36. številka.
Ljubljana, t sredo 13. febrnvarja 1901.
XXXIV. leto
Izhaja vsak dan zvačar, izimll nedelje in praznike, ter velja po poM prejeman am avatro-ograka detel« a»vzeleto»K,a»poIjetal3K,Ba Četrt leta 0 K 60 h, aa jeden meaeo 2 K 80 h. Za Ljubljen« brea poBUjanja na dom aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa sesaTseleto8K.-ZatuJe delale toliko več, kolikor znala poštnina. - Posamezna številke po 10 h. Na naroCbo brea Istodobne TpoeiljatTa naročnine as ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne peti t-Trate po 19 h, Ce aa oznanilo jedenkrat tiaka, po 10 h, •e se dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiaka. — Dopisi naj ae izrole frankorati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu It 12. Uprevnlitvu naj ss blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t j. vaz administrativne atvari. — Vbod v uredništvo je is Vegove ulice It 2, vbod v upravniltvo pa a Kongresnega trga It 12.
»Slovenski Narod* telefon it 34. — »Narodnas TIskarna" telefon it 85.
Več objektivnosti.
Dunaj, 12. svečana.
.Südateierische Presse" ai da ,von hochzuverehrenderSeite* k razkola, kojega je na Dunaju provrročil gospod dr. Šusteršič, pisati: sWir verstehen bis za einem gewissen Grade diese Verstimmung und sagen es rand heraas, dass wir den Kampf wie er in den Spalten des führenden Blattes der fortschrittlichen Slo venen Kraina geführt wurde, auf das schärfste verurtheilen und es als Zeichen von mehr als verwildeter Gesinnung betrachten, wenn der um die Entwicklung des nationalen Lebens und Fuhlens in den von Slovenen bewohnten Ländern so hochverdiente Clerus in einer jeder Sitte Hohn sprechenden Weise angegriffen wird." Ta je zopet stara pesem, ki se nam naprednim Slovencem, ki hočemo kot faktor vpošteti biti v jugoslovanski javnosti, tako rada zapoje po obmejnih naših časnikarjih ! Vidijo samo .Slovenski Narod', bruna, kojega .Slovenec" vlači za sabo, pa ne vidijo nikdar, ker ga videti nočejo, ali pa videti ne smejo. Boj, ki se vodi po našem glasila, vsikdar najostreje obsojajo, in vsaka vrstica, ki jo mi zapiSemo, jim je znak duševne podivjanosti. Da bi se pa kdaj naj-manjfia besedica örhnila proti boju, kojega na izredno surov in podivjan način goni .Slovenec" proti naši intelgenci, proti na-Sema ženstvu, tega do sedaj le nismo doživeli. Ako slika „ Slovenec" dr. Tavčarja odhod z Ljubljane na način, da si morajo bralci misliti, da je zastopnik Ljubljane pijanec, kojemu je moral lekarnar Se na kolodvor zdravilne kapljice prinesti, in ako se je temu se pridejalo, da ga je spremila ženska, o koji se je lahko mislilo, da je njegova zakonska žena, ali pa tudi samo njegova priležnica, — je vendar vse v rada, in nikdo ob meji ni pisal, da je bil kdo .in einer jeder Sitte Hohn sprechender Weise" napaden. Želeti je, da ae boji ca Kranjskem oblažč Glede načel se ne da ničesar odbiti, glede orožj a bi
ae dalo marsikaj oblažiti. Ce naj ae pa kaj tacega dosete, treba je pred vsem, da postanejo obmejni Slovenci bolj objektivni, in da ne gledajo pri svojih obsodbah samo v nas tabor, da ne opazujejo .surovosti in podivjanosti" le na naši strani, temveč tudi v tabora kranjskega klerikal atva, kjer se nahaja tega blaga dosti več, nego pri nas. Pri tem pa treba v spomina obdržati, da si je narodna napredna stranka vsaj na Kranjskem in Goriškem priborila pravioo do ob stanka, da je postala faktor, a ko-jim ae mora v slovenskem življenju račnnati. Dandanes je naravnost smešno, če se na Kranjskem še neprestano trobi v rog, da napredna stranka nima pravioe do eksistence. S tem ae potiska naša stranka v položaj silobrani, in ne sme si ji v slo šteti, če pri svoji brambi ni posebno izbirčna v sredstvih, s kojimi odbija srdite in Ijnte naskoke brezobzirnega nasprotnika. Vsema tema morali se bodo obmejni Slovenci privaditi: kar prenašajo drngi narodi, prenesti bo moral tudi narod slovenski, to je: napredno strujo tik konservativne v javnem životu. Na tem se ne da ničesar več spremeniti!
Ali še na nekaj drnzega se bodo morali obmejni Slovenci privaditi, na misel namreč, da na Kranjskem nimamo več opraviti a nekdanjo Boga in ljudem milo duhovščino. Naši obmejoi tiče v radikalni zmoti, da je naša duhovščina še vedno taka, kakor je bila nekdaj, ko je narod k ljubezni do vere in narodnosti budila. Karakteristični tipns naše sedanje duhovščine, kakor je po večini, je karat Ferjančič z Goč. S svojim hujskanjem pritiral je dobro polovico svoje vasi do verske blaznosti, in kdornižnjim, ni varen niti svojega imetka, niti svojega življenja. Doživeli smo izven-reden slučaj, da je ta duhovnik s dvajsetimi zapeljanimi farani moral sesti na zatožno klop radi hudodelstva javnega nasil-stva; sam pa je po vrhu še tožen radi hudodelstva zapeljavanja h krivemu priče-
vanja. In da bi le drasih osob h krivim prisegam ne zapeljal, morali so tega moža dati pod kliuč! Če poganja naša duhovščina take cvetove izme i sebe, je to brea dvojbe dokaz, da so razmere nezdrave in nevzdržljive! To mora priznati vsak, ki količkaj objektivno sodi o naših javnih razmerah! Vzlic tema se pa .Slovenec" oglaša dan za dnevom z rekriminacijami, kakor da je Ferjančič žrtev krivičnih sodnikov, krivičnih državnih pravdni ko v. To maslo poznamo! Krivega duhovnika bi radi že naprej napravili za mnčenika; le-ta ne sme na zatožno klop, če pa pridejo po njem zapeljani vbogi kmetje v ječo, je pa prav in pravično! Pa ne bo kruha iz te moke! O d tu — z državnega zbora — bomo pre-žali na to zadevo. Preiskava se bo vršila pravilno in strogo, tako proti duhovniku, kakor proti kmetom. Za vse velja jedna in ista kazenska pravda, in na tem se ne bo ničesar spremenilo, in naj »Slov." še tako javka do višjih sodišč! Pravica je za vse jedna in ista, in to tudi na Kranjskem! _
V LJubljani, 13 februvarja Is državnega zbora.
Državni proračun za 1. 1901. izkazuje skupnih potrebščin 1.641,163.344 K in skupnega pokritja 1641997.585 kron, torej je prebitka 834.241 kren Proračun je torej v potrebščinah za 58.082.757 kron in v pokritju za 58,146.763 kron večji kot lanski Potemtakem je letošnji prebitek za 64.006 kron večji od lanskega. — Vitez pl. Jaworski je stavil v četrti seji tale nujni predlog: Zbornica skleni, da se na preatolni nagovor odgovori a najvdanejšo adreso, za katero naj se izvoli odsek 48 poslancev. Ta predlog naj ae ne natisne niti ne atavi na dnevni red ter naj se brez vsake formali-tete sprejme takoj v razpravo. Poslanec dr. Pacak je stavil sledeči nujni predlog: Na preatolni nagovor naj se odgovori a adreso. Načrt adrese naj izdela odsek 48 Članov.
Ta predlog naj se brea predposvetovanja aprejme takoj v obravnavo. Tudi poslanec Pernerstorfer (socialni demokrat) ja nnjno predlagal, naj se glede prestolnega nagovora otvori debata. — V odseke so bili voljeni sledeči slovenski in hrvatski državni poslanci: V legitimaoijeki odsek notar Planten in dr. Šusteršič, v petioijski odsek Peric in Žičkar, v immunibetni odsek pa dr. Klaid in Vencajz. — Imenom vse* nemške zveze je podal posl. Schönerer proti izvajanjem ministrskega predsednika izjavo, da njegovi somišljeniki ne bodo trpeli, da bi vlada diktirala parlamentu program dela. V prestolnem govoru je prezrt najvažnejši produktivni stan, srednji in mali kmetovalci. Schönererjanoi ne bodo odobrili predloge glede rekrutov, dokler se z gospodarskimi reformami ne odpravi sedanja beda. Posl. dvorni svetnik Ploj je interpeliral radi postopanja okrajnega glavarja v Ljutomeru pri neki slovenski slavnosti. Poslanec vitez Berks je vprašal justičnega ministra radi jezikovnega kurza avskultantov v Celju in radi sodnih imenovanj na Spodnjem Štajerskem.
Italijanska ministrska kriza.
Malokdaj Se je padlo italijansko ministrstvo a toliko večino kakor ministrstvo Saraooo. Vrgli so ga Giolittianoi in Sonni-nianoi. Vendar ae novo ministrstvo ne sestavi iz elementov desnice in is centroma. Kralj je poveril sestavo kabineta Zanar-delliju, ki je bil že petkrat minister, a ima tako majhno večino, da se pač ne obdrži dolgo na krmilu. Možno pa je, da Za-nardelli sploh ne doseže svojega namena, in da se vrne Saracco iznova. .Novosti" pišejo, da bode imel sedaj mladi italijanski kralj priliko sestaviti ai kabinet po svojih tendencah in po načelih avoje politike, ki teil za odločilnimi reformami.
Vojna v Južni Afriki. Že pred štirimi tedni so poročali listi, da se je v Kapstadtu in v angleški armadi v Kaplandiji pojavila kuga. Angleški časopisi so to vest prerekali, sedaj pa jo potr-
LISTEK.
Kan in njegov sin.
Ruaki spisal Maksi m Gorkij.
. . Nekdaj je vladal na Krimu kan afozolaimo el Asvab in imel je sina To-
laika Al hal I o. . ."
Naslonjen na svetlorujavo deblo ar-butusa je~ začel s temi besedami stari prosjak, Tartar, pripovedovati staro legendo spominov bogatega polostrova; okoli pripovedovalca, na razvalinah že davno porušenega gradu kanovega pa je sedela četa Tartarov v svojih avetlih, zlato vezenih oblekah. Zvečer je bilo, in tiho je zahajalo solnce v morje. Kadeči žarki so prodirali temno zelenje, ki je obdajalo ruševine, in legali v svetlih krpicah po kamenju, ki ga je poraščal mah ter ovijal zeleni bršljan.
Veter je šumel v skupini starih pla-tan, in njih listi so vršeli, kakor bi se pre livali po sraka nevidni potoki.
Slaboten in tresoč Je bil glas slepega berača, in njegovo kamenito lice je izra-talo v avojih gubah le mir; priučene be-asde ao mu tekle s nstnio draga sa drago, i& pred poslušalci je vstajala slika davno minolih, močnih čutov bogatih dnij.
.Star je bil kan", je govoril slepec, .ali žen je imel mnogo v svojem haremu. In ljubile so starca, kajti močan je bil, in njegova Ijubkanja ao jim bila sladka in pekoča. Ženske pa bodo ljubile vedno onega, ki nmeje ljnbkati močno, in naj ai je gubaato njegovo lice. Moč je lepa, ne pa nežnost polti in rudečioa lic.
Kana ao ljubile vse, on pa je ljubil le ujeto kozakinjo s planjave Dnjepra, Njo je ljubkal vedno rajši ko vse druge žene svojega harema, svojega velikega harema, kjer je bilo tristo žen iz najrazličnejših dežel, vse lepe ko cvetice vesne. In vse ao živele v radosti. Kan je ukazal, pripraviti jim mnogo sladkih jedij ter jim dovolil peti in plesati kolikokrat so hotele.
In svojo kozakinjo je vzel čestokrat seboj na stolp, s katerega ae je videlo morje, in kjer je imel za kozakinjo vse, kar si teli ženska, da živi v radosti Sladka jedila in rasne vrste blaga in zlato in drsgotine vseh barv, in godbo in redka tiče daljnih dežel in ognjevita Ijubkanja zaljubljenega kana. Na tem stolpa je ostajal osle dneve I njo, od poči vaje se od del svojega življenja in dobro ved«, da sin Alhalla ne bo dovolil, da bi padala slava države, Alhalla, ki ja kot volk pohajal po makih stepah ter ae vračal vedno a novim plenom, s novimi ženskami in z novo slavo, pušča-
joč tam za seboj grozo in pepel, mrtva trupla in kri...
Nekdaj ae je Alhalla vrnil s četovanja proti Rusom, in priredili ao mu mnogo slovesnoatij, zbrali bo se vsi murzi otoka in vršile so se igre in pojedine, streljali so a puščicami v oči ujetnikov, poskušajo moč svojih rok, in popivali so, slavili junaštvo Alhalla, strah sovražnikov in steber države.
In stari kan ae je veselil časti svojega sina. Milo je bilo starcu pri duši, ko je gledal v sinu junaka ter je vedel, da ostane država v modnih rokah, kadar umrje on, starec. Milo mu je bilo pri duši, ker je vedel to, in da bi sinu dokazal moč svoje ljubezni, dejal je pred vsemi zbranimi murzi in beji — tam pri slovesni pojedini, a caso v roki je govoril takole:
»Dober sin si, Alhalla! Ceščen bodi Allah in ima njegovega preroka !■
In vsi ao častili ime preroka v zbora krepkih glasov.
In kan ja dejal: .Velik ja Allah! Sa ko živim, ja obnovil mojo mladost v mojem junaškem sinn, in s svojimi starimi očmi vidim, da bom Uvel v svojem sina še takrat, ko se mi zapro oči in ne bodo zrle ved somca ter bodo glodali po mojem sron črvi! Velik ja Allah in Mohamed njegov pravi prerok ( Dober sin ja moj sin,
krepka je njegova roka, pogumno njegovo srce in svetla njegova pamet.. Kaj hočeš prejeti iz rok svojega očeta, Alkalis? Govori, in vse ti dam, kar ti poseli duša".
In glas starega kana Se ni utihnil, ko je vstal Tolaik Alhalla ter dejal, bliskajo s očmi, ki so bile črne ko morje po noči in goreče ko oči gorskega orla:
,Daj mi rusko ujetnico, moj gospod in oče!"
Molčal je kan — kratko je molčal, samo tako dolgo, da je zadušil vstrepet svojega srca — in po molku je dejal trdo in glasno:
.Vzemi jo! Ko bo slavnost pri krajo, jo vsemi!"
Zardel je junak Alhalla, od velike radosti so mu zaiskrile orlovske oči, dvignil se je in govoril svojemu očetu in kanu:
.Dobro vem, kaj mi daješ, moj gospod in očal Dobro vem I... Tvoj suženj sem — tvoj sin. Vzemi mojo kri, vsako aro kapljico, dvajsetkrat umreti sem pripravljen sata!"
.Ničesar mi ni treba!" je dejal kan, in njegova siva glava je padla na prsi, njegova glava, ki je bila ovenčana a slavo dolgih let in mnogoštevilnimi zmagami. Kmalu sta vstala od pojedina in Ha molče drag ob dragem is grada k haremu. (Dalje prih.)
jnjtjo. Kugo so zanesli indijski knli. 7. t m. je v Inki Kapstadt* poginilo na kožnih simptomih več sto podgan in trnmoma beze* podgane v Green Point, predkraj Kapetadta. Vlada je razpisala nagrade za pobijanje pod* gen in razdelila med ubožno ljudstvo pasti. V Kapstadtn sta umrli na kugi te dve osebi, 11 pa je bolnih. Bakteriologi so odili v Južno Afriko, da ukrenejo odredbe, ki naj kugo zadu8e\ — Iz Pretorije poročajo: Govori se, da je Dewet v soboto ponoči prekoračil reko Oranje nekaj milj severno Norwalporta in odmarliral preko Philipps towna. Preganja ga petero angleških oddelkov. Vsi prehodi so zastraženi in eo nastavljene mine. Generala Louis Botho preganja šestero kolon. Botha je baje v ve liki stiski ter se umika proti deželi Swazi „Reuterjev biro" poroča: General Brabant. nadpoveljnik angleških čet v Kaplandiji, je imel vQaeenstowau neki shod, na katerem je nagla&al, da so mu farmarji kot prostovoljci neobhodno potrebni. «Daily Tele graphu" je sporočil neki gospod, ki se je vrnil pravkar iz Južne Afrike, da je vsaj tričetrt Kitchenerjevih čet potrebnih za varstvo železnic in garnizij po raznih mestih. Ob progah so v razdalji par milj posadke 60—100 mož. Pefioi so sami zase proti Barom, ki so vedno na konjih, nerabni ter ae ne smejo niti premakniti 8 svojih pozicij Je dino konjeništvo ima veljavo v Južni Afriki. Konjenikov pa je bilo spočetka januvarja le 22.000 mož. Kitchener torej praktično ni mnogo močnejii kakor Bari, ki pa poznajo aato deželo mnogo boljše. Omenjeni izve stitelj „Daily Telegrapha" trdi, da si Kitebener ne more pomagati, ako ne dobi vsaj še 50.000 konjenikov. Dobiti pa jih mora kmalu, sicer se Bari 8 Kapa (15—20000 mož) pridružijo sovražniku Petem pa bo morala začeti Anglija vojno od začetka. Po angleških poročilih so imeli Bari v sredi januvarja v Transvaalu 12 000. v Oranju 5000, v Kaplandiji pa 5000, torej akupaj 22.000 mož.
Dopisi.
Iz premske tare ns Notranjskem,
9. februvarja. (Miklavževa bolezen. — V. in IV. kuri ja. — Kapelan inpoštna upraviteljica. — Dolžna atranka in občinske volitve. — Plea na katoliški podlagi in kons um) Ker lan skega leta občina Celje tukajšnje župnije ni hotela poslati k župniku Miklavžu Križaj u dveh mož, katera naj bi jamčila, da na shodu v Celjah ne bo plesa, ni šel Miklavž tje maševat in je jeze obolel. Maše torej ni bilo, plesalo ae je pa po navadi. Miklavž je opaano obolel, napravil oporoko in baje zapustil svoji sorodnici (?) kuharici Mini 30000 gld. Mina, primadona tukajšnjega cerkvenega zbora (o joj!), imela bi torej dobiti omenjeni del premoženja Miklavževega, katero premoženje se je cenilo na 43 000 gld. Res mnogo si je ubogi žup nik tekom 16 let tu pristradal (?) in vidi se, koliko zaslug ima za ljudstvo. — Ker Miklavž ni mogel opravljati cerkvenih opra vil, je prišel po milosti Bonaventure (če je res?!) na Prem daše past bivši kapucin, aedaj pa kapelan Fr. Zega, ki naj bi ostal dotlej tu, da žapnik ozdravi. Miklavž je že davno okreval, kapelan pa še vedno tu dela zdražbo. Škof je menda vedel, koga treba poslati na Prem, da ukroti (pa menda ne!) presnete .liberalce". Ta kapelan je takoj oblastno nastopil ter izgnal iz zakristije nekoliko mož naprednjakov, ki so že od zdavnaj tje zahajali k službi božji. Menda se je cerkev sezidala iz kmetskih žuljev, ne pa iz farovških novcev?! Kapelan je potem nastopil kot strasten agitator za dr-žavnozborske volitve. Ravnal se je po geslu: .Cvek požegna mitelne*. Ni se sramoval rabiti najpodlejših sredstev v dosego namena. Lazil je noč in dan po hišah, a kljub nmazani agitaciji je dobil Jelene 100 (proti 170 Š) in Božič 66 glasov (proti 66 Ž.) Pa so rekli, da jevpremski fari vse farovško! Naša stranka je storila prav malo za volitve, nasprotna pa je porabila ves vpliv in grozila in begala ljudstvo. Prižnica se je aato pridno uporabljala. Po zmagi 12. decembra p. I. je nasprotna stranka napadala naprednjake in ulomila vrata pri neki go stilni. Sodišče ima stvar v rokah, in baje prejme tudi kapelan Zega zasluženo lekcijo, ker se je nepoatavno mudil na volišču, baje jemal našim glasovnice in jih prepisa val, dasi ni imel pravice, ker ni bil volilec. Ker ae kljub opominu ni hotel odstraniti, ga je
nekdo prav no domače odpravil po stopnicah. Gospod kapelan, na morete aa bal hvaliti a uspehom, če prav ste prebrskali vse bila, in ima Val šef, g. Miklavž do malega Pramoe na vrvici, ker so mn skoraj vei dolžni. Val nastop je preošaben. Mislili ste, da mora vsa pasti v prah pred Vami, a sta aa motili. Farovških podrepnjkov in dolžnikov Vam ne zavidamo. Smilite aa nam le, kar ste se tako potili, dosti podplatov strgali, in svoj bioikelj pokvarili, kar ste bili dan aa dnevom v Trnovem in v Sent Mihelu, da ae tam posvetujete z Vašimi tovariši.
Naš kapelan Zega pa tudi prav pridno zahaja na pošto, da se pomeni s staro poštno upraviteljico. Ali vohuni kaplan, katere časopise kdo dobiva, da potem po istih lahko s prižnice udriha? Gdč. upraviteljici hočemo, Če bo treba, posebe posvetiti in vprašati slavno poštno ravnateljstvo, če je to in ono dovoljeno.
G. kapelan utrjuje vero, aam pa zna mrjstrsko zavijati resnico. Ali se ni godilo to pred časom občinskih volitev? Koliko ete se trudili in farbali ljudstvo! Bila je dne 31 januvarja občinska volitev na Premu. Vas Prem je samostojna občina. Tu ima Miklavž mnogo dolžnikov. Uporabili ste, g. kapelan prižnioo, oblazili večkrat podnevi in ponoči vsako hišo; nagovarjali ženice in možice. Vse za čast božjo in za slavo Vašega šefa Miklavža! Niste varčevali s pijačo, smodkami, ne z denarjem. Saj Miklavž ima dosti. Nekoga, ki ni hotel na volišče, tirali ste ga po stopnicah Vi in kovač Matko, nekdo ga je pa od zadaj dregal v volilno sobo. Vola ne gonijo tako v mesnico. Neki ženi ste zmešali glavo, da Vam je dala pooblastilo, (ista ga je tudi naši stranki dala), in reva je drugi dan zdihovala bolna v postelji Seveda Vaši podrepniki so prišli vsi. Nekdo je krstil Vašo stranko za dolžno stranko, ker je skoraj vsak Vaš volilec dolžan g. Miklavžu Seveda ti se morajo udati. Na volišču so ae Vaši nedostojno obnašali, in g. komisar jih je moral večkrat opominjati. Menili ste, da zmagate 8 svojimi privrženci v vseh treh razredih z veliko večino, kakor je bilo vedno skozi 16 let, kar je Miklavž tu. Pa ni Slo! Kar jih je zavednih, volili so narodno napredne može.
Prodrli smo res v I. razreda. Torej ima Vaša stranka 8, naša pa 4 odbornike. V m. in II. razredu smo ostali v manjšini s tremi, odnosno 8 štirimi glasovi. Bila je zadnja zmaga klerikalcev v tej občini. Da smo 8e posluževali le približno takih umazanih sredstev, da smo begali ljudstvo in mu vedoma lagali, kakor je to storila nasprotna stranka, bi bila naša zmaga sijajna. Mi imamo toliko ponosa, da smo delali pošteno, a Vi? — Sram Vas bilo! Verjemite, g. kapelan, da Vas ljudstvo še manj mara kakor Miklavža, ker znate, to se Vam mora pripomati, prav dobro farbati ljudstvo- Nekateri Vam res verjamejo, drugi Vas preklinjajo. Pred občinsko volitvijo ste molili v cerkvi križe v pot za popolno zmago. Kako hočete imeti ljudstvo za norca! Vaš glavni pomagač „Pratka" je v cerkvi omedlel in ste ga drugi dan prinesli na volišče. Ali ni to prst božji? Po Petra Strleta ste pisali v Reko, da je prišel volit. Klicali ste svoje podrepnike dan za dnevom v župnišče ter jih napajali. Po zmagi ste veselja (ali pa še kaj druzega?) pijani, posedli klerikalne gostilne, Sli zopet pet križev pot v cerkev. Iz cerkve ste se zopet podali v gostilno, kjer ste na katoliški podlagi otvorili plea Pilo in plesalo je vse vprek. Govori se, da se je g. kapelan prav pridno sukal z upraviteljico in drugimi dekleti. Tudi g. Miklavž bi bil menda rad plesal, pa ga je nadomesto-val njegov oproda oče Šmaj, župan in spe. Prav luštno je bilo, kaj ne da? Dragim prepovedujete ples, sami ga napravljate, in če treba tudi plešete. O popi, ljudstvo se od Vas odvrača, ker spoznava, kaj je sveto-hlinstvo. — Pri plesu ste seveda dobro zalivali, vsaj so se poznali drugi dan prav razločno sledovi sv. Urba po snega. Živel ples na katoliški podlagi! Živel fajmošter in kuharica — kaplan in akspeditorioa! Na pusten dan, pravijo, ae napravi maskarada in ples pod vodstvom tukajšne duhovščine. Dober tek! SkofVas bo gotovo poplačal za Val trud. Pomilovanje in sovraštvo ljudstva pa ste si pridobili. Napravita le konsum, kakor sta se namenili, in mera Vaših dobrih del bo polna. Le naprej, ljudstvo Vaa ispo znava, in to ja aa nas dobra
Jaden v Imanu mnogih.
Iz Starega trga pri Ložu, 10 februvarja. Nenadoma napravila se je pri nas zima, in zapadlo je obilo snega. Sedaj, ko smo navezani na toplo peč, prišel je tudi čas, da nekoliko popišemo minule čase, zlasti pa bivša volitve in druga stvari v našem krajo.
Bivše državnozborske volitve završile so ae pod nepopisnim pritiskom duhovščine, Marijinih družb, ter tretjerednic in a naailstvom klerikalcev, ter ae ni čuditi izida naših volitev, akopram je narodno-napredna stranka računala na zmago, ozi roma na mali razloček števila glasov. Saj se je v tem boju tudi hotel povspeti do fajmoštra »preje miroljubni in konciljantni gospod iz Babinegapolja, in se je odlikoval z lastnostjo dobrega agitatorja, katera lastnost je bila dosedaj pri njem neznana. Vendar pa mu rečem, da fajmošter v Ba binempolju še ne bode, ker mu baje gnad-Ijivi Bonaventura ne zaupajo, in to toliko časa, dokler ne bodo zopet volitve, da dokumentira opetovano svoje novopečeno posiljeno agitatorsko postopanje.
Previdnejši možje naše stranke so že itak pteje naglaševali, da bode tuli on agi-tiral pri volitvah, vendar pa jih je bilo nekaj, ki so trdili, da tega on ne napravi, ker se ne splača za slabo faro toliko truditi. Ali glej, prišel je glas in povelje iz škofovskega dvorca, Miško postal je nenadoma agitator z vso strastjo ter pri tem delu pozabil si briti brado, ter prifaral koamat z Babinopoljci k volitvi skupno na vozu, ter dokazal, da, kar je Črno, ne bode nikdar belo. Stopil je tudi on navdušeno med črno gardo, preje nepoznan gost kon-suma, aedaj pa gost cele noči, kodar se prijetno kvarta v družbi svetnika, potem Petra in tutti quanti, oziroma, po domače rečeno, s tacimi, kar akupaj sliši. Miško, gnadljivi Bonaventura vas bode navzlic temu pustil še dolgo capljati in končno bode faro komu drugemu dal! V .Slovenca" o volitvah trdi nekdo, mislim, da je taisti naS znanee Miško, da so bili agitatorji v Babinempolju po ženskah pri agitaciji za volitve ponoči z burkljami pognani Ni pa to res, res pa je, da se je agitiralo po pristaših napredne stranke, ter niso bili nikjer pognani, pač pa bo zvedeli, kako ae je trudil Miško z agitacijo, ter da je zanesljivega pristaša napredne stranke z ieno vred in drugimi ženskimi pritiklinami napajal celo noč, da ga je pripravil, da ostane doma Miško, dosti ste se trudili ali malo dosegli, ker v tako veliki vasi, ki šteje blizo 90 številk, prignati le 16 volilcev, je pač malo. Šmentano je to žalostno, toliko od Miškota ljubljeni mauSel, eins, tarok mora izostati in brezplačne vožnje ter prenočišča, jedača in pijača tudi. Kaj naj na pravijo vse volitve. Pri vsem tem pa vendar nese fajmošter.
Tudi naš gospod Anton so se odlikovali, zlasti pri pridigi zadnjo nedeljo pred volitvami, pridigajoč, da bode pri teh volitvah boj med peklom in nebesami, ter da se naj volilci odločijo, ali stopijo na stran hudiča ali Boga Kake laži so se trosile po klerikalcih med nevednim ljudstvom, ne bodemo navajali, omenimo le, da sta se kaplana nečuveno potrudila z agitacijo, ter lazila cele noči po vaseh in begala volilce. Prignali so zadnjega moža na volišče, kar dokazuje okornost, da so bolne vozili, in so volili taki, ki niso bili že dve leti iz postelje. Vendar eno dobro posledico ima ta volitev, da vemo, koliko jih zamorejo klerikalci še oddati glasov, in bodemo te številke dobro v spominu obranili.
Omenim naj tudi, da smo imeli pri nas pred kratkim časom volitve v krajni šolski svet Ker imajo klerikalci večino v občinskem odboru, ume se od sebe, da so le čistokrvne klerikalce volili v šolski svet. Izvolili so ti možje predsednikom moža, kateremu hudomušneži dostavljajo še dodatek: .dober je". Radoveden sem, kako se bode občutil rudečelicni šolski vodja s svojm Se temnejšim obilnim nosom v družbi tega debeloglavega predsednika, ki prejšnje čase ni bil drugega sposoben, nego pri božjih potih naprej moliti, ter bil največkrat najti med tercijalkami, kjer si je pridobil vso modrost, nedosežno znanje in poklic do predsedništva v krajnam šolskem svata Ume ae ob sebi, da so ti klerikalci veliki prijatelji Sola kakor zahteva postava, kar dokazuje okornost, da znajo la za silo podpisati svoja ime.
Omenim naj končno, da aa ljudstva salo zanima aa aRodoljuba", ter da je šte-
vilo naročnikov poskočilo s pičlega števila 20 blizo do sto. Vsakateri, ki ga bere, js zelo sadovoljen ž njim, ker tudi res dobro pile aa kmečki stan, kateri je uvidel, kako se duhovščina laže. Omenim naj tudi, da ae tukaj snuje delavsko bralno društvo, h kateremu je že sedaj se priglasilo 86 udov in so pravila za isto ie vposlana v pp-trjenje. Dostavim naj le, da ni klerikalno in ao vsi členi navdušeni narodnjaki. Po-zabil bi bil krnelo na našega zdravnika, kateri je tudi vročekrven klerikalec, ki pa navzlic svojega važnega poklica zanemarja 8vojo dolžnost, ter se pripeti, da morajo bolniki čakati kar po več dnij na njega, ako-ravno so nujno zdravniške pomoči potrebni. Nedavno je bil nekdo po eksploziji nevarno ranjen in je bilo pričakovati, da mu odteče kri, morali so pa po zdravnika trikrat poslati v konsum, kjer je precej dobre volje sedel in na opetovano prošnjo 'in grožnjo jezen fiel k ranjenca. To pa ni edini slučaj, čudim se le, da pacienti toliko potrpe in nihče temu malemu, glasnemu, srboritemu dohtorfiku ne zasoli kako občutno v obliki kake ovadbe. Naj pa bodo dosti za danes z ozirom na to, da se rm gabi, če mislim na klerikalce, ter eni tuji niso toliko vredni, da bi se z njimi javnost toliko pečala.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13 februvarja.
— ..Slovenska Matica". V državnem proračunu se nahaja tudi postavka za „Slovensko Matico". Avstrijska monarhija se.je povspela tako visoko, da hoče slovenski literarni in znanstveni savod osrečiti s sub vencijo 1000 kron. To je naravnost kolo salna žrtev za kulturen namen, ki napravi brez dvoma globok utis po vsem izobra ženem svetu, zlasti pa tam, koder vedo, koliko milijonov iz krvavih žuljev avstrijskih davkoplačevalcev zbranega denarja so zapravili ljudje a la Milan.
— Zanimiva reminisoenoa. .Elinoat* piSe: Ker nam že .Slovenec" očita, da zanemarjamo svojo dolžnost v pogleda gospodarske organizacije, in ki bi hotel dokazati, da le voditelji njegove stranke imajo zmisla in prave volje za tako delo, bo morda zanimala nastopna reminiscenci. Kmetijska diužba za Trst in okolico se. je
0 svojem času bavila z mislijo, da bi v varstvo našega domačega ribištva, ki trpi toliko škode od uailjivih in arogantnih ter od vseh odločilnih krogov protežiranih čo-zotov, zasnovala v Sv. Križu ribiško društvo. Gotovo plemenita in koristna misel. Kmetijska družba se je bila obrnila do .Naše straže" za nekatera pojasnila, oziroma nasvete. Tedaj je bil načelnik .Naši straži* gospod — dr. Ivan Šuster-šič. Od takrat je minolo že nad poldrugo leto ; kmetijska družba pa ... čaka na odgovor.
— Lepi nauki ekspozita Mlejnika. Iz postojinske okolice se nam piše: Sv.
1 vanj s ki ekspozit Mlejnik si dovoljuje, brez vsacega dovoljenja od strani glavarstva, sklicevati shode. Pri nekem takem shodu, katerega je sklical dne 24 m. m. pri podžupanu v Rakitniku, je na dolgo in na Široko hvalil, kaj vse lahko stori dr. Žitnik za te tri podobčine, namreč Matenjavas Ra-kitnik in Grobišče, ter je naznanil, da bo on sedaj prošnjo za podporo za vodovod napravil- Pri tej priliki je vprašal podžupana in druge pričujoče može, koliko glav živine je v vasi. Našteli so mu okoli 100 glav, on je na to odgovoril: .Recimo 200 glav, moramo lagati, drugače ne gre". Ravno tako je rekel in zapisal za prašiče. V to prošnjo je napisal, da ima živina dve uri daleč na pašo, v resnici pa se stopi iz vasi precej na pašnik. Mož menda ne ve, da se pri vsaki taki prošnji razmere natančno preiščejo. S takimi neresničnimi prošnjami se ljudstvu le škoduje, zakaj čim se izkaže, da so podatki neresnični, gre prošnja v kos, in ne zgodi se nič. Ta večer je tudi govoril o Njega Veličanstvu cesarju, na kar je bila pri a kr. žandarmeriji podana ovadba ter je stvar v preiskavi, kajti Mlejnik je obdol-žen žaljenja Veličanstva. Kakor hitro je izvedel, da je naznanjen, je to prošnjo na drobne kosce raztrgal. Naj ne misli gospod Mlejnik, da so vaščani upali, da kaj dobijo na te docela zlagane prošnje. Kakor se je sam izrazil, da ae mora lati postavljati v prošnjo, drugače ne gre, rekel in nčil je tudi; da Žide se sme brez greha alepariti, njegov svak da je ogoljufal Uda aa 1000 gold. in
tudi on bi jih, ako bi le mogel. Torej tako nce današnji tisti duhovniki, ki vedno kli cejo: .Vera je v nevarnosti!" Ne morem si kaj, da ne omenim docela zlagane izjave v
Slovenca", katero ao nekateri podpisali loi pretvezo: .Podpišite, to je proftnja, da jaz se tukaj ostanem, ako gram jaz proč, ne dobite več nobenega duhovnika". Torej Se z lažjo jih ni mogel dosti dobiti, koliko bi jih pa dobil, ako bi resnico govoril ter vsakemu prebral prej kar podpi&e; mislim petero gotovo ne. Nekdo.
— Repertoar slovenskega gledališča. Jutri, v Četrtek poje se drugikrat Wagnerjeva opera „Lohengrin". Ker so bile nove dekoracije za .Lohengrina" Se le včeraj popoldne zgotovljene in se je deko-racijska skušnja na odru Se le zvečer pred predstavo od 5.-7. ure vrSila, je težavno postavljanje dekoracij in scenerij podaljšalo medakte. Pri jutrišnji predstavi bo le zaradi velikega dela na odru med I. in II. dejanjem daljši odmor 15 minut.
— Slovensko gledališče. Sinočnja predstava .Lohengrina"  se je pravzaprav šele v tretjem dejanju povzpela na umetniško višino:  kazalo se je, kako sta prestavo moralično nosila pevca Lohengrina in Eize. Če sta partiji v rokah umetnikov, kot sta gč. Ca mer i in g. Olszewski, potem predstava seve ne more pasti. Zatorej je pustila  tudi sinočnja predstava prav ugoden vtis, kljub temu, da je prav .velikomestno dolgo" trajala (do poldvanaj-stih), in kljub več nedoatatkom, neprilikam in netočnostim (tako je bil p. električni aparat uporen, in luno je bilo treba zopet posebej .naročiti"). Nekoliko podrobnejše ocenili bomo predstavo prihodnjič, za danes naj omenimo, da so umetnostno najbolj vzpeli   duetje:   Telramund   — Ortruda, Ortruda — Elza, E za — Lohengrin v dru gern in tretjem dejanju; Elzin prizor v tretjem dejanju, potem Gralova pesem Lohengri-nova. Pri g. Vašičku morjmo z veseljem povdarjati,  da se pevec povrača k stari umetnostni resnobi, ki smo je bili nekdaj vajeni pri njem.   Včerajšnji njegov part sicer ni  bil povse predelan, toda način petja je napravil najugodnejši vtis. Gosp. Noll i je bil po glasu jako disponiran. Gdč. Radkiewicz je dramatično in mu-zik&lično lepo interpretirala, tudi sottovoce je kaj spretno porabljala, žal da ta v dra-matiških viških ne zadošča.  Zbor. ki je poizdajal silno sveže tenorje in base je bil sinoči —  „en miniature", ne toliko po številu kakor po — markiranji in spričo reserviranoati; kazal je pač, kljub solidno-ati šole, ki se je v kaj ugodni luči kazala, preveč nesigurnosti. Basist Polašek se je svojega visokega parta prav srečno rešil. Seveda je tudi njemu kaj v dobro prihajala maloštevilncst našega Wagnerskega orkestra   Pevca naj tudi opozorimo, da je vokal duša petja; tudi sicer se v tem oziru na našem odru kaj rado greši, kon-zonantje se protežirajo, posebno ,j", ki se večkrat tudi pri najboljšem pevcu kar po cetrtinsko noto zategne. Belkanta v tem oziru ni nikdar preveč. — Godba pod vodstvom vnetega kapelnika g. Beniška se je prav dobro držala, za overturo bi bila zaslužila aplavz.  — Pozabiti  ne smemo prekrasnih in preokusnih kostumov Eizinih, Ortrudinih in Lchengrinovih ter kraljevega, potem tudi ličnih novih dekoracij drugega dejanja, ki jih je jako složno slikal naš pridni gledališki mojster g. Wald stein. — Gledališče je bilo izvzemši morda ga- j lerijo, razprodano. A. I
— ,,Deseti brat", izvirna narodna igra s petjem v 5 dejanjih, se vprizori na I slovenskem  odru   v kratkem. Naslovno vlogo Martina Spaka bo igral gosp. režiser Dobrovolny, vlogo Kerjavlja gosp Ve- j rov še k, Kvasa g. Deyl. Vloga Manice je v rokah gdö. Rückove, vlogo Krivčevke bo igrala gospa Danilova in vlogo Dolefa g. Danilo. Gosp. skladatelj Lav. Pahor je zložil osmero pevskih točk po narod nih pesmih ali motivih za soliste, kvartete, moški in za mešan zbor. {
— »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko", h kojemu pristopajo polagoma vedno novi člani, ima v petek, 22. febru- I varja t. 1. ob 3. popoludne v .Narodnem domu" od borovo sejo. Na dnev- I Dem redu bode   poleg običajnih poročil tudi strokovno predavanje. V tem oziru bode odbor skrbel za naprej tudi pri ostalih aejah ali izletih za strokovno I izobrazbo in pouk svojih stanovskih so-drogov. S tem se bode delovanje društva I
v smislu pravil, pomnožilo. Gg. trgovci in I obrtniki naj se torej v svojem interesu tega društva tesno okienejo s pristopom. 1       — častno avatinjo za itirideaetletno zvesto službovanje je dobil gosp. Plorijan Vi v o da, vpokojeni sodni sluga v Ložu. 1        — Umrl je danea po dolgi in težki bolezni jeden najsimpatiönajaih in najiju beznivejSih mlajših rodoljubov, konoipijent Gnančne   prokurature   gosp   dr. Pavel Drah8ler. Čislani rodovini — nase iz-kreno sožalje. i       — Dijaški ples. NaSe poročilo o plesu ljubljanskih srednješolskih dijakov, ki se je vršil kot nekako zaključek mnogobrojnim plesnim vajam, v ponedeljek 11. februvarja I t 1, zakasnelo je vsled pomanjkanja prostora. Že okoli 8. ure — stopnišče okrasil je prav okusno z eksotičnimi cvetlicami g. VerovSek — jela se je polniti zgornja ve lika dvorana .Narodnega doma". Kaj je bilo tu videti mladega naraščaja! Bogat venec rožnih devojk in gospodičin — ponajveč v belih oblekah, med njimi pa ao se sukali sigurno in elegantno gg. dijaki. Damaka soba bila je reservirana gg. patroneaam, ki so okoli 9. ure s svojimi častnimi kavalirji otvorile ples. Potem pa ae je ob zvokih valčka pričel prav živahen in fin ples, rajanje je trajalo do jutranje zore. Pri prvi četvorki smo šteli nad 50 parov in pri četrti jih je bilo še 30. S svojo navzočnostjo so ples počastili mnogi odlični gospodje, med njimi g. župan Hribar in gg. ravnatelji ter profesorji tukajšnjih srednjih Bol. Svirala je s priznano točnostjo slavna me ščanska godba. Smelo trdimo, da spada ta ples med najsijajnejše letošnje plesne serije; daleč je nadkrilil vse svoje prednike in nad vse povzdignil ugled ljubljanskega dijaštva. Vsa čast njega prirediteljem. Z.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem. Dne 15. februvarja ob ob pol 8. uri zvečer vrši se pri Fantiniju izvanredni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročila predsedništva. 2. Poročilo odbora o razdelitvi dr. Loschner-Maderjeve ustanove. 3. Slučajnosti.
— Občni zbor „gostilniöarske in kavarnarske zadruge" se vrši vnovič in ob vsakem Številu navzočih členov v četrtek, dne 28. februvarja t. 1., ob 3. popoldne v hotelu .Lloyd" na Sv. Petra cesti.
— Odbor ,,Bolniškega in podpornega društva pomocnih in zasebnih uradnikov ima jutri, dne 14 februvarja 11, ob sedmih zvečer v gostimi .Miramar" redno mesečno sejo.
— Čevljarsko strokovno društvo združeno z bolniiko blagajno v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 17. februvarja t. 1., v kazinskern steklenem salonu s sodelo vanjem vojaške godbe si. c. in kr. peSpolka št. 27 kralja Belgijcev Leopolda II. plesni venček. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina pri blagajni za osebo 40 kr.  Iz pri
I jaznosti se prodajajo vstopnice v glavni tobačni prodajalni gosp. Gruberja na Mest-
I nem trgu in v trafiki gosp Fr. Šešarka v Šelenburgovi ulici po 30 kr. Čisti dohodek je namenjen podpornima blagajnima.
— Zgradba Franc Jožefovega jubi-lejskega mostu. Z malim presledkom v mesecu januvarju so se stavbena dela vedno nadaljevala. Sedaj so v tiru betonska dela za temelj, zabijanje pilotov pa ae po potrebi nadaljuje. — Pretekle dni je doSlo j v Ljubljano Se nekaj zunanjih delavcev.
— Poročil sejeg. Rajko Stegnar, c. kr. postni asistent v Opatiji z gospodično Marijo Her seht iz Pfaffendorfa na Dol. Avstrijskem. — V Mediji se je poročil g. dr. Tomo Zamik, zdravnik v Zagorju ob Savi, z gdč. Minko Porenta. Čestitamo!
— „Mozicek", pantomima I. Ipavca se vprizori dne 19. februvarja pri kostum nem venčku, katerega priredita narodna čitalnica in .Dolenjski Sokol" v Novem mestu. Želeti je, da se izborno delo povsod po slovenskih odrih udomači.
— Bralno društvo „Mir" na Dvoru priredi s prijaznim sodelovanjem tambnra- I Bkega zbora .Dolenjskega Sokola" v soboto 16 svečana v prostorih g. L Klinca vase lico. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustop nina za ude 30 vin., za nende 80 vin.
— Iz Logatoa ae nam poroča, da I se priredi ondi prihodnjo soboto dne I 16. svečana t 1. predpnstna zabava v go-renjih prostorih Torčeljeve gostilna Ad j hoc sestavljeni odbor potrudil aa je vse-stransko, da zadovolji posetnike bodisi I plesalce kakor tudi drugo občinstvo. Poleg I mešanih zborov proizvajali ae bodo ko- |
■ mični prizori, največ smehu provzročil bode pa izvrstno . kotiljon". Gleda na hvalevredni namen — prebitek namenjen je podpiralni zalogi slov. vseučiliščnikov v Gradcu in na Dunaju — pričakovati je obilne udeležbe a strani domačinov kakor
j tudi gostov.
— Odbor telovadnega društva „So-kol" v Poatojnl vabi Se enkrat na dan 16 t m. vse rodoljube in prijatelje tega društva na maekaradno veselico. Odbor in pomožni odbor se trudita vsestransko ustreči došlim gostom.
— Trg Vipava štel je ob konou leta 1900 — 1123 prebivalcev.
— Bralno družtvo ustanovili so narodno napredni rodoljubi v Ustiji na Vipavskem.
— Kmetijsko podružnico ustanovili so kmetovalci v Vrhpolji pri Vipavi.
— Ptujska narodna čitalnica priredi v nedeljo dne 17. t m. v svojih prostorih samski ples. Toaleta prosta, kostumi dobrodošli. Posebna vabila se ne bodo razposlala.
— „Rokovnjaöi", narodna igra a petjem, katero je priredil po znanem Jurčič Kersnikovem romanu Fr. Govčkar, se uprizori v tržaškem podpornem in bralnem društvu ter ae začno skušinje v četrtek
— -11« R. Danea v jutro je kazal v Ljubljani toplomer — 11° R. Tacega mraza nismo imeli v tej zimi že mesec dni. Po deželi je bilo Se nekoliko hujše; zunaj je kazal toplomer celo — 14° R. Mraz je pri-tiral tiče in divjačino v nižave.
— Sekanje in dovažanje ledu v letošnji zimi je obilo in se bodeta tako mestni ledenici kakor tudi zasebne založila ž njim za vse potrebe.
— OostilniSka afera. Z ozirom na včerajSnjo notico o aferi v neki vodmatski gostilni smo od prizadetega gospoda dobili naslednji dopis: Jaz sem prišel v gostilno sam ter sedel k neki znani obitelji. Na to je prišel g. A. S Vsled tega sem jaz četrt ure potem ustal in zapustil lokal, ne da bi bil plesal ali sploh kak prepir provzročil G. S. priSel je za menoj v vežo ter res parkrat pljunil ter me udaril. Jaz nisem reagiral, pa tudi potuhnil ae nisem, nego prepustil stražniku, da napravi red. Zadoščenje dobim pri sodišču.
* Smrt kralja Milana. BivSi srbski kralj je prebival šele štiri tedne na Du naju v Johannesgaaae 16. Že tretji dan, ko se je nastanil, je zbolel za influenco in vnetjem sopil. Pred dvema tednoma nekako je katar izginil, a Milan ni šel iz sobe. V nedeljo pred osmimi dnevi pa ao zdravniki opazili na njem akutno vnetje pljuč, ki se je Sirilo naglo. Ker je začelo vrhu vsega Se slabeti njegovo srce in ga je mučilo dihanje, ni mogel Milan od sobote nadalje več ležati, nego je sedel v naslanjaču. V ponedeljek opoldne je kralj aprejel Se polkovnika Petroviča, prvega pobočnika kralja Aleksandra. Popoldne ob 2. pa je bolnika začelo dušiti. Ob 5 /44. se je onesvestil in ob 145. je umrl. Pri umirajočem so bili rasen zdravnikov srbski polkovnik Konstantinovid, bivši ministrski predsednik dr. Gjorjevic", grof Zicby, poslanik Kristič, pobočnik Petrovič in ra- natelj Weifert. Kraljica Natalija je brzojavila, da ae pripelje na Dunaj, če treba; za odgovor pa je dobila sporočilo, da je Milan že umrl. Z Dunaja se odpelje truplo v petek.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 13. februvarja. Današnja seja poslanske zbornice je bila deloma viharna. Zbornica je začela razpravo o adresnih predlogih. Jaworski in Pa-cak sta predlagala naj se naprestolni govor odgovori z adreso, Pernestorfer je predlagal, naj se o prestolnem govoru otvori debata, Bärnreither pa je nasvetoval, naj bo izjava lojalnosti ves odgovor Jaworski je svoj predlog prav na kratko utemeljil. V imenu Čehov je govoril Stransky. Njegova izvajanja so dala povod ostrim konfliktom mej Cehi in nemškimi radi-kalci, zlasti ko je Stransky označeval nemški radikalizem, so Schönererjanci vpili: Denuncijant, spicelj, jud i. t. d Stransky je dejal nemškoliberalnim veleposestnikom, da so nemško obstruk-cijo podpirali, ali uspehe so želi samo radikalci. V prestolnem ogovoru označeni vladni program je Stransky ostro
obsojal, češ, da mora Avstrijo ugonobiti. Adresa je prav potrebna, ker je zadnji čas, da izve cesar resnico. Daszynski je utemeljeval predlog socialnih demokratov, Bärnreither pa svoj predlog. V imeni hrvatsko-slovenskega kluba je govoril Ferjan-čič, rekši, da jugoslovanski poslanci štiri leta niso prišli do besede, dasi imajo mnogo povedati o gospodarskih in narodnih razmerah. Mi nismo, je rekel Ferjančič, zastopani v vladi, mi smo na milost in nemilost izročeni nemški birokraciji. Državni in osnovni zakoni nimajo za nas nobene veljave. Povsod nas potiskajo nazaj, na Štajerskem, na Koroškem, kjer so Slovence spravili ob jedinega zastopnika, in na Primorskem, ker ima slovanska večina 3 poslance, dočim jih ima laška manjšina 12. Vse kaže, kakor da se Primorska pripravlja, da bi kot zrel sad pala v naročaj Italiji. Ker je tudi vse polno gospodarskih zadev, o katerih imamo govoriti, zato bo hrvatsko-slovenski klub glasoval za adresni predlog. V imeni nemških klerikalcev se je Kathrein izrekel zoper adreso in za Bärnreitherjev predlog. Zoper adreso so se tudi izrekli Schuh-maier, Lupul in Lueger Za adreso je tudi, a malo srečno, govoril K1 o fa č. Zdaj govori Romančuk. Sodi se, da pride Še danes do glasovanja.
Dunaj 13. februvarja. Ob 3. uri popoludne se je glasovalo o nujnih predlogih. Za predlog Jaworskega in Pacaka so glasovali vsa desnica in Italijani. To je dalo 175 glasov. Proti je glasovalo 150 glasov. Ker je potrebna za nujne predloge dvetretjinska večina, sta predloga propala. Tudi predlog Daszynskega, za katerega so glasovali Čehi in socialni demokrati, je propadel. Nato se jo klicalo na desnici, naj se seja zaključi. Predsednik pa tega ni maral storiti. Klici: „To je pruski predsednik! Schönerer mu ne dopušča!" — K predlogu Bärnreitherja je dobil besedo posl. dr. Krama?, ki je govoril 20 minut, potem pa prosil, da se mu dovoli govoriti jutri dalje. Predsednik je to odklonil. Kramar je nato izjavil, da vspričo takega nečuvenega postopanja noče govoriti dalje. Na desnici vlada velika razburjenost proti predsedniku
Dunaj 13. februvarja. „Vaterland" je prinesel danes izjavo posl. Robiča, ki dokazuje, da je trditev dr. Šušter-šiča, da je Robič vplival na Ploja glede pristopa k hrvatsko-slovenskemu klubu, laž nji v a. Rcbič pravi, da ga je dr. Šusteršič radi svojega kluba v Gradcu večkrat obiskal in da je Robič že takrat Šusteršiču dokazoval, kako nesmiselno je njegovo postopanje, a brez vspeha. Robič je še danes za skupni klub vseh jugoslovanskih poslancev.
Dunaj 13. februvarja Berks je na interpelacijo, kaj je z njegovim i z -sto po m iz Šusteršičevega kluba, ki ga je sam razglasil, odgovoril, da še čaka, in sicer z ozirom na poskuse združiti hrvatsko slovenski klub s Šu-steršičevim klubom.
Dunaj 13. februvarja. Za Milana je določeno 12dnevno dvorno žalovanje. Mej Dunajem in Beligradom trajajo še vedno pogajanja, kje bo Milan pokopan, ali v Krušedolu na Hrvatskem ali v Srbiji.
Pariz 13. februvarja Revolta v Španiji zoper jezuvite in sploh katoliške redovnike zadobiva vedno večji obseg. Tudi v Madridu so se že začeli izgredi. Ljudstvo je streljalo na orož-ništvo, ki je seveda tudi rabilo orožje in ranilo več sto oseb. Vojaštvo je konsignirano. Vse važnejše ulice so zastražene, v vseh samostanih so skriti vojaki, da bi odbili eventuvalne naskoke ogorčenega ljudstva. Občni položaj je jako nevaren.
Madrid 13. februvarja.Tisto deklico, Adela Ubao, katero so jezuvitje zvabili iz očetovske hiše in skrili v neki samostan, kar je dalo prvi povod vsem sedanjim velikanskim izgredom, je so dišče vrnilo starišem. Vlada je prepovedala vse predpustne veselice. Na tisoče ljudi je zaprtih Vlada je v velikem strahu, da nastane revolucija, in da postane Španska republika.
Poslano.*)
Sledne dni krožijo o ljubljanskem gasilnem druStvu dvoumevne Testi in specijelno o volila rajnega ravnatelja deSein© deske g. de Redange. Primoran sem to zadevo pojasniti.
Rajni ravnatelj de Redange je v svoji oporoki zapustil ljubljanskemu proatovo'jnemu gasilnemu drnltvu znesek 100 kron. Nadsvetnik pl. Strahl je vposlal to volilo potom načelnika zveze gasilnih droBtev g. Doberleta meni kot načelniku ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. Jas sem omenjeno volilo izročil društvenemu blagajniku ter sem se g. Doberletu in g. nadsvetnikn pl. Strahlu primerno zahvalil, v liste pa sem dal primeren inserat. Storil sem, kar je bila moja dolžnost.
Z mojo zahvalo prinesla je .Laibacher Zeitung" tudi zahvalo poveljnika 2. čete g. Ziren-steina, iz katere je razvidno, da je tudi ta prejel 100 kron iz zapuščine g. de Redange, društveni blagajnik pa tega zneska se do danes ni sprejel, navzlic temu, da sem že opetovano zahteval, da se ves druBtveni denar izroči blagajniku. Ne vem ali g. Zirenstein mislii, da je njemu vpoalani znesek le za drago četo namenjen, ali pa stresa le svojo nagajivost. Odredil sem, da v bodoče nikdo izvun društvenega blagajnika ne sprejema društvenega denarja, in da se bo v bodoče proti prestopkom te odredbe brezobzirno postopalo. Pri tej priliki Se omenjam, da so potrdila in dopisi ljubljanskega prostovoljnega gasilnega dru-fitva neveljavni, če jih nisem vidiral ali podpisal jaz.
V Ljubljani, dne 12. februvarja 1901.
Ludvik ŠtriceU
načelnik ljubljanskega prostovoljnega (327) gasilnega druBtva.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo od govorno le toliko, kolikor določa zakon.
□vila.
Upravnlštvu na&ega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metod«. Neimenovani gospodje iz Litije 20 K 20 vin., mesto venca na krsto umrlega g. Janeza Jeretina, posestnika in načelnika cestnega odbora. — Cestni odbor litijski mesto venca na krsto svojega prvo-mestnika g. Janeza Jeretina 60 K. — N. N. 2 K BO vin kot preostanek zbirke za venec na krsto c, kr. davkarja v p. g. Fr. Šinkovca — Gospod Križa Modic v Trstu 5 K v poče&čenje spomina pokojne gospe Alojzije Bele na Uncu — Občina Lancovo ob letnem zaključku 10 K. (Slovenske občine, posnemajte to rodoljubno občino!) — G. Fr. Zupan, župan v Lancovem 2 K. — Odbor za prireditev veselice Prešernovemu spomeniku in družbi sv. Cirila in Metoda v Št. Petru na Krasu 100 K. — Skupaj 190 K. — Živeli vsi darovalci ter nabiralci in njih posnemovalci!
Za Prešernov spomenik. Gosp. Miro Dorn celj iz Rakeka 6 K, nabrala vesela rakovska družba, na izletu v Planino pri licitaciji Makao-vega srca. — Odbor za prireditev veselice v prid Prešernovemu spomeniku in družbi sv. Cirila in Metoda v Št. Petru na Krasu 100 K. — Skupaj 106 K. — Živeli!
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (2—3)
Oež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 72. Dr. pr. 1091
CS*i><^r*H.
V četrtek, dne 14. februvarjs 1901.
Drugikrat v sezoni:
Lohengrin.
Telika romantična opera v 3 dejanjih, besede in glasbo zložil Rikard Wagner. Poslovenil M. Markič. Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. J. Nolli.
BIinjiiM u ripn »k 7. vi. — ZaftUk »k ', ,S. vi. — I»ik po 19. ari.
?rl predstavi sodeluje orkester il. c. In kr. pati, polka Leopold II. 11.27.
Prihodnji predstavi bodeta v soboto in na pustni torek, dne 16. in 19 t. m., obakrat na novo Študirana in vprizorjena igra s petjem: „Lumpacij Vagabund".
Umrli so v Ljubljani:
V hiralnici:
Dne 4. februvarja: Ernestina Dornik, zaseb niča, 59 let, kap.
Dne 5. februvarja: Elizabeta Cerin, dekla, 76 let, OBtarelost.
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem IOC'2 m. Srednji mračni tlak TM-0 na.
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
I*
Vetrovi
12
13
B. zvečer
7. zjutraj
8. popoL
736 7 — 8*0 si. svzhod I jasno
7362 —17 0 si. jzahod; 7349 i— 66 sL svzhod
jasno jasno
male
Srednja
: -06*
včerajšnja temperatura —50°, nor-
Dunajska borza
dne 13. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah   ....   98 46
Skupni državni dolg v srebru .... 983>
Avstrijska zlata renta....... 118 20
Avstrijska kronska renta 4'/,  .... 98*20
Ogrska zlata renta 4°/,....... 118*20
Ogrska kronska renta 4'/,..... 93 46
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1686 —
Kreditne delnice......... 674*60
London viata.......... 240*62«/,
Nemški državni bankovci aa 100 mark. 117*42'/,
20 maik............ 23 61
80 frankov...........19*18
Italijanski bankovci........ 90*30
C. kr. cekini...........1131
ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št 2 menjalnica v pritličju
■prejema vloge mm hranilne knjiži«© ter iste obrestuje mm 4 •/, od dat« -.loge d* dne d« Iga,
»•/, rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
taplaea tudi večje svote kres odpovedi. (11—36)
Zunanjim vlagateljem
so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho poatnlne prsat« vpoSiljatve zneskov.
t
Vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je nal preljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat, gospod (330)
dr. Pavel Drahsler
c. kr. finančne prokurature koncipient
danes ob 1 /,. uri zjutraj preminul.
Zemeljski ostanki predragega umrlega se dvignejo dne 15. t. m. Dopoldne ob uri od hiSe žalosti, Spitalske
ulice St 10. in se izreče" na pokopališču sv. Krištofa v rodbinski rakvi večnemu počitku.
V Ljubljani, dne" 13. svečana 1901.
Pavel Drahsler, Ella Dralteler, s t ar i S i. — MIlan Drahsler, bančni uradnik; Slavamlr Drahsler, kadet I. razreda pri c. in kr. mornarici; Demeter Drahsler, stud. phil., bratje.
Globoko užaljenim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti preljubljene, nepozabne matere, oziroma tašče in stare matere, gospe
Alojzije Koren
bivšega deželnega poslanca in posestnika vdove
katera je danes ob V* 12. uri dopoludne, po dolgi, mučni bolezni, v 86. letu svoje starosti, nagloma v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bode v četrtek, dn4 14. svečana, ob Vi6- uri po-poludne Iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Ma&e zadušnice brale se bodo v frančiškanski cerkvi.
Draga pokojnica se priporoča pobožnemu spominu.
V Ljubljani, dne* 12. svečana 1901.
329)
Žalujoči ostali.
Namestu posebnih naznanil.
Zahvala.
Za izkazano srčno lezni in smrti gospoda
sočutje ob bo-
Frana Šinkovca
c. kr. davkarja v p.
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drazega ranjcega izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem osobito in posebej pa še gg. uradnikom c. kr. finančne direkcije svojo najiskre-nejSo zahvalo.
V Ljubljani, dne 13. februvarja 1901. (331) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vsestransko izkazano sočutje ob priliki bolezni in smrti predrazega nam brata, strijca in svaka, gospoda
Janeza Jeretina
dalje za mnogoštevilno častno spremstvo ter za poklonitev krasnih vencev dovoljujemo si tem potom izraziti svojo najtoplejšo zahvalo.
Soeebno se pa najiskreneje zahvaljujemo uradniBtvu litijskemu, prostov. požarni hrambi, pevskima društvoma is Litije in Šmartnaaa ginljivo petje pri hiši žalosti in na pokopališča na Vačah itd.
VGradcupri Litiji 11. svečana 1901. (386) Žalujoči ostali.
Učenca
takoj sprejme (324—1)
Oton Fettich-Frankheim
brlveo na Kongresnem trgu.
(M—35)
Hajd' na beli vrh planine, Kjer solnea žarek sneg topil Tu gor' mi vsaka bol premine, ▼••olj« srce p po kipi, In vriskam, da od skal odmeva:
^Pozdravljena, prelepa xemlja I Pozdravljen, krog sneženih glav! Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta MJauerJa ^Triglav«6!
Varuj evojo ženo!
'Za viako rodbino u.jt.icejio" I knjigo t olr.lkih a.dev.h a tem '
tiaoč aahvalnimi piimi poiilja j |diik,e»uo aa 90 Tin. r avitr.
anamkab (odprto 30 Tin.) L     goipa A. Kanpa,
^^Berliu 3. W. 320 Lin. ^B^. denitraaaa
(300-2)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odhcd iz Ljubljana inž. kol. Proga čez Trti*. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Gelove«, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussce, Solnograd; čez Klein-Reifling v Stejr, v Line; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovee, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal vSilnograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž. Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selztbal. Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost Bregene, Curia, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-sensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri B m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevie, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak » Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevie, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha. Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 3H m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mosta in Zočevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. nri '62 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod il LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano dri. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Učenec
ss takoj vsprejms v neko špecerijsko trgovino. (323-1) K|e? pove npravniStvo „Slov. Nar".
Lepa nemeblovana
mesečna soba
na Poljanski cesti st. 91
se odda takoj.
Razgled na nlico. (312-2
Prodajalka
izučena v trgovini z meäanim blagom, slovenščine in nemSčine vešča in spretna prodajalka mannfakturnega blaga, dobi s 15. brnvarjem ali s 1. marcem trajno službo v Ivana Scharner-ja trgovini z mešanim blagom v Šoštanju. (326-1)
Naznanilo.
Vsak kašelj      | XZ"> Vsako hripavost | n'°iJ,."1,\"0*
uničevalec katara.
Te izborne karamele za kaSelj se dobivajo zavoj po 50 vin. v LJubljani v lekarnah 91. Levstek m l*. pl. I rnkürz). (1930-8
Posojilnica za Bled in okolico
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
VABILO
k
občnemu zboru
Posojilnice za Bled in okolico
v nedeljo, dne 17. februvarja 1901 ob 4. url popoludne
v dvorani ,.Blejskega doma",
Dnevni red:
1. Potrjenje letnega računa za IV. leto 1900
2 Sfclep o uporabi čistega dobička.
3. Izvolitev nadzorstva.
4. Raznoterosti.
Opomba t Ako bi ta zbor ob 4. uri ne bil sklepčen, začel sevbode ob >/k5. url popoludne drugI obrni zbor, ki sme brezpogojno 8 ki epa ti.
Na Bledu, dne 9. februvarja 1901.
(322) Načelništvo.
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža iiiiiiiiitiii
kot želodec
Urepfujoc e in tek vzbu-
jajoče, dalje kot prebavljen Je in te-
lesno od-
prtje pospe-
šujoče sredBtvo posebno onim, ki trpe" na navadnem teleHnem
zaprtju."
ilUilliiiliiitlil
Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah po IL 12 in več stekleniflic. (1368-23)
Gg. ženini in neveste!
Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, občeznano veliko izbero vsakovrstne zlatenlne in srebrnlne v secesiji, posebno
poročne prstane
*!l i prave svleareke žepne ure, budilke, stenske ure, pratane itd. itd. • m I Nanalsne eprave (Beateck) in naj bolj ae e%lvasJLaae. 'atrole vse I Ö ; to po najnižjih eenah in ■ Jamstvom.
(101—10)
Vabim na obilni obisk In ogled a vsem spoštovanjem
sram*        Fr. Čuden,
urar in trgovec, Mestni AtrgIštev.J25, j
nasproti rotovia. |q
H0D0C
Mfajata]) in odgovorni nrednik: Josip Nolli.
J2