi važnih vprašanj v Beograd in poroča o nekaterih nedostatnih slučajih, kateri se še vedno dogajajo pri izvrševanju stanovanjskega zakona.
Gosp. Frelih nadalje naglaša, da sta zdaj dve posebno važni vprašanji in sicer stanovanjski zakon in zakon o zenačenju zakona o drž. davkih.
Kar se tiče stanovajskega zakona, je dosedanji kakor tudi vsi prejšnji na škodo hišnih posestnikov, radi česat se mora zakon odstraniti, sicer pravi, da je Francija in Oehoslovaška podaljšala zakon do 30. leta, vendar pa sta to industrijski državi.
Podališanje zakona se zdi nepotrebno, ker so najemniki vedeli, da se s 1. novembrom ukine, toraj bi se lahko pripravili; ako se zakon ukine, bo zadosti stanovanj. Omeni g. prof. Perhavca, ki piše v »Narodnem Dnevniku« posebno radi najemnine, katere najemniki ne morejo plačevati, ne vidi pa, kako so vsi »kini« napolnjeni in kafkšen luksus obstoja povsodi.
Posebno še pripomni, da se sme podnajemnikom, tudi tistim, ki so bili pred obstoječem zakonu o stanovanju, odpovedati.
Drugo važno vprašanje je davčna reforma, za katero se najemniki sploh nič ne brigajo.
Doseglo se je sicer nekaj znižanja, vendar pa reforma ni dobra.
Zemljiški davek 20% od čistega donosa, kar se bo pri nas lahko računalo ker imamo kataster, ni pa tako v Srbiji, kjer nimajo katastra.
Hišni najemninski davek bode znašal za čžfs, dokler obstoji stan. zakon 10%, potem pa 15%.
Velika krivica se stori posestnikom v malih krajih in na kmetih, kjer je dosedaj obstojal razredni davek, ki se po novem zakonu ukine. Morali bodo namreč plačevati, tudi ako imajo koga na stanovanju v hiši, najemniški davek tudi od svojega lastnega stanovanja.
Imenitna je tudi oprostitev novih stavb od plačevanja drž. davkov in sicer za pritlične hiše 5 let, za 3 nadstropne 20 let. To se mora spremeniti. Važno je tudi maksimiranje doklad, katere ne smejo preseči 35 %.
G. Frelih ponovi svoj slovenski govor potem v nemškem jeziku.
Stvarni, temeljiti in vsestranski govor g. predsednika Freliha so zborovalci sprejeli z največjim odobravanjenn.
G. predsednik Glaser se zalivali gosp. Frelihu za1 važno poročilo, in ker je dnevni red izčrpan in se nihče od zborovalcev ne oglasi k besedi, se zahvali vsem udeležencem zborovanja in zaključi zborovanje ob 12. uri.
Stanovanjska kolonija pod milim nebom. Pod tem naslovom je bila priobčena v »Jutru« št. 172 z dne 30. VIL t. L slika in članek, kjer se opisujejo ražmere onih rodbin, ki so se kot deložiranci naselili za zidom ob vrtu šentpeterskega župnišča v Ljubljani. V članku ni nobenega nasveta ali predloga, kako pomoči v opisani bedi. Članek ima najbrže samo informativen namen, da tudi izvenljubljanski čitatelji »Jutra« zvedo o krutih hišnih posestnikih, ki mečejo stranke na cesto. --Sedaj, ko se bliža 1. november in bo treba, da se izpolni v ministrstvu dana beseda ter ukine stanovanjski zakon, je treha hrušča in vika, da se še nadalje obdrži varuštvo najemnikov nad hišnimi posestniki. Tako razumemo mi trezni hfšnij posestniki in iz nami dudi veliko število stanovanjskih najemnikov delovanje te kolonije.
In člani stanov, sodišča tudi rabijo to kolonijo. Sklicujejo se namreč na — njo pri oddaji stanovanj in dajo hišnim posestnikom vpričo najemnikov lekcije o usmiljenju in človekoljubju, kadar ima hišni posestnik tudi kako željo glede najemnika.
Stanovanjska kolonija za zidom je torej potrebna kot reklama za stanovanjski zakon in kot vzgojno sredstvo za hišne posestnike. Zato pa trpljenja velikih siromakov te kolonije še ne bo konec, trdimo mi v odgovor Jutrovemu dopisniku.
Toda proč z ironijo!
Prinašamo konkreten predlog, kako spraviti one siromake pod streho. Država ima obširne gozdove, zadosti izgotovljenega lesa; ljubljanska mestna občina pa ima v tivolskem gozdu velike množine lesa. Uvede naj se kuluk najemnikov, pritegnejo naši vrli skavti, ki so se zdaj utrdili v svojih taboriščih, sličnih naši ljubljanski koloniji in v nekaj dneh bodo zasilne barake za deložirance gotove.
S 1. nov. 1926. pa naj se ukine stanovanjski zakon in oni veliki siromaki za zidom se na zimo že lahko naselijo v prostorih Stanovanjskega! sodišča v šent-petrski vojašnici. To bo človekoljubje napram najemnikom in hišnim posestnikom!
Vložitev napovedi za hišno-na-Jemntški davek.
Davčna administracija nam je poslala sledeči rzglas:
V svrho odmere najmarine za leti 1927 in 1928 imajo hišni posestniki vložiti napovedi najemninskega donosa glede vseh poslopij v Ljubljani, naj so v najem oddala ali ne, če se rabijo ali ne, najkasneje do konca avgusta 1926 pri davčni administraciji v Ljubljani na Bregu št. 6, II. nadstropje.
Hišni posestniki in najemniki se opo-zore, da je prišteti in napovedati k pogojeni najemnini tudi vse prispevke, ki jih plačujejo najemniki poleg pogojene najemnine hišnemu lastniku, kakor n. pr. prispevke za hišna popravila in investicije, za dimnikarja, dalje eventualne davke in doklade itd. Tudi se opozori, da so
napovedati v napovedi vsi najemniki v hiši, torej tudi taki, ki imajo od hišnega posestnika opremljene ali neopremljene mesečne sobe.
Prestopek teh določb se bo smatral kolt zatajitev hišne najemnine. Primerna kazen zadene pa tudi najemnike, ki potrjujejo neresnične napovedi za resnične. Po čl. 203. finančnega zakona za leto 1926/27 z dne 31. marca 1926 izgube hišni posestniki poleg tega, da jih zadenejo kazenske posledice po davčnih zakonih, tudi pravico, da sodno zahtevajo višjo najemnino, kakor je ona, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Hišni posestniki, ki so zavezani vložiti napovedi najemninskega donosa, se tudi opozore, daj jih okoliščina, da niso dobili pouka, nikakor ne upravičuje, ako ne vlože napovedi, temveč da se bo postopalo z onimi hišnimi posestniki, ki bi ne vložili napovedi v določenem roku strogo po določbah § 11 patenta o hišnem davku z dne 23. februarja 1820.
Vsaki napovedi brez izjeme je priložiti tudi natančen popis hiše in sicer tudi v slučaju, da ni nastala nobena sprememba pri hišnih prostorih.
Tiskovine za napovedi najemninskega donosa z navodilom in popis hiše, se dobe v Zadružni tiskarni v Ljubljani, Dunajska cesta št. 7.
Vsako napoved je treba kolkovati s kolkom 5 Din.
To objavljamo s pristavkom, da je pri ■» napovedi najemine vpisati' vse zneske, ki jih je plačal na'jemnik hišnemu gospodarju, torej zlasti tudi vsa vplačila za morebitna hišna popravila. Radi tega naj hišni posestniki prenehajo od strank zahtevati posebnih povračil za popravila, ker so tudi vsa ta vplačila podvržena hišno najemninskemu davku. Od skupnih dohodkov se za vsako hišo odbije vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina z eno samo skupno postavko, kolikor se je faktično v zadnjih dveh letih pri mestni blagajni vplačalo na teh pristojbinah in sicer za vsako leto posebej.
Uodouodni Inštalater/ klepar in krovec
zaloga škrilc (strešnikov)
Poljanska cesta številka 8
Ravno v tem smislu je vpisati in odbiti stroške za razsvetljavo stopnjic.
Za morebitno porabo vrta, ki se naj računi po zMi valuti za vrt v letu 1914. odbitega zneska, pa'je primerno odškodnino odšteti pri vsakem najemniku posebej.
Ta razglas velja v polnem obsegu tudi za avtonomna mesta Maribor, Celje in Ptuj. Pa tudi vsi hišni posestniki po ostalih mestih in krajih, če imajo najemnike, morajo do konca meseca avgusta 1.1. vložiti predpisane napovedi za hišnonajemninski davek.
Vsa druga pojasnila v naši pisarni.
Razno.
Ljubljanski hišni posestniki pripravite takoj, da bodete za časa kongresa v dnevih 6. do 8. septembra t. 1. na čast tujim gostom-delegatom in vsem zborovalcem okrasili svoje hiše z zastavami. Leta in leta smo krasili ob vsaki priliki naše hiše z dragimi zastavami, prvikrat bodemo letos obesili zastave na svojih hišah v proslavo našim dragim tovarišem iz cele dr-žive in cenjenim zastopnikom iz tujih držav. Naj ne bode nobene hiše v Ljubljani in v okolici brez vidnega znaka stanovske zavednosti v počaščenje naših gostov.
Hišni posestniki ljubljanski še do danes nišb vpoštevali poziva v »Mojem domu«, kakor tudi ne apela na zadnjem obč. zboru, da bi bili poravnali članarino za tekoče leto. Hišni posestniki nam nočejo olajšati dela in naberemo samo toliko članarine, kolikor gremo od hiše do hiše, ker po položnicah ali v pisarni skoro nihče ne plača. Še enkrat, storite svojo dolžnost!
Naročniki »Mojega Doma« naj brez odlašanja store svojo dolžnost in poravnajo naročnino za leto 1926 v malenkostnem znesku 15 Din. Sedaj imamo polno drugega dela in naj se ne zahteva od nas, da bodemo s tirjanjem naročnine imeli zamuda časa in še stroške.
Hišni posestniki ljubljanski, odločite se takoj že danes, da pridete vsi na mani-festacijsko zborovanje ob kongresu, dne 8. septembra točno ob 10. uri dopoldne v veliko dvorano hotela »Union« v Ljubljani. Dame, prevzemite takoj agitacijo. — Jednakol se polnoštevilno udeležite pozdravnega večera na čapt tujiSm i gostom in delegatom dne 7. sept. t. L ob 8. uri
zvečer v restavracijskih prostorih hotela Union.
Društva hišnih posestnikov v Sloveniji naj prično takoj s pripravami za veliko udeležbo na kongresu v Ljubljani, zlasti na slavnostno zborovanje na Mali Šmaren dopoldne. Društva naj takoj skličejo občne zbore in če sedanji odbori ne delujejo, naj odstopijo in prevzamejo delo drugi. Neob-hodno potrebno pa je sklicanje odborovih sej in določitev delegatov za zborovanje in občni zbor naše Zveze. Društva morajo takoj odgovoriti na našo zadnjo okrožnico glede udeležbe na kongresu.
Hišni posestniki ljubljanski se ponovno vabijo, da takoj osebno ali pa po dopisnici naznanijo društveni pisarni, če bi zamogli za čas našega kongresa t. j. od 6. cV/ 8. septembra sprejeti na stanovanje našega gosta-delegata. Naša je dolžnost, da tujim zastopnikom, ki bodo imeli itak velike potne stroške povodom kongresa, preskrbimo po možnosti vsaj brezplačna stanovanja. Dosedjaj so to prijavili odboru samo 4 posestniki. Torej takoj!
Kritje leseno-cementnih streli in barvanje pločevine. Vse cenjene lastnike hiš in stavbenike opozarja podpisana zadruga, da! je kritje leseno-cementnih streh najceneje, če to izvrši kleparski mojster. Kritje te vrste streh je proglašeno kot prosti obrt, vendar je klepar edini obrtnik, ki to delo sam izvrši, medtem ko morajo vsi drugi obrtniki še s kleparjem delati. Jasno je, da se s tem delo podraži. Obenem opozarjamo tudi, da je barvanje žlebov in drugih strešnih pločevin najbolj ekonomično, alko to izvrši klepar, kajti on to pločevino tudi strokovnjaško pregleda in eventuelno popravi, če je potreba.
Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani.
iIJGjro£jaija^cQtacQQaQ30jGraö3B3Ca
Trboveljski premog, drva, koks, angleški premog, šlezijske brikete dobavlja
„ILIRIJA“, LJUBLJANA
Kralja Petra trg 8	Telefon 220
Plačilo tudi na obroke.
MlkloSIfevs cesta štev. 13
NojtrMše strešno Kritje!
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani
prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in na Brdu,
nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
zidno opeko
Stekleni strešnik je stalno v zalogi.
Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba I
Telefon interurb. štev. 733.
KKKSaOKKXKKKXieK******^^
8 UuWjanskD Mina banka u Ljubljani.
Dunajska cesta (v lastni palači)
Ustanovljena 1900
Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog Din 60,000.000.
Čekovni ra€. št. 10.509. — Brzojav, naslov: Banka Ljubljana. — Telef. št. 261, 413, 502, 503, 504.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podrožnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica. Kranj, Maribor, Metković, Novi sad, Ptui, Sarajevo, Solit, Trst, ter agencija Logatec.