NO Ameriška Domovina adVlJE RjePk111— HOME AMERICAN IN SPIRIT fOR€lGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 2, 1964 SLOVENIAN ^ MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXII VOL. LXII Mohamedov las povod za nemire v Kašmir]« Las je bil ukraden iz mošeje, kjer so ihranili 300 let. Ta tatvina je povzročila silno razburjenje m'ed domačini. SRINAGAR, Kašmir. — Kaš-mirska provinca je znana po vsem svetu. Lastita si jo namreč Indija in Pakistan, ki sta se ravno radi tega sprla do dna. Sedaj je Kašmir postal predmet zanimanja vsega sveta radi ne-česar, na kar ni nihče mislil. Mohamed je umrl 1. 632. Njegovi oboževatelji so med drugim hranili za spomin tudi njegov las. Las je imel čudno usodo. Zanj se je zanimal indijski mogul Auaragzeb, ki je pred 300 leti las prinesel v Kašmir. Las je kmalu postal velika muslimanska svetinja, ki so jo hranili v neki mošeji blizu kašmir-ske prestolice. Mošeja je postala radi tega narodna romarska božja pot, kamor se je vsako leto prihajalo na stotisoče muslimanskih vernikov. Pa se je zgodilo, da je pretekli petek nekdo ukradel las, kar je rodilo neverjetno razburjenje med muslimanskimi verniki. So takoj organizirali spokorne procesije, ki se jih je udeležilo na desettisoče muslimanskih romarjev. Zagrizenci so med tem vneto iskali tatove in začel: pleniti in požigati hiše, kjerkoli so osumili, da bi bil kdo lahko v zvezi s tatvino. Prišlo je tudi do pretepov in streljanja, nekaj oseb je pri tem izgubilo življenje. Policija je morala poseči vmes in rabiti orožje, vpeljala je tudi policijsko uro, da zavre vsaj ponočne izgrede. Razburjenje je seglo tudi preko kaš-mirskih mej. Indijska vlada je poslala posebne policijske agente v Kašmir, da pomagajo iskati ukradeni las. V Kašmirju je zavladala prava narodna žalost radi ukradene verske svetinje. Vlada je razglasila, da bo tisti, ki najde las, dobil $4,000 nagrade. Novi grobovi Valentine Podorieszach V Charity bolnici je preminul Valen tine Podorieszach, star 69 let, stanujoč na 1010 E. 63 St. Bil je samec. Tukaj zapušča samo prijateljski družini Medveš in Cromaz. Rojen je bil v Montemaggiore pri Udinah v Furlaniji, kjer zapušča brata Natala in Giuseppe-ja ter sestri Mario in Perino ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 50 let. Do upokojitve je bil zaposlen pri Cleveland Universal Jig Co. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. John Perovsek V torek zvečer je v Charity bolnišnici umrl 78 let stari John Perovsek z 1197 Norwood Rd., rojen v vasi Janče, fara Sv. Gregor, od koder je prišel pred 58 leti. Umrli v družini so žena Mary, sin John, sestri Marijana Zakrajšek in Frances Milavec. Tukaj zapušča sina Josepha, hčeri Mary Miklavčič in Jean Janša, 18 vnukov in vnukinj ter brata Franka Per usek. Bil je član Društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v soboto ob 10.30 dopoldne iz Za- Amerika in Rusija ler Ameriške ladje bodo njuna "raketna vrzel' Po sodbi zahodnih vojaških strokovnjakov Sov jetska nadzirale Indijski ocean WASHINGTON, D.C. — V o-brambnem tajništvu imajo namen poslati v Indijski oceani eskadro ameriške vojne morna-' zveza trenutno ne iazpo- rjce jz sestava sedmega bro-! laga z več kot 200 laketa- (jovja) ki varuje mir v vodah o-mi, s katerimi lahko dose-lkcli Formoze in Kord1' :: je; Že Ameriko, ta S pi'eko; i-jj] načelnik ameriških skupnih! 800 raketami, s katerimi lahko doseže Sovjetijo. JOHNSON ZA DEJANJA V DELU ZA SVETOVNI MIR Predsednik Združenih držav je v odgovoru na novoletna voščila predsedniku vlade Sovjetske zveze dejal, da je čas besedi o svetovnem miru minil in da naj b.o leto 1964 delo dejanj na tem polju. JOHNSON CITY, Tex. — Predsednik ZDA Lyndon glavnih stanov gen. M, Taylor, nedavno na obisku v ndiji in > WASHINGTON, D.C. — Zad- Pakistanu, je razpravljal o tej g Johnson je po izjavah svoje okolice odločen iskati’ nova nje dni leta so končali postavi- nameri s predsednikor indijske p0j-a v naporih za utrditev in zavarovanje svetovnega mi-tev 54 medcelinskih raket Ti- vlade Nehrujem. ^ j ru_ p0 njegovem je svobodni svet v 15 letih mrzle vojne tan II. na oporiščih zahodno odi Nehru je v parlami-ntu izja- doA'olj spoznal taktiko in cilje komunizma, da se sedaj lah- ’ ko loti dela za utrditev svetovnega miru brez strahu, da bi Nehru reke Mississippi. Te rakete so vil> da IndPa ne more nikomur najmočnejše, kar jih naša deže- braniti pluti po vodah Indijske- la ima in lahko poneso vodiko- '§a oceana- Ko se je z?čela jav-ve bombe z močjo preko 10 me- nost razburjati zaradi vesti o gatonov nad katerikoli del Sov- Pohodu amer iškega vojnega jetske zveze in ostalih prede- brodov^a v ^clijski ocean in o lov komunističnega bloka. Skupno razpolagajo Združene države po napol uradnih podatkih trenutno s 108 medcelinskimi raketami vrste Titan I. in Titan II., 126 raketami vrste Atlas, z okoli 300 raketami vrste Minuteman in z 256 raketa- mu, da bi ameriške atomske ladje in ladje oborožem z atom- . _ skim orožjem pristajali v indij- mi Polaris, nameščenim v atom- s.kjh pristaniščih. skih podmornicah. Rakete Mi- Združene države s0 jasno na_ nuteman gradijo dalje, med kazal6i da bo njihovo vojno tem ko se število raket Atlas brodovje v Indijskem oceanu m Titan predvidoma ne bo ve-' predvsem zaradi preprfičevanja krajskovega pogrebnega zavoro, a™pak preje zmanjšalo. kitajske napadalnosti v tem de_ da v cerkev sv. Vida ob enaj-(Število raket Minuteman bo do- ]u svetai vendar se je 2,radi ve_ stih, nato na pokopališče Kal- seglo L200 ali celo več. Tudi ga mogel komunistični svet pri tem speljati na led. Nikiti Hruščevu in L. Brežnjevu je v odgovoru na novoletna voščila Johnson sporočil, da je okrepitev miru “najvišji smoter v novem letu”, ki ga hočeta doseči ameriška vlada in ljudstvo. pa Je dobro izrazil. Kup-ki plen in ga je močno nevarno/6 imajo prednost v marsika-obstrelil. Pri Vermilion jezeru |kem sUčaju, pa četudi še tako je nekaj starejši lovec pri pad- diše po “izraelsko”, cu, ko se je spodtaknil, sam se- * DOMOVINA, KI NIMA be nevarno obstrelil v nogo. V KRUHA. .. Moj stric je pravil, Northome pogrešajo nekega 50 let starega lovca. Šel je na lov pa se ni vrnil. V nekem drugem kraju pogrešajo tri lovce. In še več takih nesreč javljajo iz raznih krajev. Zadnja poročila omenjajo vseh skupaj 14 da ko je služboval v svojčas pod Francom Jožefom doli v Bosni, so Dalmatinci, ki ,so tudi službovali tam, tu in tam zapeli o njihovi domovini, da “domovina je ijepa, ki pa za vsakega nima kruha in vina...” naučijo biti dovolj previdni. * SODNIK PRED SODNI- mrtvih. Ljudje z nevarnim o-1 Na drugi strani pa so se s tem ro-žjem v rokah se nikdar ne m onim radi pobahali. V sedanjih časih in zlasti še v zadnjih par desetletjih se pa KOM. — Iz Kassona v Minne- sdno bahajo in postavljajo ko-soti poročajo, da je sodnik L. A. munisti. Vse bodo prekosili in Paulsrude iz Dodge Center, klo- vse bodo pokopali. To seveda s futnil 11-letno deklico Jenny svojim gospodarskim sistemom, Kabage, ko se je ta igrala z ki z grobim komunističnim, si-vžigalnimi predmeti (fire- stemom dovoljuje vse onim, ki so na vrhu, za druge pa marsikje v njihovih domenah še neslanega kropa ni. V Rusiji so komunisti že nad 35 let v sedlu, drugje nekaj manj, pa kaj imajo za pokazati? Povsod po njihovih domenah manjka kruha in še marsikaj drugega, prav kakor so peli Dalmatinci: “Domovina, ki nima kruha, nima vina ...” V Sovjetski Rusiji pa zdaj pojo: Naša Matuška nima kruha, nima vodke ... Med tem pa napovedujejo skozi Hrušče-va usta, kako bodo nas druge, ki nočemo' dihati po komunistično, pokopali! Če bi bili komunisti dosledni, bi najprvo poskrbeli, da bi imela ljudstva, katerim na vratu sede, vsaj nekaj kruha in nekaj vzornega gospodarskega obstanka in bi skušali pokopati doma vsaj nekaj krize in trpljenja, ki ga prenašajo ljudstva, katerim sede na vratu. Potem naj bi se domišljali šele, kako, bodo pokopali one, na katere se v stiskah o-bračajo za žito in kruh. * TEMNE SKRIVNOSTI TEMNEGA JEZERA. Na Zgornjem Avstrijskem se nahaja med gorami temno jezero Toplitz. Od treh strani je obdano z gorskimi grebeni in je večinoma kar zatemnjeno od zasenčenja. Kake romantične prikup-ijivosti baje nima. A nekaj drugega je. O tem jezeru se že vse od takrat, ko je Hitler propadel, govorijo razne stvari. Nekateri govore, da so nacisti pred razpadom in pobegom zmetali v jezero razne zaklade. Nekaj tistih, ki so govoricam verjeli, so jih šli iskat in nekateri se baje celo' niso več vrnili. Drugi zopet pravijo, da so nekateri nacisti pobegnili v razne južnoameriške dežele in da imajo načrt nekoč priti nazaj po te zaklade. Če je o tem in na tem kaj resnice, kdo ve? Drugi pa zopet pravijo, da vsaka večja vojna in preobrat pusti za seboj razne ppripovedke o “šacih” in zakladih in še marsičem drugem. Tako je take pripovedke o raznih dogodkih, ki so nastali najbrže le v domišljijah, pustila za seboj tudi zadnja vojna. V pustih zimskih večerih pa ljudje z zanimanjem berejo in govorijo tudi o takih pripovednih dogodkih. * “BREZSKRBNI KLUB” si je nakopal obilico skrbi in sitnosti. Nekateri ljudje, ki hodijo in se vozijo po tej naši stari majki Zemlji, vedno tuhtajo, kako bi prišli na lahek način do zelenih in zlatih dolarjev. V Detroitu se je to zgodilo. Neki 36 let stari F. B. Massey je u-stanovil in vodil klub in ga krstil z imenom “No Worry Club” — po naše Brezskrbni klub ali pa klub, v katerem ni nobenih skrbi. V to ga je pripeljala misel, da je na svetu silno veliko ljudi, ki jih tarejo vse mogoče take in take skrbi. Zakaj bi se jim ne pomagalo s tem, da se jim ponudi brezskrbnost in pa načrt, kako priti do brezskrbnosti. V ta namen je objavil v časopisu oglas: “No Worry Club — details 25c.” Pomožni zvezni pravdnik J. Finn, ki je glede tega po zveznih paragrafih prijel Masseya za lase, pravi, da osebe, ki so se na oglas odzvale, so bile obveščene, da je treba poslati še 7 dolarjev. To, da je treba plačati za biblijske citate, vsebujoče številke. Massey je v odgovorih navajal, da oseba, če se igra s, številkami v številskih igrah, se znebi skrbi. Ampak prodajanje “brezskrbnosti” na tak način po pošti pa v naši deželi Uncle Sama ni dovoljeno. Zvezno sodišče ga je spoznalo za krivega. Trdi zakon za take slučaje pa pravi, da ga lahko zadene kazen v globi 6 tisoč dolarjev in zraven še lahko 30 let ječe. To pa je najbrže “managerju Brezskrbnega kluba” ustvarilo obilico: skrbi, ki bi jo najbrže zdaj rad drugim prodal, če bi jo kdo hotel kupiti. Tako je, vsake vrste “blago” ni za oglašati in prodajati. * NOVI GROBOVI PO ŽE- K, O RO. j Občni zbor Družbe sv. Mohorja v Celovcu Sredi novembra lanskega leta je bil v Mohorjevem domu v Celovcu redni občni zbor Družbe sv. Mohorja. Vodil ga je predsednik družbinega glavnega odbora dekan Filip Millo-nig. V osebnem zastopstvu celovškega šlkofa je občnemu zboru prisostvoval prelat dr. Rudolf Blueml. Občnega zbora so se poleg družbenih poverjenikov iz vse dežele udeležili tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. dr. Valentin Inzko, predsednik slovenske koroške Krščanske kulturne zveze prof. dr. Pavel Za-blatnik ter zastopnik slovenske koroške Slovenske dijaške zveze. Tajniško poročilo je podal župnik Brumnik, ravnateljsko pa -rnsgr. dr. Janez Hornboeck. Posebej je bilo občnemu zboru podano tudi poročilo vzgojnega vodje dijaških internatov v Mohorjevem domu kakor tudi uredništva mohorskih knjižnih izdaj. Poročilo nadzornega odbora pa je podal njegov predsednik kanonik Aleš Zechner. Letos na občnem zboru ni bilo volitev, ker odboru še ni potekla poslovna doba. Občni zbor je potekal v najlepšem razpoloženju. Odborniki kakor tudi poverjeniki so odhajali z občnega zbora v zavesti, da niso bile zaman njihove žrtve in delo. Z upravičenim zaupanjem lahko gledajo, in z njimi tudi vsi udje mohorjani širom po vsem svetu, v prihodnost. Složno- delo vseh in podpiranje drug drugega mora nujno roditi lepe sadove. Nov doktor bogoslovja Dne 23. nov. lanskega leta je v Inomostu, na isti univerzi kot nekoč naš sedanji ljubljanski vladika dr. J. Pogačnik in tukajšnji clevelandski pomožni škof Elwell, Pogačnikov sošolec, doktoriral za doktorja bogoslovja rojak Karel Woschitz, po domače Stoparjev gospod, doma v Šmarjeti v Rožu. Mladi doktor je takoj nastopil kaplansko službo v Dobrli vesi. Slovesne promocije se je poleg doktorjevih domačih udeležilo tudi lepo število njegovih prijateljev. Mlademu doktorju čestitamo tudi rojaki iz Amerike! Več kot samo navadna novica V nedeljo, 1. decembra, je bilo v Celovcu agrarno-politično zborovanje, na katerem je imel LEZNEM OKROŽJU: — Na Evelethu so pokopali pred kratkim 60 let starega rojaka Johna Vovk. Zapušča ženo Catherine, dve hčeri ter brata Alojzija v Bute, Mont. V starem kraju so še tri živeče sestre. — Na Evelethu je dalje preminula pred nedavnim tudi 65 let stara Mrs. John Vrhovnik. — Na Hibbingu v Golden Crest Nursing Home je umrl 70 let stari Štefan Počrnič. Poročilo omeja, da zapušča brata Majka v Jugoslaviji. —. Na Gilbertu je preminul pred kratkim 68 let stari Mike Golik. Poročilo omenja, da ni znano, če je zapustil kake sorodnike. Pokopali so ga iz cerkve sv. Jožefa na Gilbertu. Vsem pokojnim raj in pokoj! — Našim Slovencem tu in vsepovsod vesele božične praznike, kolikor jih je še, ko boste to brali, in srečno, zdravo novo leto! Andrej ček glavno poročilo Edmund Reh-winfcel, p r e d s e d nik Nemške kmečke zveze in Deželne kmetijske zbornice v Hannovru. Predavanje je imelo naslov “Evropski problemi nemškega kmetijstva”. Referat je bil zanimiv zlasti še zato, ker je obravnaval tudi asocijacijo (pridružitev) Avstrije k obstoječi Evropski gospodarski skupnosti. Izredna požrtvovalnost naših ljudi Na lanski praznik Kristusa Kralja so v Medgorjah z veliko slovesnostjo opravili blagoslov-ijenje prenovljene župne cerkve. Vsa sveta opravila je v spremstvu velikega števila duhovščine opravil tinjski prošt in dekan Trabesinger. Prva cerkev v Medgorjah je omenjena v starih listinah leta 1359; sedanjo so začeli graditi 1. 1540 in je bila dograjena z zvonikom 1. 1664. Dolga je 17 m in 5m široka. Zidana je v gotskem slogu. Zakristija je bila cerkvi prizidana 1. 1628.. Sedaj je cerkev znotraj in zunaj obnovljena; ima obnovljene orgle, nove klopi, novo spovednico, lepe oltarje, nove cerkvene paramente (oblačila), nove bronaste zvonove, nov mrtvaški voz, moderno, lepo urejeno po-j kopališče, ki bi delalo čast vsakemu mestnemu pokopališču, in‘še to in ono. Pri obnavljanju cerkve so pod zvonikom odkrili veliko lepo fresko sv. Krištofa, pravijo, da eno naj lepših sedaj na Koroškem. Pri naštetih obnovitvenih delih je sodelovala prav vsa župnija. Družine so se kar kosale, katera bo storila več dobrega za cerkev. Vsaka je prispevala najmanj od 500 do 1000 šilingov. Veliko pa je bilo, opravljenih del s tlako; kdor je pa mogel, je pomagal tudi v blagu. Posebne so se zavzeli za vse to cerkveni ključarji. Vsa čast takim ljudem! “Seznam slovenskih in nemških imen krajev na Koroškem” Na jesen lanskega leta je izšla v samozaložbi v Celovcu točno sto strani obsegajoča knjižica z zgornjim naslovom. Ni to tisk, marveč mimografirano delo, koristen priročnik za vsakega, ki se ukvarja s slovenskim koroškim vprašanjem. Za tiste, ki dežele ne poznajo iz osebnega doživetja, je zelo dobro to, da je knjižica opremljena z dvema zemljevidoma slovensko-koroškega ozemlja. Lep jubilej škocijanskega župnika J. Kogleka V Škocijanu, to je tam, koder je nekaj časa kaplanoval znani g. Janez Lavrih, že 25 let zvesto pas tiru j e svojim vernim župnik Jožef Koglek. Za to redko priložnost so mu hvaležni župljani priredili lani, 1. decembra, v Farnem domu lepo slovesnost, na katero je iz Celovca med drugim prihitel tudi kanonik Aleš Zechner. Razen slovesnega cerkvenega opravila je bila tudi v domu še posebna lepo pripravljena akademija v počastitev njihovemu dobremu gospodu župniku. Bog ga živi, mu kličemo tudi ml! Dve lepi odrski prireditvi so imeli 1. decembra lani na Koroškem naši rojaki. V Št. Jakobu v Rožu so na ta dan v domači farni dvorani kar dvakrat igrali “Malo pevko”; znana igralska družina “Mladje” (Dalje na 3. strani) SMERIšEA' DOMOWA', Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. Vas šmarjeta leži v prijazni. božje”; to je bil namreč Vr-dolinici na Kranjskem; toda banov priimek, ki so mu ga kje, to ve samo pisatelj in pa nekatere osebe, ki nastopajo v povesti in bodo takoj spoznale, da se vse drugače in kako da se pravzaprav imenuje ta vas. Cesta, ki pelje dandanes v zložnih ridah iz šmarjete črez grič mimo Trate, je bila pred tridesetimi leti še strma in ob grdem vremenu razdrta, da so se je ogibali vozniki, kolikor §e je dalo; kadar pa se ni dalo, so jo preklinjali navkreber in navdol. Tudi mesar Grega, ki se je bil pripeljal lepega poletnega jutra v šmarjeto, je pustil voz v vasi in priklel peš z dolgo palico in velikim psom na Trato, da kkupi par volov od Vrbana. Vrban pa je bil trd prodajalec. “Sto devetdeset goldinarjev dam za voli, ne krajcarja več,” kričal je Grega in rotil se, da naj ga vzame, kdor hoče, če ni to njegova zadnja beseda; zakaj on da se je še vedno kesal, kadar je od Vrbana na Trati kaj kupil. “Velja? Sto devetdeset goldinarjev!” in zgrabil je gospodarja za roko in udaril enkrat, dvakrat, da je zašumelo po roki do rame. “O Mamka božja!” branil se je Vrban in si mel roko, “sto devetdeset goldinarjev za takšne voličke! Janez, prepelji jih po dvorišču!” In hlapec jih je peljal krog vodnjaka, da si je napasel kupec oči. “Saj ni sile, da bi jih pro-posegla je gospodinja •vines. “Naj nam še poorjejo; pozimi se bo tudi še našel ku-jjec,’’ Grega se je pridušil, da ni na tem svetu takšnega Ji°rca, ki bi tako drago plače-fal. “Kaj misliš, Grega, da smo Jfti tako na koncu sveta, da ne vemo, kako gre kup?” ugo-varjal je Vrban. “Kaj vi veste, ki po hribih hruške jeste!” jezil se je oni. “Cena se nareja v Trstu, ne na Trati in živini je cena padla.” “Cena padla!” zavzel se je Vrban. “Mamka božja! Grega ne govori, česar sam ne verjameš. Svinjje so padle pač, voli pa so poskočili. To vem jaz kakor ti. — Janez, kar v hlev pelji!” Grega je potegnil klobuk po strani, se udaril s palico p obedrih, zaklel in odšel. Konec dvorišča se obrne z vprašanjem, če res ne bo nič kupčije. “Danes najbrž nič,” dejal je Vrban. “Izpod dvesto jih ne pustim in se že kesam, da ti jih po tej ceni puščam.” “Oh, to je prav, cla je šel Grega!” veselila se je mala hčerka Vrbanova in plosknila z rokami. “Kako škoda bi bilo naših volkov mesarju, ki tako kolne in ima tako grdega frsa!” “Ti tega ne razumeš, Len-čika,” dejal je nekoliko starejši brat Stanko, “če ne prodamo volov, ne dobimo denarja.” “He, Vrban, Mamka božja!” zavpil je izza vogla zopet Grega, ki se je vračal. “Udarimo! Samo da bo kupčija, in ker sem že tolikrat kupil pri vas.” Udarila sta si v roke in kup je bil sklenjen. Z domačim bili nadeli ljudje zaradi navadnega njegovega vzklika. “Oče, dajte, naj še enkrat preštejem denar!” poprosil je Stanko in sedel in štel in s svetlimi očmi ogledoval zamazane bankovce in tehtal in metal varno ob mizo svetle srebrnike, medtem ko je Len-čika jokala za krotkimi volič-ki. Gospodar in gospodinja sta šla v gornjo sobo bele, s skr-Ijo krite hiše shranit denar. “Hvala Bogu, nekaj je letos prireje,” dejala je gospodinja in stopila na hodnik, odkoder se je tako lepo videlo po bregu dol, ob čegar vznožju se je vil tih, počasen potok, črez travnike in njive proti šmar-jeti. Po travnikih se je sušila otava, po njivah cvetela ajda in debelila se turščica nad raznobojnimi jesenskimi sadeži. Na levo za cesto dol je dvigal visoke vrhe gozd temnih smrek, obdan z bukovjem in gabrjem, med katerim so se košatili tu in tam mogočni hrastje. Tiho sta slonela gospodar i n gospodinja, zadovoljno premišljevala, koliko sta že pridelala, koliko še bosta, preštevala v mislih živino in prihranke v hranilnici. “Stanko, ta je pa tič!” dejal je Vrban in pokimal z glavo. “Ta pozna ceno denarja. O Mamka božja! njegov škra-bec je zopet poln; nobenega krajcarja ne zapravi; Lenčika pa vse razda.” “Kako ji pa tudi izvabi Stanko vsak krajcar, ki ga čuti pri njej! Zdaj ji prinese kako hruško, zdaj kako jabolko in “daj krajcar, pa bo tvoja!” To se meni ne zdi prav.” Kdor krajcarja ne časti, goldinarja ne dobi.” No, otrokom še ni treba častiti krajcarjev.” Ali hočeš vzgojiti zapravljivca?” Ne zapravljivca, ne skopuha. Veš ti, Lovre, vbogajme bo treba kaj dati, da nas ne zadene nesreča.” V Šmarjeti je zazvonilo k pogrebu in pripluli so trepetajoči glasovi zvonov po gorki solnčni svetlobi do griča, kjer je stala Vrbanova hiša. Koga le pokopavajo?” vprašal je Vrban. Tisto revo, Rezo Hribarjevo, ki jej je bil mož ušel pred petimi leti v Ameriko. Pripovedovali so, da se je grdoba tam zopet oženil; njo pa je pustil z otrokom v bedi in stiski. Zdaj je rešena.” Zakrivil pa ni nesreče nihče drugi nego Kramar v šmarjeti, ki se iz vseh ljudi norca dela in vsem priimke daje. Reza je bila brhka in vesela, Tone pa nagel in hude krvi in Kramar je dražil. Saj veš, kakšna reč je bila, ko je Hribar pri nas cepil hruške in se pripeljal mimo Kramar in vprašal, kakšnega gosta da ima Reza doma. Tone je popustil vse orodje in drl kakor hudournik proti domu in razsajal doma, dasi je bilo vse zlagano. Kramar pa se je smejal in dražil in podpihoval toliko časa, da je pregnal Toneta v Ameriko.” Da zakonski mož tujemu človeku več verjame nego svoji ženi, to je vendar greh!” Ah, kadar zgrabi človeka strast, se ne meni za noben Slovenska Koroška (Nadaljevanje z 2. strani) pa je dala to nedeljo popoldne v farni dvorani v Selah kmečko igro v treh dejanjih “Mati Tereza”; še isti večer pa jo je ponovila (pri Lauseggerju) v Slovenjem Plajberku. — Zares “Umreti nočejo”! Sožalje koroških Slovencev ZDA Ob tragični smrti predsednika ZDA Kennedyja je izrazil Narodni svet koroških Slovencev veleposlaniku Združenih držav Amerike na Dunaju v imenu koroških Slovencev izraze sožalja. V pismu NSKS je rečeno: “Predsednikova oporoka, zastaviti vse sile za ohranitev miru in svobode v svetu, obvezuje tudi nas, da v smislu idealov, za katere je žrtvoval predsednik svoje mlado življenje, delujemo.” Izredni primeri ameriške dobrodelnosti CLEVELAND, O. — Neznani dobrotniki so porabili božične praznike, da so krepko podprli fond v korist Mrs. Tippit, vdovi po policaju, ki ga je ustrelil Oswald. Fund je že blizu zneska $400,000 in bo verjetno to .-'-.L i-V: : L; - hruševcem se je zalila kupčija Igreh. in poplakmja jeza_ Grega je «Saj Reza je bi]a poteni to_ naštel uenar, hlapec prepe- žila Kramarja zaradi obreko-Jja!'se en rat voli v slovo krog vanja in moral je preklicati.” dvorišča m izročil jih kupcu, (Dalje prihodu Hči ki se je poslavljal od “Mamke ______o_____ vsoto prekoračil. Vdova bo ta znesek porabila po nasvetu njenih prijateljev v policijskih vrstah. Tudi fond za vdovo Kennedy-jevega verjetnega morilca Os-walda je dosegel vsoto $23,000. Vdova je bila podpore res potrebna. Njen mož jb je pustil na dan atentata brez vsakega centa. Niti dnevne hrane ni mogla kupiti. Dobrotniki so se spomnili s svojimi prispevki tudi tistih družin, ki so zgubile svoje očete pri katastrofi atomske podmornice Thresher, kjer je našlo smrt 129 mornarjev. V fondu se je nabralo že nad $138,000, čina je prepričana, da bo postal predsedniški kandidat za republikansko konvencijo. S tem bo pa tudi prisiljen, da takoj pove, ali se bo udeležil primarnih volitev v državah New Hampshire, Oregon in Kalifornija. Njegov tekmec guverner Rockefeller se je že odločil, da se jih bo udeležil. Kaj bodo napravili ostali kan-didatje, je predmet za ugibanje. Harold Stassen se zelo javlja, počasi se oglašata tudi guvernerja Scranton in Romney, pa tudi pristaši poslanika Lodge-ja, ki je trenutno v Saigonu, niso pri miru. Eisenhower jeva agitacija, naj upajo pa, da bodo nabrali poLse prijavi čim več predsedni-milijona dolarjev. jških kandidatov za predsedni- Bostonsko časopisje je med ka, gre torej v klasje, prazniki začelo nabirati za družini dveh policajev, ki sta izgubila življenje v boju z zločinci. Za družino O’Leary so nabrali preko $38,000, za družino Holmes pa nad $26,000. Republikanci imajo že 6 predsedniških kandidatov; CLEVELAND, O. — Današnji dan bo velik dan za repub-likansfce politike. Zvedeli bomo namreč od senatorja Goldwa-terja, ali res misli kandidirati. Sam je napovedal, da bo danes objavil svoj sklep. Velika ve- V BLAG SPOKHN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN SESTRE __ - r.'tnnt Rose Svete ki je za vedno zatisnila svoje drage oči dne 1. januarja 1959. Pet let je že minulo, odkar Te več med nami ni, hiša zdaj tako je prazna, a Tebe od nikoder ni. Kje si, naša draga mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, tam pri Bogu — v nebesih, v kraju tam, nad zvezdami. Žalujoči: ANTON, soprog JOSEPH, sin FRANCES HOČEVAR, sestra IN OSTALO SORODSTVO. Chardon, Ohio, 2. januarja 1964. Moški dobijo delo OREZOVALGI MORAJO IMETI SKUŠNJO V UREZOVANJU ŽENSKIH OBLEK. Dobra plača od ure. Plačane počitnice in prazniki. Bolniška podpora. Javite se od 8.30 do 11.30 dopoldne. VENUS INDUSTRIES Maroški kralj Hasan II. pojde v Peiping na obisk RABAT, Mar. — Ču-Enlaj se je na svoji poti po Afriki ustavil za tri dni tudi v Rabatu, da obišče kralja Hasana II. Je bil pa hladno sprejet, kralj mu je namreč zameril, da se je preveč bratil z Ben Bello, ki ga Hasan zelo prisrčno sovraži. Ve namreč, da med Marokom in alžirsko republiko ne more biti nikoli pravega miru, kajti alžirska pot v socijalizem bo trajno velik kamen spodtike za maroško kraljevsko diktaturo. V SLOVENSKI GOSTILNI SILVER BAR INN 5925 ST. CLAIR AVE. je ples vsako soboto zvečer od 9. ure dalje. Igra domača slovenska godba. Pridite in poveselite se ob veselih zvokih, ob dobri kapljici, okusnem prigrizku in prijazni postrežbi. Na veselo svidenje še to soboto! TONY KKISTAVNIK, lastnik | JOS. ŽELE IN SINOVI f E POGREBNI ZAVOD E E 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 E = COLLINWOODSKI URAD — 452 E. 152nd STREET xei.: i v armue x-oixo — E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago E ~ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 5 niHUiEnmimimiinunniiiMHiiimmmfmmuiuiuiinmimmiiiiiHiiitii.imiiiiitr: Tel.: IVanhoe 1-3118 MARY L SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Na razpolago smo vam podnevi in ponoči... Same Telefonirajte! Naše pogrebne posle opravljamo v Grdino-vem pogrebnem zavodu. Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in soboto od 2. do 4. ure popoldne, druge dneve pa pc dogovoru. Ženske dobijo delo 4800 E. 131 St. (Corner of Broadway) (6) 0PERAT0RICE ŠIVALE STROJEV Morajo imeti skušnjo v šivanju ženskih oblek. Dobra plača od kosa. Plačane počitnice, prazniki in bolniška podpora. Javite se od 8.30 do 11.30 dopoldne. mm INDUSTRIES Ču-Enlaj je takoj videl, da ni prišel pravi čas v Rabat, zato je rajše razgovore omejil na par dni in Hasana povabil v Peiping. Sultan je ponudbo sprejel. Kitajske “ljudske množice” bodo tako imele priliko, da vidijo “kapitalistično reakcijo” poosebljeno v maroškem kralju, kar jih bo gotovo zanimalo. 4800 E. 131 St. (Corner of Broadway) (6) I MALI OGLASI V najem Oddamo 3 sobe s kopalnico, spodaj, na novo dekorirano, na 1128 E. 67 St. Kličite EN 1-0805. —(2) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL N!CA NAGROBNIH SFOMFNIKO' 15425 Waterloo Rd. IV 1-223? V najem Duplex, 3 spalnice zgoraj, na 1241 Addison Rd., vse na novo dekorirano. $65. Kličite 942-4007. (253) V najem Oddamo 5 sob v dvodružinski hiši blizu Chase Brass Co. v Euclidu. Kličite KE 1-1419. (30 dec., 2, 3 jan.) Ženitna ponudba Pošteno, pridno in prikupno slovensko dekle v Clevelandu želi spoznati poštenega Slovenca srednje starosti v svrho ženitbe. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Novo življenje.” —(2) — Amerikanci porabimo vsak i dan za domače potrebe 18 bili-jjonov galdnov vode. V ZRAKU STOJEČA VRV? — Monique Michel, 20 let staro avstrijsko dekle, študira umetnost, pa se ukvarja tudi s “čarovnijami”. Na sliki jo vidimo v Bad Naunahr v Nemčiji, ko kaze svojo umetnost z vrvjo. Odprto v mestu: četrtek od 9:30 do 9; petek in sobota od 9:30 do 5.45. — V podružnicah: cd 9:30 zjutraj do 9:30 zvečer. RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR v VSEH 4 MAY COMPANY TRGOVINAH! JANUARSKA BELA RAZPRODAJA! BOMBAŽNE PERCALE RJUHE ■ - ■4L ■ 72 x i0S?’ in raztegljive prikrojene ozke Ho. i - Drugovrstne od PR1IMI fCMGVISTi Steven’s Mohawk 2,99 če so perfektne 3.49 že so perfektne 8i x mr in raztegljive prikrojene šireks 42 x 38” blazinske prevleke 57 c vsaka Snežno bele, razkošne rjuhe iz česa nega percale bombaža. Prihranite od 14.40 do $18 od regularne cene pri teh prvovrstnih rjuhah. Založite se sedaj po tej senzacionalno nizki ce ni! Sprejemamo pismena in telefonična naročila Kličite CH 1-3070 KLETNI DOMAČINSKI ODD E 1,1 K, THE MAY COMPANY, V MESTU IN PODRUŽNICAH Rmrnišm Ponovim /»•-tvilifijl.m© 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Kc Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec* Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio tsS NO. 1 Thursday, Jan. 2, 1964 Kongres v 1.1963 Med vsemi tremi stebri ameriške svobodne demokracije: predsednik, Kongres in Vrhovno federalno sodišče, se je brez dvoma Kongres v letošnjem letu najslabše obnesel. Kdorkoli med politiki in časopisi je ocenjeval njegovo delo, nihče ni mogel preko dejstva, da je politična aktivnost' Kongresa padla na nižino, ki je že dolgo let ni poznala. Kako se je to moglo zgoditi? Dočim je predsednik sam sebi gospodar, vrhovno sodišče pa vodi od Bele hiše izbrani predsednik, je Kongres kolektiv, ki ima dve ravnopravni glavi: senat šteje 100 članov, predstavniški dom pa 435. Kolektiva obeh domov sta torej tako velika, da rabita voditelja, drugače njihovo delo ne gre od rok. V duhu naše ustave bi moral biti, recimo, vsaj duhovni vodja Kongresa vsakokratni predsednik, njegove ideje naj bi pa izvrševali voditelji njegove stranke, v prvi vrsti predsednik predstavniškega doma in načelnik večinske stranke, v senatu pa načelnik večinske stranke. To velja za pravilo, letošnje leto pa je bilo izjema. Vsega tega namreč ni bilo. Kongres se le nerad pokori volji predsednika. Vsi se še spominjamo, kako je pred 45 leti Kongres rušil zunanjo politiko takratnega predsednika W. Wilsona. Od tega je imela škodo ne samo naša dežela, ampak tudi ves svet. Wilsonove ideje bi bile namreč verjetno preprečile drugo svetovno vojno. Nismo še pozabili, kakšne sitnosti so imeli s Kongresom kar po vrsti Roosevelt, razen v prvem letu njegovega režima, za njim Truman in Eisenhower. Tudi'pokojni predsednik Kennedy je že prvo leto svojega bivanja v Beli hiši čutil, kako se mu Kongres odmika. Odmikanje je bilo večje v drugem letu, letos pa je postalo tako očitno, da je Kongres hodil po svoji poti, navadno v čisto drugi smeri, kot je želel Kennedy. Kennedy je imel navado, da je že v januarju zavalil Kongres z važnimi zakonskimi predlogi. Upal je pač, da jih bo Kongres tekom leta že nekako uzakonil, letos tega ni dočakal. Upanje se mu ni izpolnilo, Kongres se je stalno upiral njegovemu vodstvu. Razlogi so znani, so pa še tako osebno pobarvani, da jim je težko dati objektivno vsebino. Vse je igralo svojo vlogo: mladost, izredno pičla zmaga pri predsedniških volitvah, preveč propagande, prevelika hitrica v razvijanju političnih načrtov, preveč drzni zakonski predlogi itd. V Kongresu se tudi niso uveljavili tisti politiki, ki bi se po svojem položaju morali. V senatu nima voditelj demokratskih senatorjev Mansfield toliko veljave, ugleda in vpliva, da bi ga demokratska večina ubogala. Ne zna je dobiti pod svoje vodstvo. V predstavniškem domu je podoben položaj. Predsednik doma kongresnik McCormack ni osebnost, ki bi mogla voditi demokratsko večino, kaj šele ves predstavniški dom. Vrhu tega je treba še vpoštevati, da se Kennedy in McCormack nista dobro gledala radi tekme v lokalni bostonski politiki. Ker se torej v Kongresu niso mogli uveljaviti Kennedy, Mansfield in McCormack, je na Kapitelu nastala politična praznina, česar pa politično življenje ne prenese. Kot mi ne moremo živeti brez zraka, tako se politično življenje ne more razvijati brez političnih voditeljev. Ker v letošnjem Kongresu ni bilo takih, ki bi jih svetovala naša politična tradicija, so praznino napolnili predsedniki kongresnih odborov. Stalnih odborov je v vsem Kongresu 33, dodati jim je treba še priložnostne. Vsa predsedniška mesta v teh odborih so v rokah starih prebrisanih političnih mačkov, ki v političnem delu ne iščejo samo političnih idealov, ampak tudi moč, ugled in koristi, ne toliko zase kolikor za “svoje ljudi”. Tako cela vrsta prebrisanih kongresnikov vedri in oblači v odborih in preko njih izvaja pritisk na politiko vladne stranke in seveda tudi na predsednikovo. Pokojni predsednik Kennedy je bil sam kongresnik in senator, poznal je torej politično kockanje na Kapitelu. Vkljub temu pa ni mislil, da mu bodo tam metali toliko polen na njegovo politično pot. V senatu sta mu poleg republikanskih senatorjev nagajala po možnosti še demokrata Russell in Byrd, v predstavniškem domu pa demokratski kongresniki Smith, Mills in Passman, da ne imenujemo vseh ostalih Kennedvjevih kritikov. Glavna moč vsakega predsednika odbora je v tem, da lahko zavlačuje zakonodajni postopek. To moč izrabljajo predsedniki odborov naravnost s strastjo. Kongresnik Smith zadržuje cele mesece zakonski načrt o civilnih pravicah, pred njim je zavlačeval postopek kongresnik Mills. Senator Byrd je zavrl delo na zakonu o znižanju davkov in še danes ne vemo, kakšno usodo bo ta načrt doživel v prihodnjem kongresnem zasedanju. Ne vemo tudi za usodo načrta o civilnih pravicah, kajti napovedana obstrukcija v senatu od strani konservativnih južnih senatorjev rodi lahko vse mogoče in nepredvidene politične komplikacije. Zavlačevanje zakonodajnega postopka je bila glavna hiba kongresnega dela v 1. 1964. Odgovornost zanj pa pade največ le na predsednike odborov in njihove prijatelje, ne pa na vse senatorje in kongresnike. Manj je padlo v oči, da se je Kongres preveč pečal z vprašanji, ki niso bila posebno važna. Senat je na primer cele tedne zgubil z obravnavanjem pogodbe o končanju preskušanja atomskega streliva. Posel bi bil lahko opravil veliko hitrejše in se posvetil zakonskim predlogom, ki so najmanj tako važni kot pogodba, pa tega ni storil. Če Kongres ni posloval, kot smo pričakovali, ne smemo iz tega sklepati, da so bili senatorji in kongresniki brez posla. Kdor je med njimi hotel vestno vršiti svoj poklic, je bil z delom založen čez glavo. Ni moral samo paziti, da ne zamudi sej plenuma in odborov, kamor je bil izvoljen, moral je še letati po neštevilnih federalnih uradih in tam posredovati za svoje volivce. Kdor je na Kapitelu opazoval to delo samo par ur, pa je videl, kako taki opravki zamorijo vsakega politika. Ali bo Kongres, prihodnje leto bolj delaven. Predsednik Johnson ima na Kapitolu neprimerno več vpliva in simpatij, kot jih je imel njegov pokojni prednik. Pokazal je že prve dni, da hoče sodelovati s Kongresom, to se pravi zahtevati od njega samo take zakone, ki bo glede njih vedel že naprej, da bo večina obeh domov zanje. Johnson ne bo tvegal zakonskih načrtov kot jih je Kennedy. Kongres bo imel tako lepo priliko, da popravi svoj sloves, ki si ga letos gotovo ni zboljšal. so na vrhu, za druge pa marsikje v njihovih domenah še neslanega kropa ni. V Rusiji so komunisti že nad 35 let v sedlu, drugje nekaj manj, pa kaj imajo za pokazati? Povsod po njihovih domenah manjka kruha in še marsikaj drugega, prav kakor so peli Dalmatinci: “Domovina, ki nima kruha, nima vi-V Sovjetski Rusiji pa na . Mnenja m vesti iz Železnega okrožja Pigo cxxxxx i k-HXxi xnrxxTTTT Y x ixiM-T1*'* * 1 Duluth, Minn. — Sredi no- works) na pločniku. Oče dekli-vembra še je stara teta zima ce pa je vložil tožbo proti sod-nam poslala svoje darilo, belo niku Paulsrude, češ da je ta na-odejo in je z njo pokrila zlasti l pacJei s tisto klofuto deklico, bolj obrežja Michiganskega je- Toženi sodnik Paulsrude je vlo-zera kar z 20 palcev snega po žil ugovor, da ne gre pred mest-nekaterih krajih. V severnem i nega sodnika v Kassonu. Nato delu Wisconsina in pa vzhod- so določili drugega sodnika iz nem južnem delu obrežja Minnesote so zameti za dva dni kar ustavili promet na cestah in veliki buldožerji, s katerimi odstranjujejo sneg, so imeli precej dela s snegom. V zaledju v osrednjem in Zapadnem delu naše države pa ni bilo toliko sne- Minneapolisa, sodnika Stone, da je zaslišal obtožbo. Za tako malenkost pa toliko sitnosti, to zato, ker nekateri ljudje so od sile sitni... * ENA ČETRTINA LJUDI V AMERIKI je predebelih, po-vdarja dr. Edward Litin, ki na- ga. Ob jezeru je najbrže več deluje psihiatričnemu oddelku v vlage in kadar sape poženo v vlago mrzli severni val, so na- znani Mayo Clinic v Rochestru. Omenjeni zdravnik pravi, da vadno snežni viharji. Tudi P° debelost je dušeslovni problem, gornjem delu Michigana so ]^j povzroča dolgočasje, nape-imeli dobro porcijo snega. Kaj jn zaskrbljenost, kar več-hočemo, smo pač na takem kra- krat vodi v druge bolezenske ju sveta, skozi katerega in Pre- zapletljaje. Povdarja dalje, da ko katerega vozi zima svojo he- poSebno debele ženske imajo lo prtljago in jo navadno vedno težje porode in debelost vpliva v dobri občutni meri odioži in tudi med nošenjem še na nero-zvrne na naše kraje. To dela kar jene. Tako je tudi debelost svo-naprej. Njen posel je pridno na- je vrste križ za ljudi. daljevala koncem zadnjega meseca in ga nadaljuje še ta mesec in ga še bo vse tja do sv. Jurija. Ne preostaja nam dru- * “KUPČIJA”, KI DIŠI PO IZRAELSKO. — Katera kupčija naj bi bila to? V Dakoti, v gega, kakor da dobro kurimo v Bismarku- razpravljali na in hndimn „ tnnim Vn_ nekem Stanku tamkajšnje far- pečeh in hodimo v toplih kožuhih okrog in zimi fige kažemo. * LOVSKIH NEZGOD IN NE- marske zveze o prodaji 250 milijonov bušljev pšenice Sovjetski zvezi. Kakor na vsakem SREČ je bilo letos že veliko. I S0 Se stri" Ko soi odprli zadnji mesec lov ”']al1 S kup^°’ da na ™estu’ na srne, so hiteli mladi lovci,'da se. Pre™ke ^ta Proda in mnogo teh pride v Minnesoto z SpraV1 V defr; Dru^ 30 zopet drugih krajev na lov. In kakor; ^omumsti v M1°" navadno, premalo pazijo, to ^k^ bi nam Amenkancem take kljub temu, da jih oblasti in' drugi opozarjajo in poučujejo j g^daj° mtudl napoveduje^ vsako leto, kako je treba biti!da,bl naSf Clmpr^e pokopah-previden v gostem zaraščenem'^/ to sam Hru' grmičastem gozdu, v katerem je ^ P?J° včasih težko videti in razločevati, kaj se premika v grmovju in na kaj se strelja. Strastni mladi lovci večkrat neprevidno streljajo in obstrele zdaj tega, zagovarjali kupčijo in so cme-njali, da se v govorih Nikitu Hruščevu večkrat rado zaleti in v takem slučaju zine kako neprimerno in .nepremišljeno. Med zdaj onega, drugi pa nje. Veli-1!/ / je pa ^enAzmed navzo-ko se jih tudi izgubi v obsežnih'/avfoarmar;|ev{ oglasil 3 sledeco gozdnih puščavah, po katerih ’ v.. včasih cele dneve tavajo in jih upcije^ so kupčije, ampak najdejo vse izčrpane. Tako jelvsaka kuPČija ne diši tako po nekdo pri Two Harbors streljal iIzrael3ko (židovsko), kakor ta.” na malega fanta, ki se je vračal | Preprost farmar je baje to iz-iz šole, misleč, da strelja na ne-'razB’ Pa Je dobro izrazil. Kup-ki plen in ga je močno nevarno | d9e imaj° prednost v marsika-obstrelil. Pri Vermilion jezeru ikem s^učaju, pa četudi še tako je nekaj starejši lovec pri padcu, ko se je spodtaknil, sam sebe nevarno obstrelil v nogo. V Northome pogrešajo nekega 50 let starega lovca. Šel je na lov pa se ni vrnil. V nekem drugem kraju pogrešajo tri lovce. In še več takih nesreč javljajo diše po “izraelsko”. * DOMOVINA, KI NIMA KRUHA ... Moj stric je pravil, da ko je služboval v svoj čas pod Francom Jožefom doli v Bosni, so Dalmatinci, ki .so tudi službovali tam, tu in tam zapeli o njihovi domovini, da “do-iz raznih krajev. Zadnja poro-!movina je Ijepa, ki pa za vsa-čila omenjajo vseh skupaj 14!^ega nima kruha in vina...” mrtvih. Ljudje z nevarnim o- Na drugi strani pa so se s tem režjem v rokah se nikdar ne/ onim radi pobahali, naučijo biti dovolj previdni. j V sedanjih časih in zlasti še * SODNIK PRED SODNI- v zadnjih par desetletjih se pa KOM. — Iz Kassona v Minne- silno bahajo in postavljajo ko-soti poročajo, da je sodnik L. A. munisti. Vse bodo prekosili in Paulsrude iz Dodge Center, klo- vse bodo pokopali. To seveda s futnil 11-letno deklico Jenny svojim gospodarskim sistemom, Kabage, ko se je ta igrala z k* z grobim komunističnim si-vžigalnimi predmeti (fire- stemom dovoljuje vse onim, ki zdaj pojo: Naša Matuška nima kruha, nima vodke ... Med tem pa napovedujejo skozi Hrušče-va usta, kako bodo nas druge, ki nočemo dihati po komunistično, pokopali! Če bi bili komunisti dosledni, bi najprvo poskrbeli, da bi imela ljudstva, katerim na vratu sede, vsaj nekaj kruha in nekaj vzornega gospodarskega obstanka in bi skušali pokopati doma vsaj nekaj krize in trpljenja, ki ga prenašajo ljudstva, katerim sede na vratu. Potem naj bi se domišljali šele, kako: bodo pokopali one, na katere se v stiskah o-bračajo za žito in kruh. * TEMNE SKRIVNOSTI TEMNEGA JEZERA. Na Zgornjem Avstrijskem se nahaja med gorami temno jezero Toplitz. Od treh strani je obdano' z gorskimi grebeni in je večinoma kar zatemnjeno od zasenčenja. Kake romantične prikup-Ijivosti baje nima. A nekaj drugega je. O tem jezeru se že vse od takrat, ko je Hitler propadel, govorijo razne stvari. Nekateri govore, da so nacisti pred razpadom in pobegom zmetali v jezero razne zaklade. Nekaj tistih, ki so govoricam verjeli, so jih šli iskat in nekateri se baje celo niso več vrnili. Drugi zopet pravijo, da so nekateri nacisti pobegnili v razne južnoameriške dežele in da imajo načrt nekoč priti nazaj po te zaklade. Če je o tem in na tem kaj resnice, kdo ve? Drugi pa zopet pravijo, da vsaka večja vojna in preobrat pusti za seboj razne ppripovedke o “šacih” in zakladih in še marsičem drugem. Tako je take pripovedke o raznih dogodkih, ki so nastali najbrže le v domišljijah, pustila za seboj tudi zadnja vojna. V pustih zimskih večerih pa ljudje z zanimanjem berejo in govorijo tudi o takih pripovednih dogodkih. * “BREZSKRBNI KLUB” si je nakopal dbilico skrbi in sitnosti. Nekateri ljudje, ki hodijo in se vozijo po tej naši stari majki Zemlji, vedno tuhtajo, kako bi prišli na lahek način do zelenih in zlatih dolarjev. V Detroitu se je to zgodilo. Neki 36 let stari F. B. Massey je u-stanovil in vodil klub in ga krstil z imenom “No Worry Club” — po naše Brezskrbni klub ali pa klub, v katerem ni nobenih skrbi. V to ga je pripeljala misel, da je na svetu silno veliko ljudi, ki jih tarejo vse mogoče take in take skrbi. Zakaj hi se jim ne pomagalo s tem, da se jim ponudi brezskrbnost in pa načrt, kako priti do brezskrbnosti. V ta namen je objavil v časopisu oglas: “No Worry Club — details 25c.” Pomožni zvezni pravdnik J. Finn, ki je glede tega po zveznih paragrafih prijel Masseya za lase, pravi, da osebe, ki so se na oglas odzvale, so bile obveščene, da je treba poslati še 7 dolarjev. To, da je treba plačati za biblijske citate, vsebujoče številke. Massey je v odgovorih navajal, da oseba, če se igra s, številkami v številskih igrah, se znebi skrbi. Ampak prodajanje “brezskrbnosti” na tak način po pošti pa v naši deželi Uncle Sama ni dovoljeno. Zvezno sodišče ga je spoznalo za krivega. Trdi zakon za take slučaje pa pravi, da ga lahko zadene kazen v globi 6 tisoč dolarjev in zraven še lahko 30 let ječe. To pa je najbrže “managerju Brezskrbnega kluba” ustvarilo obilico' skrbi, ki bi jo najbrže zdaj rad drugim prodal, če bi jo kdo hotel kupiti. Tako je, vsake vrste “blago” ni za oglašati in prodajati. * NOVI GROBOVI PO ŽE- Občni zbor Družbe sv. Mohorja v Celovcu Sredi novembra lanskega leta je bil v Mohorjevem domu v Celovcu redni občni zbor Družbe sv. Mohorja. Vodil ga je predsednik družbinega glavnega odbora dekan Filip Millo-nig. V osebnem zastopstvu celovškega škofa je občnemu zboru prisostvoval prelat dr. Rudolf Blueml. Občnega zbora so se poleg družbenih poverjenikov iz vse dežele udeležili tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. dr. Valentin Inzko, predsednik slo- glavno poročilo Edmund Reh-winkel, predsednik Nemške kmečke zveze in Deželne kmetijske zbornice v Hannovru. Predavanje je imelo naslov “Evropski problemi nemškega kmetijstva”. Referat je bil zanimiv zlasti še zato, ker je obravnaval ^tudi asocijacijo (pridružitev) Avstrije k obstoječi Evropski gospodarski skupnosti. Izredna požrtvovalnost naših ljudi Na lanski praznik Kristusa Kralja so v Medgorjah z veliko slovesnostjo opravili blagoslov- venske koroške Krščanske kul-’ijenje prenovljene župne cer- turne zveze prof. dr. Pavel Za- kve. Vsa sveta opravila je v blatnik ter zastopnik slovenske: spremstvu velikega števila du-koroške Slovenske dijaške zve- hovščine opravil tinjski prošt in Tajniško poročilo je podal dekan Trabesinger. Prva cerkev v Medgorjah župnik Brumnik, ravnateljsko omenjena v starih listinah leta pa rnsgr. dr. Janez Hornboeck. 1359; sedanjo so začeli graditi Posebej je bilo občnemu zboru l. 1540 in je bila dograjena z podano tudi poročilo vzgojnega zvonikom 1. 1664. Dolga je vodje dijaških internatov v 17 m in 5 m široka. Zidana je v Mohorjevem domu kakor tudi gotskem slogu. Zakristija je bila uredništva mohorskih knjižnih cerkvi prizidana 1. 1628. izdaj. Poročilo nadzornega odU Sedaj je cerkev znotraj in zu-bora pa je podal njegov pred- naj obnovljena; ima obnovljene sednik kanonik Aleš Zechner. Letos na občnem zboru ni bilo volitev, ker odboru še ni potekla poslovna doba. orgle, nove klopi, novo spovednico, lepe oltarje, nove cerkvene paramente (oblačila), nove bronaste zvonove, nov mrtvaški Občni zbor je potekal v naj-|V0Z> moderno, lepo urejeno po-lepšem razpoloženju. Odborni- kopališče, ki bi delalo čast vsa- ki kakor tudi poverjeniki so odhajali z občnega zbora v zavesti, da niso bile zaman njihove žrtve in delo. Z upravičenim zaupanjem lahko gledajo, in z njimi tudi vsi udje mohorjani širom po vsem svetu, v prihodnost. Složno delo vseh in podpiranje drug drugega mora nujno roditi lepe sadove. Nov doktor bogoslovja Dne 23. nov. lanskega leta je v Inomostu, na isti univerzi kot nekoč naš sedanji ljubljanski vladika dr. J. Pogačnik in tukajšnji clevelandski pomožni škof Elwell, Pogačnikov sošolec, doktoriral za doktorja bogoslovja rojak Karel Woschitz, po domače Stoparjev gospod, doma v Šmarjeti v Rožu. Mladi doktor je takoj nastopil kaplansko službo v Dobrli vesi. Slovesne promocije se je poleg doktorjevih domačih udeležilo tudi lepo število njegovih prijateljev. Mlademu doktorju čestitamo tudi rojaki iz Amerike! Več kot samo navadna novica V nedeljo, 1. decembra, je bilo v Celovcu agrarno-politično zborovanje, na katerem je imel LEZNEM OKROŽJU: — Na Evelethu so pokopali pred kratkim 60 let starega rojaka Johna Vovk. Zapušča ženo Catherine, dve hčeri ter brata Alojzija v Bute, Mont. V starem kraju so še tri živeče sestre. — Na Evelethu je dalje preminula pred nedavnim tudi 65 let stara Mrs. John Vrhovnik. — Na Hibbingu v Golden Crest Nursing Home je umrl 70 let stari Štefan Počrnič. Poročilo omeja, da zapušča brata Majka v Jugoslaviji. —. Na Gilbertu je preminul pred kratkim 68 let stari Mike Golik. Poročilo omenja, da ni znano, če je zapustil kake sorodnike. Pokopali so ga iz cerkve sv. Jožefa na Gilbertu. Vsem pokojnim raj in pokoj! — Našim Slovencem tu in vsepovsod vesele božične praznike, kolikor jih je še, ko boste to brali, in srečno, zdravo novo na leto! Andrej ček | kemu mestnemu pokopališču, in "še to in ono. Pri obnavljanju cerkve so pod zvonikom odkrili veliko lepo fresko sv. Krištofa, pravijo, da eno naj lepših sedaj na Koroškem. Pri naštetih obnovitvenih delih je sodelovala prav vsa župnija. Družine so se kar kosale, katera bo storila več dobrega za cerkev. Vsaka je prispevala najmanj od 500 do 1000 šilingov. Veliko pa je bilo opravljenih del s tlako; kdor je pa mogel, je pomagal tudi v blagu. Posebno so se zavzeli za vse to cerkveni ključarji. Vsa čast takim ljudem! “Seznam slovenskih in nemških imen krajev na Koroškem” Na jesen lanskega leta je izšla v samozaložbi v Celovcu točno sto strani obsegajoča knjižica z zgornjim naslovom. Ni to tisk, marveč mimografirano delo, koristen priročnik za vsakega, ki se ukvarja s slovenskim koroškim vprašanjem. Za tiste, ki dežele ne poznajo iz osebnega doživetja, je zelo dobro to, da je knjižica opremljena z dvema zemljevidoma slovensko-koroškega ozemlja. Lep jubilej škocijanskega župnika J. Kogleka V Škocijanu, to je tam, koder je nekaj časa kaplanoval znani g. Janez Lavrih, že 25 let zvesto pastiruje svojim vernim župnik Jožef Koglek. Za to redko priložnost so mu hvaležni župljani priredili lani, 1. decembra, v Farnem domu lepo slovesnost, na Ikatero je iz Celovca med drugim prihitel tudi kanonik Aleš Zechner. Razen slovesnega cerkvenega opravila je bila tudi v domu še posebna lepo pripravljena akademija v počastitev njihovemu dobremu gospodu župniku. Bog ga živi, mu kličemo tudi mi! Dve lepi odrski prireditvi so imeli 1. decembra lani na Koroškem naši rojaki. V Št. Jakobu v Rožu so na ta dan v domači farni dvorani kar dvakrat igrali “Malo pevko”; zna-igralska družina “Mladje” (Dalje na 3. strani) Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. Vas gmarjeta leži v prijazni, božje”; to je bil namreč Vr-dolinici na Kranjskem; toda |banov priimek, ki so mu ga kje, to ve samo pisatelj in pa j bili nadeli ljudje zaradi na-nekatere osebe, ki nastopajo v povesti in bodo takoj spoznale, da se vse drugače in kako da se pravzaprav imenuje ta vas. Cesta, ki pelje dandanes v zložnih ridah iz Šmarjete črez grič mimo Trate, je bila pred tridesetimi leti še strma in ob grdem vremenu razdrta, da so se je ogibali vozniki, kolikor $e je dalo; kadar pa se ni dalo, so jo preklinjali navkreber in navdol. Tudi mesar Grega, ki se je bil pripeljal lepega poletnega jutra v šmarjeto, je pustil voz v vasi in priklel peš z dolgo palico in velikim psom na Trato, da kkupi par volov od Vrbana. Vrban pa je bil trd prodajalec. “Sto devetdeset goldinarjev dam za voli, ne krajcarja več,” kričal je Grega in rotil se, da naj ga vzame, kdor hoče, če ni to njegova zadnja beseda; zakaj on da se je še vedno kesal, kadar je od Vrbana na Trati kaj kupil. “Velja? Sto devetdeset goldinarjev!” in zgrabil je gospodarja za roko in udaril enkrat, dvakrat, da je zašumelo po roki do rame. “O Mamka božja!” branil se je Vrban in si mel roko, ; “sto devetdeset goldinarjev za takšne voličke! Janez, prepelji jih po dvorišču!” In hlapec jih je peljal krog vodnjaka, da si je napasel kupec oči. “Saj ni sile, da bi jih prodali,” posegla je gospodinja vmes. “Naj nam še poorjejo; pozimi se bo tudi še našel kupec.” Grega se je pridušil, da ni na tem svetu takšnega norca, ki bi tako drago plačeval. “Kaj misliš, Grega, da smo mi tako na koncu sveta, da ne vemo, kako gre kup?” ugovarjal je Vrban. “Kaj vi veste, ki po hribih hruške jeste!” jezil se je oni. “Cena se nareja v Trstu, ne na Trati in živini je cena padla.” “Cena padla!” zavzel se je Vrban. “Mamka božja! Grega ne govori, česar sam ne verjameš. Svinjje so padle pač, voli pa so poskočili. To vem jaz kakor ti. — Janez, kar v hlev pelji!” Grega je potegnil klobuk po strani, se udaril s palico p obedrih, zaklel in odšel. Konec dvorišča se obrne z vprašanjem, če res ne bo nič kupčije. “Danes najbrž nič,” dejal je Vrban. “Izpod dvesto jih ne pustim in se že kesam, da ti jih po tej ceni puščam.” “Oh, to je prav, da je šel Grega!” veselila se je mala hčerka Vrbanova in plosknila z rokami. “Kako škoda bi bilo naših volkov mesarju, ki tako kolne in ima tako grdega fcsa!” “Ti tega ne razumeš, Len-čika,” dejal je nekoliko starejši brat Stanko, “če ne prodamo volov, ne dobimo denarja.” “He, Vrban, Mamka božja!” zavpil je izza vogla zopet Grega, ki se je vračal. “Udarimo! Samo da bo kupčija, in ker sem že tolikrat kupil pri vas.” Udarila sta si v roke in kup je bil sklenjen. Z domačim hruševcem se je zalila kupčija in poplaknila jeza. Grega je naštel denar, hlapec prepeljal !še enkrat voli v slovo krog dvorišča in izročil jih kupcu, ki se je poslavljal od “Mamke vadnega njegovega vzklika. “Oče, dajte, naj še enkrat preštejem denar!” poprosil je Stanko in sedel in štel in s svetlimi očmi ogledoval zamazane bankovce in tehtal in metal varno ob mizo svetle srebrnike, medtem ko je Len-čika jokala za krotkimi volič-ki. Gospodar in gospodinja sta šla v gornjo sobo bele, s skr-Ijo krite hiše shranit denar. “Hvala Bogu, nekaj je letos prireje,” dejala je gospodinja in stopila na hodnik, odkoder se je tako lepo videlo po bregu dol, ob čegar vznožju se je vil tih, počasen potok, črez travnike in njive proti šmar-jeti. Po travnikih se je sušila otava, po njivah cvetela ajda in debelila se turščica nad raznobojnimi jesenskimi sadeži. Na levo za cesto dol je dvigal visoke vrhe gozd temnih smrek, obdan z bukovjem in gabrjem, med katerim so se košatili tu in tam mogočni hrast je. Tiho sta slonela gospodar i n gospodinja, zadovoljno premišljevala, koliko sta že pridelala, koliko še bosta, preštevala v mislih živino in prihranke v hranilnici. “Stanko, ta je pa tič!” dejal je Vrban in pokimal z glavo. “Ta pozna ceno denarja. O Mamka božja! njegov škra-bec je zopet poln; nobenega krajcarja ne zapravi; Lenčika pa vse razda.” “Kako ji pa tudi izvabi Stanko vsak krajcar, ki ga čuti pri njej! Zdaj ji prinese kako hruško, zdaj kako jabolko in “daj krajcar, pa bo tvoja!” To se meni ne zdi prav.” “Kdor krajcarja ne časti, goldinarja ne dobi.” “No, otrokom še ni treba častiti krajcarjev.” “Ali hočeš vzgojiti zapravljivca?” “Ne zapravljivca, ne skopuha. Veš ti, Lovre, vbogajme bo treba kaj dati, da nas ne zadene nesreča.” V šmarjeti je zazvonilo k pogrebu in pripluli so trepetajoči glasovi zvonov po gorki solnčni svetlobi do griča, kjer je stala Vrbanova hiša. “Koga 1 e pokopavajo?” vprašal je Vrban. “Tisto revo, Rezo Hribarje« vo, ki jej je bil mož ušel pred petimi leti v Ameriko. Pripovedovali so, da se je grdoba tam zopet oženil; njo pa je pustil z otrokom v bedi in stiski. Zdaj je rešena.” “Zakrivil pa ni nesreče nihče drugi nego Kramar v Šmarjeti, ki se iz vseh ljudi norca dela in vsem priimke daje. Reza je bila brhka in vesela, Tone pa nagel in hude krvi in Kramar je dražil. Saj veš, kakšna reč je bila, ko je Hribar pri nas cepil hruške in se pripeljal mimo Kramar in vprašal, kakšnega gosta da ima Reza doma. Tone je popustil vse orodje in drl kakor hudournik proti domu in razsajal doma, dasi je bilo vse zlagano. Kramar pa se je smejal in dražil in podpihoval toliko časa, da je pregnal Toneta v Ameriko.” “Da zakonski mož tujemu človeku več verjame nego svoji ženi, to je vendar greh!” “Ah, kadar zgrabi človeka strast, se ne meni za noben greh.” “Saj Reza je bila potem tožila Kramarja zaradi obrekovanja in moral je preklicati.” (Dalje prihod ti ilčt Slovenska Koroška (Nadaljevanje z 2. strani) pa je dala to nedeljo popoldne v farni dvorani v Selah kmečko igro v treh dejanjih “Mati Tereza”; še isti večer pa jo je ponovila (pri Lauseggerju) v Slovenjem Plajberku. — Zares “Umreti nočejo”! Sožalje koroškilh Slovencev ZDA Ob tragični smrti predsednika ZDA Kennedyja je izrazil Narodni svet koroških Slovencev veleposlaniku Združenih držav Amerike na Dunaju v imenu koroških Slovencev izraze sožalja. V pismu NSKS je rečeno: “Predsednikova oporoka, zastaviti vse sile za ohranitev miru in svobode v svetu, obvezuje tudi nas, da v smislu idealov, za katere je žrtvoval predsed-nilk svoje mlado življenje, delujemo.” , j Izredni primeri ameriške dobrodelnosti CLEVELAND, O. — Neznani dobrotniki so porabili božične praznike, da so krepko podprli fond v korist Mrs. Tippit, vdovi po policaju, ki ga je ustrelil Oswald. -Fund je že blizu zneska $400,000 in bo verjetno to V BLAG tPBMm PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN SESTRE Rose Svete ki je za vedno zatisnila svoje drage oči dne 1. januarja 1959. Pet let je že minulo, odkar Te več med nami ni, hiša zdaj tako je prazna, a Tebe od nikoder ni. Kje si, naša draga mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, tam pri Bogu — v nebesih, v kraju tam, nad zvezdami. Žalujoči: ANTON, soprog JOSEPH, sin FRANCES HOČEVAR, sestra IN OSTALO SORODSTVO. Chardon, Ohio, 2. januarja 1964. V ZRAKU STOJEČA VRV? — Monique Michel, 20 let staro avstrijsko dekle, študira umetnost, pa se ukvarja tudi s “čarovnijami”. Na sliki jo vidimo v Bad Naunahr v Nemčiji, ko kaže svojo umetnost z vrvjo. vsoto prekoračil. Vdova bo ta znesek porabila po nasvetu nje nih prijateljev v vrstah. Tudi fond za vdovo Kennedy-jevega verjetnega morilca Os-walda je dosegel vsoto $23,000. Vdova je bila podpore res potrebna. Njen mož jb je pustil na dan atentata brez vsakega centa. Niti dnevne hrane ni mogla kupiti. Dobrotniki so se spomnili s svojimi prispevki tudi tistih družin, ki so zgubile svoje očete pri katastrofi atomske podmornice Thresher, kjer je našlo smrt 129 mornarjev. V fondu se je nabralo že nad $138,000, čina je prepričana, da bo postal predsedniški kandidat za repub-policijskih likansko konvencijo. S tem bo pa tudi prisiljen, da takoj pove, ali se bo udeležil primarnih volitev v državah New Hampshire, Oregon in Kalifornija. Njegov tekmec guverner Rockefeller se je že odločil, da se jih bo udeležil. Kaj bodo napravili ostali kan-didatje, je predmet za ugibanje. Harold Stassen se zelo javlja, počasi se oglašata tudi guvernerja Scranton in Romney, pa tudi pristaši poslanika Lodge-ja, ki je trenutno v Saigonu, niso pri miru. Eisenhower jeva agitacija, naj upajo pa, da bodo nabrali poL se prijavi čim več predsedni-milijona dolarjev. jških kandidatov za predsedni- Bostonsko časopisje je med prazniki začelo nabirati za dru- žini dveh policajev, ki sta izgu bila življenje v boju z zločinci. Za družino O’Leary so nabrali preko $38,000, za družino Holmes pa nad $26,000. Republikanci imajo že 6 predsedniških kandidatov; CLEVELAND, O. — Današnji dan bo velik dan za repub-likanslke politike. Zvedeli bomo namreč od senatorja Goldwa-terja, ali res misli kandidirati. Sam je napovedal, da bo danes objavil svoj sklep. Velika ve- Moški dobijo delo UREZ0VM.CI MORAJO IMETI SKUŠNJO V U REZO VAN JU ŽENSKIH OBLEK. Dobra plača od ure. Plačane počitnice in prazniki. Bolniška podpora. Javite se od 8.30 do 11.30 dopoldne. VENUS INDUSTRIES ka, gre torej v klasje. -------o------ Maroški kralj Hasan II. pojde v Peiping na obisk RABAT, Mar. — Ču-Enlaj se je na svoji poti po Afriki ustavil za tri dni tudi v Rabatu, da obišče kralja Hasana II. Je bil pa hladno sprejet, kralj mu je namreč zameril, da se je preveč bratil z Ben Bello, ki ga Hasan zelo prisrčno sovraži. Ve namreč, da med Marokom in alžirsko republiko ne more biti nikoli pravega miru, kajti alžirska pot v socijalizem bo trajno velik kamen spodtike za maroško kraljevsko diktaturo. V SLOVENSKI GOSTILNI SILVER BAR INN 5925 ST. CLAIR AVE. je ples vsako soboto zvečer od 9. ure dalje. Igra domača slovenska godba. Pridite in poveselite se ob veselih zvokih, ob dobri kapljici, okusnem prigrizku in prijazni postrežbi. Na veselo svidenje še to soboto! TONY KRISTAVNIK, lastnik iiiiiiiiiiuiiiiiimmmimimimimimimiumimiiiiimmiiiiiuiiiimimimmiiiimu I JOS. ŽELE IN SINOVI | E POGREBNI ZAVOD E E 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.; ENdicott 1-058.1 E = COLLINWOODSKI URAD = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 = E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago E ~ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo TiimiinimuiimiimiiHnniMHWiniiiHinmmiiiiiiiHimiEimmiiiiiHiiiiiMEHiiimn A. SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Na razpolago smo vam podnevi in ponoči... Same Telefonirajte! Naše pogrebne posle opravljamo v Grdino-vem pogrebnem zavodu. Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in soboto od 2. do 4. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. Ženske dobijo delo 4800 E. 131 St. (Corner of Broadway) (6) 9PER&T0RICE ŠIVALNIM STROJEV Morajo imeti skušnjo v šivanju ženskih oblek. Dobra plača od kosa. Plačane počitnice, prazniki in bolniška podpora. Javite se od 8.30 do 11.30 dopoldne. ¥EiyS INDUSTRIES Ču-Enlaj je takoj videl, da ni prišel pravi čas v Rabat, zato je rajše razgovore omejil na par dni in Hasana povabil v Peiping. Sultan je ponudbo sprejel. Kitajske “ljudske množice” bodo tako imele priliko, da vidijo “kapitalistično reakcijo” poosebljeno v maroškem kralju, kar jih bo gotovo zanimalo. 4800 E. 131 St. (Corner of Broadway) (6) MALI OGLASI V najem Oddamo 3 sobe s kopalnico, spodaj, na novo dekorirano, na 1128 E. 67 St. Kličite EN 1-0805. —(2) Car st Memorials Kraška kamnoseška ofcr! EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SFOMENIKO' J 5425 Waterloo Rd. IV 1-3237 V najem Duplex, 3 spalnice zgoraj, na 1241 Addison Rd., vse na novo dekorirano. $65. Kličite 942-4007. (253) V najem Oddamo 5 sob v dvodružinski hiši blizu Chase Brass Co. v Euclidu. Kličite KE 1-1419. (30 dec., 2, 3 jan.) Ženitna ponudba Pošteno, pridno in prikupno slovensko dekle v Clevelandu želi spoznati poštenega Slovenca srednje starosti v svrho ženitbe. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Novo življenje.” —(2) — Amerikanci porabimo vsak dan za domače potrebe 18 bili-j jonov galdnov vode. Odprto v mestu: četrtek od 9:30 do 9; petek in sobota od 9:30 do 5.45. — V podružnicah: od 9:30 zjutraj do 9:30 zvečer. RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 4 MAY COMPANY TRGOVINAH! JANUARSKA BELA RAZPRODAJA! BOMBAŽNE PERCALE RJUHE Ko. I - Dragovrslne q$ •PRIHME IM!S¥SSTi Steven’s Mohawk 121 mr ks raztegljive prikrojene ozke ii x I0B!5 in raztegljivo prikrojene široke 42 x 38” blazinske prevleke .. 57 c vsaka Snežno bele, razkošne rjuhe iz česa nega percale bombaža. Prihranite od 14.40 do $18 od regularne cene pri teh prvovrstnih rjuhah. Založite se sedaj po tej senzacionalno nizki ceni! Sprejemamo pismena in teiefonična naro čila Kličite CH 1-3070 KLETNI DOMAČINSKI ODD SLEK, TKE MAY COMPANY, V MESTU IN PODRUŽNICAH “Mar misliš vzeti tistega dečka Čeha s seboj med Nemce?” “Gotovo, da me ne zapusti-Kako mislite?” “Ker mi ga je žal. To ti je izboren dečko, a poslušaj, kaj ti povem: ti se vrneš iz Malborga z zdravo glavo, izvzeme! da naletiš v dvoboju na boljšega, toda njegova poguba je gotova.” “Zakaj?” “Ker so ga ti pasji bratje obsodili, da je on pobil de Fursija. Morali so tudi mojstru pisati o njegovi smrti in so tudi gotovo pisali, da je Čeh prelil tisto kri. Tega mu v Malborgu ne odpuste, čaka ga sodba in maščevanje, zakaj kako bo mogoče prepričati mojstra o njegovi nedolžnosti? Vrh tega je on strl tudi roko Danfeldu, ki je bil sorodnik velikega bolničarja, škoda zanj, a ponavljam ti, ako pojde, pojde po gotovo smrt.” “Ne pojde po smrt, ker ga pustim v Spihovu.” Toda prišlo je drugače, ker so nastopili vzroki, zaradi katerih Čeh ni ostal v Spihovu. Zbiško in de Lorš sta s svojima spremstvoma odšla drugi dan. De Lorš, ki ga je duhovnik Višonjek razvezal obljub Ulriki de Elner, je jezdil srečno in ves zatopljen v mislih na lepoto Jagienke iz Blugo-lasa, a molčeč. Zbiško pa se ni mogel z njim razgovarjati o Danuši že zaradi tega ne, ker se nista med seboj razumela, zato se je razgovarjal s Hlavo, ki dotlej ni nič vedel o CHICAGO, ILL. DOGS FOR SALE SEASONS GREETINGS POODLES, BLACK, TOY, MIN. AKC. — Champ, line. — $125. PH. 873-1904. (1) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP for quick sale. By owner, 3 stations. Like new furniture. Must sacrifice. PH. 625-9872 or VA 6-7168. U) GROCERY OR MEAT MARKET FOR RENT. Well established. By owner. Call for appt. 5 to 7 P. M. 378-0664. (2) poslu pri križarjih. “Gremo v Malborg,” je rekel, “a kdaj se vrnem, to je v Božji moči . . . Morda kmalu, morda spomladi, morda čez leto dni, morda sploh ne, razumeš?” “Razumem. Vaša milost gotovo potuje tudi zaradi tega, da izzove tamkajšnje viteze. In slava Bogu, da je pri vsakem vitezu tudi oproda.” “Ne,” je odgovoril Zbiško. “Ne grem zaradi tega, da jih pozovem, razen če bi bilo treba, ti pa sploh ne poj deš, marveč ostaneš doma, v Spihovu.” “Jaz sem prisegel, da ne zapustim vaše milosti: prisegel sem na križ in čast. A če bi vašo milost zadela kaka nesreča, kako bi si upal prikazati pred oči svoje gospe v Zgoželicah! Prisegel sem ji, gospod, torej usmilite se me, da me ne bo sram pred njo.” “Ali ji nisi tudi prisegel, da mi boš poslušen?” je vprašal Zbiško. “Kako ne! V vsem, samo ne v tem, da pojdem proč. Ako me vaša milost spodi, pojdem od daleč za vami, da bom v potrebi pri rokah.” “Jaz te ne podim in te ne spodim,” je odgovoril Zbiško, “toda bilo bi pravo suženjstvo, če bi te ne mogel kam poslati, četudi na najdaljšo pot, ali pa če bi ne mogel biti brez tebe vsaj en dan. Saj vendar nenehno ne boš stal nad menoj kakor rabelj nad dobro dušo! A kako mi pomoreš v bitki? Nič ne i-ečem na vojni, ker na vojni se ljudje bijejo v gručah, a v posameznem boju se ne boš boril zame. Ako bi bil Rotgier močnejši od mene, bi ne bila njegova bojna oprava na našem vozu, ampak moja na njegovem. Pri tem pa vedi, da bi bilo zame s teboj tem huje in da me lahko spraviš v nevarnost.” “Kako to, vaša milost?” In Zbiško mu je začel praviti, kaj je slišal od Nikolaja iz Dlugolasa, da so komturji, ki niso mogli priznati, da so sami umorili de Fursija, obso- dili njega in se bodo mašče-| vali nad njim. “A če te ugrabijo,” je rekel naposled, “te vendar ne pustim tem psom v žrelu, zaradi česar lahko tudi sam izgubim glavo.” Čeh je osupnil, ko je slišal te besede, ker je čutil v njih resnico; vendar si je še prizadeval, da bi se stvar iztekla po njegovi volji. “Saj vendar ni več na svetu tistih, ki so me videli, ker nekatere je, kakor pravijo, pobil stari gospod iz Sipihova, a Rotgiera vaša milost.” “Videli so te dečki, ki so šli od daleč za njimi, in živi še tisti stari križar, ki sedi sedaj gotovo v Malborgu, a če ga ni tam, pride, ker ga pokliče, ako Bog da, veliki mojster.” Na te besede ni bilo nobenega odgovora, zato sta jezdila molče do Spihova. Tam sta našla vse popolnoma pripravljeno na vojno, ker je stari Tolima pričakoval, da udarijo ali križarji na gradič ali pa jih odvede Zbiško po svoji vrnitvi na pomoč staremu gospodu. Straže so bile postavljene povsod na prehodih preko močvirij in v samem gradu. Kmetje so bili oboroženi, ker jim vojna ni bila nič novega; zato so željno čakali Nemcev, ker so se nadeljali bogatega plena. V gradu je sprejel Zbiška in de Lorša duhovnik Kaleb in mu takoj po večerji pokazal pergament z Jurandovim pečatom, na katerem je lastnoročno napisal poslednjo voljo viteza iz Spihova. “Narekoval mi jo je,” je rekel, “v tisti noči, ko je krenil proti ščitnu. No —- in se ni nadejal, da se vrne.” “Zakaj pa niste ničesar jpo-vedali?” “Nisem povedal ničesar, ker mi je pod spovedno molčečnostjo povedal, kaj misli storiti. Bog mu daj večni pokoj in večna luč naj mu sveti., ■” “Ne molite zanj molitve za umrle. Še je živ. To vem iz besed križarja Rotgiera, ki sem se dvobojeval z njim na knežjem dvoru. Bila je med nama sodba božja in pobil sem ga.” “še tem manj se Jurand vrne . . . Reši ga samo moč božja! . . .” “S tem vitezom grem, da ga iztrgam iz njih rok.” “Vidi se, da ne poznaš križarskih rok; jaz jih poznam, ker sem bil petnajst let duhovnik v njih deželi, preden me je Jurand poklical v Spi-hov. Edino Bog more rešiti Juranda.” “In more tudi nam poma gati.” “Amen!” Potem je razgrnil dokument in ga začel brati. Jurand- je zapisal vso svojo zemljo in ves imetek Danuši in njenemu potomstvu, ako pa umre brez potomstva, njenemu možu, Zbišku iz Bogdanjca. Na koncu je priporočil to svojo poslednjo voljo knežjemu varstvu, “ako bi kaj ne bilo po pravu, naj knežja milost CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP WOMAN FOR VERY LIGHT HOUSEWORK AND CHILD CARE IN GLEN ELLYN. One 4 yr. old boy. Call Mon. thru Fri. 8:30 to 5 PM FR-2-6480, Ext. 46 or ST-3-1875 Weekends. (2) HELP WANTED — MALE BURROUGH’S CORPORATION ANN ARBOR LABORATORY HAS CHALLENGING CAREER OPENINGS FOR EXPERIENCED CIRCUIT ENGINEERS LOGIC DESIGN ENGINEERS DIGITAL DISPLAY — APPLICATION ENGINEERS DIGITAL DISPLAY DESIGN ENGINEERS ENGINEER — WRITER These Positions Carry All Burroughs Benefits For Further Information, Write, Wire or Call L. P. PELLETIER BURROUGH’S ANN ARBOR LABORATORY P. O. Box 1307 Ann Arbor, Michigan Vesela, ker je poslušala mamo Gospa F. Eigenbauer iz Chicaga, 111., piše: — Moja mama je uporabljala vaše zeliščne čaje skozi 22 let, vse dokler ni mirno umrla v starosti 85 let. Ona se je ves ta čas zelo dobro držala in bila je navajena reči, da ji nobena reč ni tako pomagala, kot vaš čaj. Mnogo let mi je mama pripovedovala, naj tudi jaz' začnem uporabljati vaše zeliščne čaje, ali takrat sem bila mlada in nisem cenila, kaj mi je govorila. Sedaj, ko sem starejša in uporabljam ta naravna zdravila že skozi zadnjih pet let, pričnem uvidevati, da bi bila morala poslušati nasvet moje matere že pred 15 leti. Ti zeliščni čaji pri meni odlično delujejo, kot tudi pri drugih, katere poznam. Moj mož jih uživa vsak dan in jih ne more dovolj pohvaliti. Pošljite mi še 6 škatel raznih vrst, ker jih jaz skupaj zmešam in take uporabljam. Zahvaljujem se Vam in ostajam Vaša vedno vdana, Gospa F. Eigenbauer * * * ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št. 1, za 60 skodelic, $1.10. * * * PECTORAL — PRSNI ČAJ št. 2. Znan- stvena mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada. Imamo ga na zalogi. Zavitek $1.10. * « * REMOLEK ČAJ št. 3. Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.10. * * ♦ EMATEA ČAJ št. 4. Prirejen iz tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1.10. * * * RENEX ČAJ št. 5. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1.10. * ♦ ♦ ZESTEA ČAJ št. 6. Slastno prijeten čaj, uporaben kot običajen čaj. Mešanica naj-finejŠih naravnih zelišč. Zdravilen — ne odvajalen. Odličen vroč ali mrzel. Zavitek $1.10. * * * Vsak zavitek Čaja stane $1.10, 5E3T ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5.60, 12 za $11.20. Za Kanado dodajte pri vsaki škatlji 10c za poštnino. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole: Tatra Company, Depf. 10 Box 60, Morrisville, Pa. Užitek . . . vsak čas . . . okusen trojni sendvič . . . čaša mrzlega Stroh’s piva. Pokusite, kaj napravi za okus piva varjenje nad ognjem. Nobeno drugo pivo ni tako lahko in tako osvežujoče vsak čas. Uživajte prijetneje tekoče Stroh’s pivo, ki je v Ameriki edino nad ognjem varjeno pivo. mi STROH BRIWIRY COMPANY, DETROIT 26, MICHIGAN V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SINA, OČETA IN BRATA Frank Novak ki se je po božji Previdnosti preselil od nas, in bil popeljan v nebeški dom dne 2. januarja 1961. Kako bi še veseli bili vsi, ko bi še med nami živel Ti, pa božja volja je bila ta, da si sedaj nad zvezdami vrh neba. Gotovo- imaš Veselje vse, ko še mati pri Tebi je, prosita sedaj oba Boga, da še nas k Vama pot pripel j a. Še vedno žalujoči: FRANK NOVAK, oče DVA SINA, BRATJE, SESTRE OSTALI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 2. januarja 1964. izpremeni po pravu”. Ta konec je bil pripisan zaradi te-j ga, ker je duhovnik Kaleb poznal le kanonično pravo, a Jurand, ki ga je vedno zanimala le vojna, samo viteško. Duhovnik ga je prebral Zbišku, potem pa vsem starejšim ljudem spihovske posadke, ki so takoj priznali mladega viteza za graščaka in mu prisegli poslušnost. Mislili so tudi, da jih Zbiško takoj odpelje na pomoč staremu gospodu, in so se veselili, ker so jim v prsih tolkla trda srca in so, navezani na Juranda, hrepeneli po vojni. Torej jih je obšla velika žalost, ko so izvedeli, da ostanejo doma in da gospod odrine le z majhnim spremstvom v Malborg, in sicer ne na vojno, ampak da se pritoži. To njihovo žalost je delil tudi Čeh Glovač, dasi se je na drugi strani veselil, ker se je Zbi-škovo premoženje tako znatno pomnožilo. (Dalje prihodnjič.) EUCLID POULTRY V Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po- polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite !n si izberite! HOWARD BAKER EAST ISA STREET. ETTLlP____RK I-SIS? A. GRDINA & SONS, INC. FUNERAL DIRECTORS Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore BIvd. KEnmore 1-6300 FURNITURE DEALERS Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088 Trgovina s pohištvom: 1530* Waterloo Road KEnmore 1-1235 AV1NGS ALL SAVINGS DEPOSITED THROUSH JANUARY ISth EARN from January 1st Ccurrent rate) M. ■! ■ '.V- —v;?’.::*.; 4 LOCATIONS: 813 EAST 185th STREET 26000 LAKE SHORE BOULEVARD 6235 ST. CLAIR AVENUE 25000 EUCLID AVENUE