List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SHED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Prihodnjo soboto naš list izide na 8 straneh s poročilom tovariša Malenkova na XIX. kongresu VKP (b) Pripravite kapilarno raznašanje OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 205 TRST. SOBOTA 11. OKTOBRA 1952. CENA 20 LIR XIX. KONGRES VKK/B JE EDEN IZMED NAJVEČJIH POVOJNIH DOGODKOV ovjetska zveza je nepremagljiva trdnjava irti, socializma in enakopravnosti med narodi Kongres je otvoril tov. Molotov - Glavno poročilo je podal tov.Malenkov - Plodna diskusija je dokazala utrditev ZSSR na vseh poljih - Pozdravi bratskih partij . n ztf 1« Bi ril -j' Ra' la» MOSKVA — V nedeljo, ko je zvon na kremeljskem stolpu «Spaski» odbil 19. uro l<> moskovskem času), se je v veliki dvorani Vrhovnega sovjeta ZSSR pojavil tov. Josip 'slin, ki so mu sledili člani Politbiroja inCentralnega komiteja VKP(b). Ob njegovem :ljij 'ihodu se je vseh 1509 delegatov, ki zastopajo 6.882.000 partijskih članov in kandidatov, Ognilo na noge in mu mani!« Hiralo s ploskanjem in z vzkliki svojo veliko ljubezen in ppatijo. l5.* V dvorani so bile tudi delit. Racije komunističnih in de-gjjhVsltih partij vseh dežel pod ki ijstvom njihovih najvidnej-»1 Ji* i^KlNG — V sredo je V I,/1. William Harrison, ki vodi r -, riško delegacijo za iskleni-toemirja v Koreji, spo,ro-/orejsko-kitajski delegaciji 'bacil redne seje, da je kl-jij./ncionistiičnii štab odločil I i/jhiitev pogajanj z: ,yi gi’ nd« ---- pogajanj za premi- Ij^bejal je, da se bodo po- te J nadaljevala le, ko bo i^lsko - kitajska delegacija 'LJela ameriški ultimatum o Vi'tih. Ta ultimatum krši S ^Vako konvencijo o izročit-;VSeh ujetnikov brez raz-V 'ker Amenikanlči hočejo 'e del ujetnikov. Po tem 'ts/bilu je .gen. Harrison za-'tfl:! sejno dvorano, ne da bi l'iSt 'ljudskim delegatom mož-- / \JOgovora. Igriški imperialisti so že *asa pnipravljali ta 'korak, ki zaostruje korejsko krizo. V zadnjem času so odkrito izjavljali, da bodo prekinili pogajanja za premirje, da bodo začeli obširne vojaške operacije proti Koreji, dia bodo začeli načrtno bombardirati Ki tajsko In da bodo zahtevali od drugih dežel povečanje vojaških kontiingeratciv. Radio Peking je že pred dnevi obtožil Amerikance, da pripravljajo prekinitev pogajanj, kar dokazujejo tudi letalski napadi na Mandžurijo. Od 27. do 30. septembra je 392 ameriških letal bombardiralo Mandžurijo, medtem ko je 1. oktobra prekršilo suverenost Kitajske kar 120 letal. Prekinitev pogajanj s strani Aimerikancev pomeni, da hočejo ZDA nadaljevati in raz- širiti vojno na Daljnem Vzhodu. Zato pa se svet zaskrbljeno vprašuje, kakšne posledice bo imela ta odločitev. Med tem- časom so v teku na osrednjem ,in zahodnem odseku korejske fronte težki krajevni boji. Lntervencionistične čete so utrpele težke izgube in so se morale umakniti iz dveh strateških gričev na odseku Coruona,, severno od 'Seula. Danes seja CK KP Danes, v soboto 11. t. m. ob 17. uri bo v Domu pristaniških delavcev seja Centralnega komiteja Komunistične partije STO. venske šole. Čeprav je bilo — kot smo videli — v tej povojni dobi zidanih več lepih novih šol, nobena slovenska šola ni prišla v kokšno od teh stavb kljub nujni potrebi in neštetim intervencijam. Rrav tako so naletele na gluha-ušeša neštete druge intervencije za izboljšanje Cesto nemogočih pogojev, v kakršnih se nahajajo slovenske srednje in osnovne šole ter vrtci. Ud vseh poslopij je danes brez dvoma najbolj potrebno ono za slovenske srednje šole, zlasti še višje, to je gimnazijo, učiteljišče in trgovsko akademijo, ki se nahajajo v ul. Lazzaretto Vecchio 9 in II. Ta zgradba ni bila zidana za šolo in je v ta namen popolnoma neprimerna. F zelo slabem stanju so nadalje še nekatere druge slovenske šole in vrtci, kot na primer: osnovna šola na Istrski cesti, šole v ul. Scuole Nuove, vrtec v Skednju in drugi prostori. Neštetokrat je bilo prikazano to stanje slovenskih šol pristojnim vojaškim in civilnim oblastem. Tako so komunisti v tržaškem. občinskem svetu zahtevali, naj se med najnujnejšimi deli takoj začne z gradnjo poslopja za slovenske srednje šole, kakor tudi, naj dobe tudi druge slovenske šole nove prostore odnosno naj se dosedanji prostori temeljito preurede, tako da bodo odgovarjali sodobnim zdravstvenim in vzgojnim predpisom. Do danes pa se ne občina, ne šolska oblast in niti vojaška uprava ni zavzela za to res nujno vprašanje. S tem so ponovno — če je bilo sploh še treba dokazov — dokazale, da jih Slovenci prav. nič ne brigamo in da so jim naše potrebe deveta briga. V prvi vrsti je seveda za to odgovorna vojaška oblast, ki finansira javna gradbena dela. To obupno stanje naših šol in popolno nezanimanje odgovornih oblasti nujno narekuje odločno akcijo za temeljito izboljšanje slovenskega šolskega vprašanja r splošnem in posebej še problema šolskih prostorov, notranje opreme učil, knjig, itd. V to akcijo so v prvi vrsti poklicani naši vzgojitelji, starši in dijaki. Naravno je, da jih morejo v tem podpreti vsi ostali činitelji, kot so župani, svetovalci, kulturne, sindikalne in druge organizacije, časopisi itd. Pri tej akciji pa je nadvse važno, da se že vnaprej izločijo kakršne koli politične in druge špekulacije, ki so doslej pokopale še vsako podobno akcijo. BIS z ? .šlo ponovno .na «mrtvo točko». Iz ameriških virov je londonski dopisnik lista zvedel, da -se bo Eden predi svojim sestankom z Bmsiem posvetoval z ameriškim državnim tajnikom Achesonom. Zgleda tudi, da Eden ne namerava sporočiti Brosiu le novosti v zvezi s tržaškim vprašanjem. Ako vesti iz ameriških virov odgovarjajo resnici, pravi vedno isti list, se Združene države in Velika Britanija pripravljajo na resen korak, ki zahteva medsebojna posvetovanja. Iz vsega tega ni težko domnevati, poudarja Ust, da se lahko tiče sklepa o odstopu vse cone A Italiji. Članek poluradnega italijanskega glasila, iki je marsikdaj zelo dobro poučen o mišljenju ameriških in angleških vodilnih krogov, ni nič drugega kot potrdilo vseh naših dosedanjih avarii pred razkosanjem STO na podlagi londonskih sklepov. Znano je, da se i ti.tofašistièna i rimska vlada ne mislita umakniti s svojega stališča gle. de «rešitve» tržaškega vprašanja. Rimska vlada zahteva uveljavitev «etničnega načela», «plebiscita» ali pa tristranske note. Beograjska vlada pa noče umakniti svojih čet iz cone B, zahteva slovensko podeželje cone A in kendominium za mesto Trst. V obeh deželah skušajo vladni krogi napihovati te sivoje zahteve pred ljudstvom. Zato so si Baimi onemogočili urnik. Kot je sam Tito poudaril v svojih nedavnih govorih, bi vsak umik od sedanjega stališča pomenil težak udarec vladnemu vplivu v Jugoslaviji. De Gasperi pa ,se nahaja pred parlamentarnimi volitvami, rejo odobriti tega nesramnega Vsak umik pred Titom bi pomenil izgubo za demokristjan-sko stranko. Rešitev v smislu članka milanskega lista «Corriere dTn-formazione» pa bi rešila «u-gled» in «vpliv» De Gasperija in Tita. Tito hi lahko trdil pred jugoslovanskim javnim mnenjem, da ni «odstopil» od svojega stališča, De Gasperi pa bi 'lahko zapel samemu sebi slavo, češ da je dobil vso cono A. Istočasno pa bi bilo «rešeno» tudi vprašanje sodelovanja Jugoslavije in Italije na vojaškem polj.u, kar predvsem leži na srcu Amerikancem Vest, ki jo iz Londona prinaša milanski list, dokazuje, da smo tudi tokrat imeli prav, ko smo trdili, da skušajo imperialisti, Tito in De Gasperi «rešiti» tržaško vprašanje na po.dlagi londonskih sklepov, ki izročajo cono A De Gasperiju in cono B Titu Zadeva je zelo resna za prebivalstvo STO. Ne smemo pozabiti, da se bližajo italijanske parlamentarne volitve in da ni 'izključena možnost kakega novega anglo-ameriškega volilnega «trika» v korist De Gasperija. Ta «trik» pa naj bi tokrat pomenil definitivno razkosanje STO. V tej luči postaja vedno bolj jasno in ogabno izdajstvo Tita in njegove tolpe na ško-do našega prebivalstva in prav posebno 70.000 Slovencev, ki živijo v coni A. Tito se zoperstavlja spoštovanju mirovne pogodbe in ustanovitvi STO, ker ga usoda tržaških Slovencev nič ne briga in ker mu je predvsem do tega, da zadovolji imperialistične gospodarje. Jugoslovanski narodi ne mo- izdajstva in ga ne bodo odobrili, ker je razkosanje STO naperjeno tudi proti njihovim interesom. Dokler ni prepozne ne moramo združiti in preprečiti .nesramno kupčijo. Zavedati se moramo, da je usoda našega mesta in Ozemlja odvisna tudi od naše borbe. Ce do danes ni prišlo do razkosanja, se moramo zahvaliti našim naporom in naporom ZSSR. Oba ta dva faktorja bosta lahko preprečila nadaljnje rovarjenje proti STO. S. NOVAK ni stan skupaj, k,i imajo veliko več prebivalstva. Samo Adžer-bajdžan, ki ima sedemkrat manj prebivalstva kot Turčija, proizvaja 4 krat več elektrike kot Turčija. V Uzbekistanu je na vsakih 1000 ha. posejanega polja 14 traktorjev, dočim jih je v Franciji 7, v Italiji 4, v Pakistanu in Indiji pa je le 1 na vsakih 18.000 ha. Proizvaja se 21 stotov žita za vsak ha., medtem ko ga v Egiptu proizvajajo le 11 in v ZDA le 8!!! V Uzbekistanu se proizvaja več bombaža kot v Indiji, Pakistanu in Iranu skupaj. In poleg tega je tov. Beria nakazal velikanski napredek v kulturi, saniteti, stanovanjskem vprašanju. On je s tem hotel dokazati, da ni manjvrednih narodov na svetu, samo da se jim nudi možnost sproščenja narodnih energij. V sredo zvečer je Kongres odobril poročilo Malenkova, v četrtek zjutraj pa referat Mo-skatova. V četrtek so pozdravili kongres Lonigo za KPI, Liu Sao Ci za KPK in Gottwald za KP Češkoslovaške. V četrtek je tov. Saburov podal svoj referat o V. petletnem na. Črtu. kateremu je v četrtek popoldne 'n ves petek sledila diskusija. Proslave XIX. kongresa V okviru proslav XIX. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze bodo danes, v soboto 11. t. m. naslednji praz. niki: Ob 20. uri v TREBČAH. Govoril bo tov. Henrik MALALAN. Ob isti uri v Kulturnem krožku «RINALDI». Govoril bo tov. Ernesto RADICH. Tov. Vidali v Toscani LIVORNO — V nedeljo zjutraj je tov. Vidali pred ogromno množico ljudi govoril v Piombinu o tržaškem vprašanju. V ponedeljek je tov. Vidali govoril tudi v mestecu Poggibonsi. Povsod je bil tov. Vidali deležen velikih manifestacij simpatije. OD TEDNA PETEK, 3. oktobra: Sovjetska vlada je naslovila ZDA noto, s katero zahteva odpoklic ameriškega veleposlanika v Moskvi Kennana, ki je pred dnevi podal v Berlinu provokatorske izjave, s katerimi je primerjal sovjetski z nacističnim režimom; Acheson je izjavil, da vlada Zda ne namerava odpoklicati Kennana; ameriški uradni listi zahtevajo, naj ameriška vlada najde formulo za podvzem ukrepov proti sovjetskemu veleposlaniku Zarubinu — V Pikingu je žena Sun Jat Sena otvorila konferenco miru za Azijo in tihomorske dežele, na kateri je prisotnih 400 delegatov iz 37 dežel — Bonnski uradni krogi so sporočili, da bodo angio-ameri-Ske oblasti osvobodile poleg Kesselringa, Mannsteina in Ma-ckensena tudi vojne zločince Lista, Falkenhorsta in Mayerja SOBOTA, 4. oktobra: Na konferenci miru v Pekingu so številni delegati dokazali, da so Ameri-kanci z blokado proti Kitajski postali edini gospodarji kolonialnih in polkolonialnih dežel, ki jim po najnižjih cenah ropajo naravna bogastva — Agencija «Nova Kitajska» je sporočila, da so Arne- POBELJEN GROB Titofašisti kar kipijo od jeze, ker jim gre kongres VKP(b) strašno na živce. Zavedajo se, da so pritlikavci, ki so jim ure štete. Zelo radi bi grizli, a ne morejo, ker jim je mednarodno socialistično gibanje izbilo že vse strupene zobe. Zato pa sikajo na desno in levo svoje pljunke in s tem skušajo obrniti nase vsaj nekaj tiste pozor-hosti, ki je v teh dneh osredotočena okrog Kongresa Boljše-viške partije. V «svetem» ogorčenju pridno paberkujejo iz a-meriških in angleških listov in tako tudi v tem dokazujejo, da nimajo lastnega mnenja. Postali so stoodstotni Amerikanci For-restalovega tipa, ki se jih nemir loteva samo, če slišijo ime Sovjetske zveze. V svojih bednih časopisnih pokvekah skušajo celo zamolčati Kongres VKP(b), kar s- ne upajo niti najbolj reakcionarni listi. Tudi v tem dokazujejo, kako so nizkotni in degenerirani. Pri vsej tej patentirani revščini pa se je našel naš dobro znani ««pobeljen grob», po domače hreščeči možicelj, ki se je s svojo znano «globokoumnostjo» spravil na članek tov. Stalina o «ekonomskih problemih v SZ». To človeče, ki Stalinovega članka ni niti .prebralo, ker pri nas ni bil v celoti objavljen, wšr)f*A 1 v Al skuša igrati vlogo «blagorodnega» kritika. Ta vloga pa mu pristaja kot cirkuškemu klovnu vloga resnega možakarja. Jezi se da je kaj, ker se tov. Stalin ni spomnil nanj in ga ni vzel za «svetovalca» pri sestavljanju članka. Zato je napisal v «slov. Piccola» od 9. t. m. dolgovezen protest, v katerem pravi, da Stalin... ni nič povedal, ni odgovoril... na njegova vprašanja in da se sploh Stalin ne more kosati... z njim,. To je pač zgodbica bolhe in slona; in da si ne bi kaj domišljal, kot je navajen, mu naravnost povemo, da on prav gotovo ni slon. V svoji veličini se je «pobeljen grob», alias hreščeči možicelj spravil tudi nad «moralno strukturo sovjetskega kominformističnega vodstva». Prav on, ki si je v znaku «titovske morale» kupil Topolino, prav on, ki v znaku uslužnosti pred Amerikanci negira protislovja med kapitalističnimi deželami, t. j. med Italijo in Jugoslavijo, med Nem- čijo in Francijo, med Anglijo in ZDA itd., prav on, ki s paberki iz Bernsteina negira razredno borbo, zakon o družbenih revolucionarnih spremembah, in hoče prikazati ZDA kot «najbolj demokratično državo na svetu» itd. Vsaj bi molčal in se ne smešil pred svojo lastno publiko, ki ga ne smatra za resnega človeka z zdravo pametjo. O Stalinu in socializmu pa bo lahko govoril, ko si bo o sebi malo manj domišljal, ko ne bo več menil, da je popek Trsta in ko ne 'bo več rinil naprej kot furmanov konj, ki ima zastrte oči in posluša le bič in ukazovalni glas gospodarja. «POROČEVALČEVO» ZAČUDENJE «Slov. Poročevalcu» od 5. t. m. se je nenadoma razlil žolč, ker je moral komentirati izjave tov. Togliattija v zvezi s tržaškim vprašanjem. Prav posebno togotno je postalo njegovo lajanje, ko je moral komentirati Togliattijevo trditev, da so bili «jugoslovanski voditelji pripravljeni priznati italijansko suverenost nad vsem STO». Iz zagate se skuša izvleči z ugotovitvijo, da «takšnih ali podobnih pogojev jugoslovanski voditelji niso ne postavljali ne sprejemali niti leta 1946». Dejstvo pa je, da je tov. Togliatti tole izjavil, da beograjska vlada molči kot mutec in da vse zgleda, da je bilo prav tako. In potem naj pridejo zagotovljati, da nočejo dati cone A STO Italiji, ko so ji hoteli prepustiti celo vse STO!!! KRVAVA ODLIKOVANJA «Slov. Piccolo» 9. t. m. nas pompozno obvešča, da je francoski general Blane, ki se mudi na obisku v Jugoslaviji, izročil v teku nekega banketa Gošnjaku, Popoviču in polk. Radovanu «visoka jrancoska odlikovanja častne legije». Ista odlikovanja izročajo francoski generali francoskim vojakom, ki se «izkazujejo» proti vietnamskemu ljudstvu z obglavljanjem moških in žena, starčkov in otrok. Za vsakega obglavljenega partizana ali Vietnamca - red francoske častne legije. Nič čudnega torej, da so ta krvavi red dobili tudi Gošnjak, Popovič, Radovan. Svoji k svojim. rikanci od februarja do danes ubili ali ranili v Koreji preko 1200 ujetnikov — Zvedelo se je, da ob eksploziji angleške atomske bombe (2. oktobra) niso 'bili prisotni ameriški predstavniki, ki jih Angleži niso hoteli povabiti. NEDELJA: 5. oktobra: Predsednik ZSSR Svernik je prispel v Berlin, kjer se bo udeležil proslav ob 3. obletnici Nemške dem. republike; v Berlin so prispeli tudi vidni predstavniki ljudskih demokracij. — 50 voditeljev egiptovske vafdovske stranke je izjavilo, da se pokorijo Nagibu — Angleška vlada je odgovorila na noto Mosadeka; odgovor pravi, da mora vlada podrobneje preučil i vprašanje petrolejskega spora. PONEDELJEK, 6. oktobra: V Berlinu je predsednik ZSSR Sver nik na proslavi 3. obletnice ustanovitve NDR dejal, da je gotov, da se bo enotnost nemške države uresničila — Voditelji Vafda so dejansko kapitulirali pred Nagibom, ker so s formulo «častnega predsednika» izključili Nahasa iz stranke TOREK. 7. oktobra: Iz uradnih statistik OZN je razvidno, da se je v dveh letih življenje v Italiji podražilo za 15 odst. — Milijon ljudi se je v Berlinu udeležilo povorke òb proslavi 3. obletnice NDR — Ameriška vlada je morala napraviti korak nazaj v zadevi Kennana; poluradno je sporočila, da bo njegovo mesto v Moskvi «začasno» zavzel Shaughe-nessy, ameriški odpravnik poslov v Moskvi; Kennan pa bo še nekaj časa sledil sovjetskim zadevam iz Zah. Nemčije. SREDA, S. oktobra: V šestem dnevu konference miru za Azijske in tihomorske države so delegati poslušali intervencije delegatov ZSSR, Iraka, Irana in lz racla. — V Genovi se je zaključil kongres italijanske socialdemokratske stranke (PSDI), na katerem je z intrigami, izsiljevanjem in obljubami zmagala struja Sa-ragata, ki nasprotuje proporčne-mu volilnemu sistemu in je podrejena demokristjanom ČETRTEK, 9. oktobra: Iranski zunanji minister Husein Navav je podal ostavko — Ministrski predsednik ene izmed nemških pokrajin je pred parlamentom dokazal, da so Amerikanci organizirali «Zvezo nemške mladine», t.j. nacistično organizacijo, ki je imela nalogo, da umori vidne komunistične in socialdemokratske voditelje — Francoska vlada je sporočila ZDA, da zavrača neko ameriško noto. ki je bila vsebinsko in oblikovno «nedopustna»; ne ve se, kaj je nota zahtevala. STRAN 2 DBIvO 11. OKTOBRA 1'.).>! 11 Širijo se pobude in obveze komunistov počastitev Leninove in Stalinove partije za Za naš tisk smo nabrali preko pol drugi milijon lir - Pozdravna pisma in obveze sekcij Magdalene, Nabrežine, Doline, Sv. Ane, Kolonkovca - Konferenca prof. Doninija v Kinu ob morju - Konference o ZSSR v mestu in na podeželju - Seznam prispevkov JUGOSLAVIJA JE POSTALA DEŽELA JEČ IN TABORIŠČ Mučenje z “italijansko vodo'P je “značilnost" beograjske GlavnjaèW nM 1 « « — ■ • , r _ . • ■ i „• r rr -1 __ ± • _ — „ ^ f' r , J .. .. L, t. ~ z. r r. 1 • M ..H i J . 4ti on ? /D -F / - ! 1 > aL* An o 'J r rt Tr.i' Tudi v tednu pred otvoritvijo XIX. kongresa velike Partije Lenina in Stalina so poslali tržaški komunisti veliko število brzojavk in pisem, v katerih je izražena vsa ljubezen, spoštovanje in hvaležnost delovnih množic našega mesta za vztrajno borbo, ki jo vodi Sovjetska zveza na čelu z Bolj-ševiško partijo in tov. Stalinom v obrambi miru. Tržaški komunisti in demokrati pa so dolžni sovjetskim n-aordom in tov. Stalinu še posebno hvaležnost za njihovo stalno prizadevanje glede pravične rešitve perečega tržaškega vprašanja, in ta hvaležnost je prišla še posebno do izraza ob tem važnem mednarodnem dogodku, ko se izkoriščane sile dela zavedajo velikega pomena, ki ga ima kongres Boljševiške partije za delovne množice vsega sveta. Slovenski in italijanski komunisti nabrežinske sekcije so imeli v tem tednu izredni partijski plenum s katerega so poslali Komunistični partiji ZSSR zahvalno pismo tudi v imenu delovnega ljudstva o-kraja. Tovariši navedene sekcije obljubljajo, da bodo sledili vzgledu velike Boljševiške partije v svrho tesnejše in bolj^ še povezave z delovnimi množicami, ker se zavedajo da bodo ostali na ta način vredni pripadniki velike družine socializma. S še večjim elanom bodo popularizirali med ljudstvom velika mirnodobska dela Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije. Tovariši iz sekcije Sv. Ane v svojem pismu še posebno podčrtujejo pomen kongresa VKP/b, ker je to istočasno kongres vseh narodov sveta, ki se borijo za ohranitev miru. Zagotavljajo obenem, da se bodo vztrajno borili in raz-krinkovali vse spletke imperializma in njegovih hlapcev munistični partiji ZSSR. Razen obvez, o katerih smo že poročali, so se zavedni dolinski tovariši obvezali, da bodo na čast kongresu razdelili do 21. decembra vsem članom nove partijske izkaznice in pridobili obenem deset novih članov za KP. V mestu in na podeželju se i pri Sv. Jakobu, na Opčinah, v še vedno vrstijo številne kon- Camporah in Barkovljah itd. ference, ki jih organizirajo krajevne sekcije na čast XIX. kongresu Boljševiške partije. Razen tega so bili prejšnjo soboto posebni krajevni prazniki in sicer v krožku Tomažič, «Posamezne zahteve demokracije, vključno zahteve samoodločbe, niso absolut, marveč del celote svetovnega demokratičnega pokreta (in danes: celote socialističnega pokreta). Možno je, da je del v določenih posameznih primerih v nasprotju s celoto, tedaj ga je treba odbiti». V. I. LENIN Tita in De Gasparija, ki skušajo barantati z našim Ozemljem za napadalne cilje proti ZSSR in ljudski demokracijam. V pismu, ki ga je poslala sekcija iz Magdalene CK VKP/to so vnesene obveze za izpolnitev konkretnega delovnega načrta. Tovariši se obvezujejo, da bodo zvišali širjenje našega tiska za 20 odst., u-trdili gibanje partizanov miru ter pojačali borbo za spoštovanje in izvedbo mirovne pogodbe z Italijo, to je za dokončno ustanovitev STO. V svrho razširjenja simpatij do SZ bodo nadalje organizirali vrsto konferenc in kulturnih manifestacij, ki bodo znatno pripomogle k boljšemu spoznavanju velikanskih realizacij v ZSSR. Med drugimi so poslali pozdravna pisma kongresu VKP/b tudi tovariši iz sekcije na Kolonkovcu in celice Pa-storčič, ki spada pod sekcijo na Barieri. Tudi člani KP dolinske občine so poslali s svojem ter v imenu vseh demokratičnih občanov pozdravno pismo Ko- Odkritje spomenika padlim v N.O.B. pri Domju Na mestnih in okoliških zidovih pa so se pojavili številni lepaki, ki izražajo navdušenje tržaških delovnih množic za kongres, ki predstavlja dragocen prispevek k stvari miru. V okviru proslav kongresa Boljševiške partije je bila v nedeljo zjutraj v Kinu ob morju dobro obiskana konferenca prof. Doninija, ki je obravnaval povsem sodobno snov politike miru Sovjetske zveze. V svojem lepem govoru je prof. Donini prikazal v jasni luči in preprostih besedah vse pridobitve, ki so jih dosegli sovjetski narodi ter pri tem v živih slikah opisal razne dogodke, ki jih je doživel za časa svojega obiska v veliki domovini socializma. Z vrsto dokazov je docela pobil vsa propagandna gesla sovražnikov tei osvetlil politiko miru, ki jo vztrajno vodijo sovjetski narodi pod vodstvom velikega učitelja tov. Stalina. Orisal je obenem pomen sedanjega kongresa Boljševiške partije, ki TUDI V BRAZILIJI gospoduje yankee Četrta točka Trumanovega programa je spremenila deželo v polkolonijo ZDA - Ameriška strateška oporišča se nahajajo v vseh pokrajinah SAN PAULO, oktobra - Voditelji ZDA so v svojih vojnih načrtih rezervirali važne naloge deželam Južne Amerike, ki jih hočejo izkoristiti kot vir surovin in človeškega materiala. Amerikanci se predvsem zanimajo za Brazilijo, ki je največja in najbogatejša dežela Južne Amerike. S podpisom sporazuma med ZDA in Brazilijo o «pomoči» po 4. točki Trumanovega programa, se je položaj v tej deželi znatno poslabšal. Ameriški svetovalci dejansko kontrolirajo finance, industrijo, transporte in kmetijstvo dežele. Po washingtonskih načrtih se Brazilija mrzlično militarizira-V San Paulu se je večina podjetij lotila vojne proizvodnje. Med drugimi je «Companhia Nacional de Forjagem de Aco Brasileiro» začela proizvajati municijo. Podjetje «Pirelli» dela za ministrstvo letalstva. Družba «Companhia Laminacao Nacional de Metaes» je začela proizvodnjo orožja, isto dela tudi družba «INA». Poleg teh je še veliko drugih družb, ki so prejele sama vojaška naročila Rudniki Brazilije so postali podružnice ameriške vojne industrije. Brazilija izvaža v Z D A ogromne količine strateškega materiala kot mangana, železne rude, industrijskih diamantov, volframija in monazita, ki ju izkoriščajo za atomsko energijo. Vse civilne gradnje so koordinnrane po ameriških strateških načrtih. List «Eman-cipacao» poroča, da načrti «mešane» komisije za uveljavitev 4. točke Trumanovega programa predvidevajo reorganizacijo in obnovo brazilskih železnic za to, da se olajša izvoz strateških surovin v ZDA. Drugi znak vedno večje mi- ZA VSAKEGA NEKAJ.. Novi diplomirani pes — Tito (Komsomolskaja pravda) litarizacije Brazilije je sistematično večanje vojnih kreditov. Ministrstvo za letalstvo je 1951 prejelo 1935,4 milijonov cru-zeirosov, za 1953 pa 2249,9 milijonov; vojno ministrstvo je 1951 prejelo 3723,4, za 1953 pa 4275,1 milijonov cruzeirosov; ministrstvo za mornarico je 1. 1951 prejelo 1845,9, za 1953 pa kar 3048,3 milijonov. Velike kredite so dobila tudi druga ministrstva, ki jih uporabljajo v vojne svrhe. Ministrstvo za prometne zveze bo n. pr. s svojimi krediti gradilo vojašnice. Kot pohlevni hlapci ZDA voditelji Brazilije povečujejo število vojaštva. Brazilska vojska je vsa v rokah Pentagona. Ameriški gen. Charles Mullins jr., predsednik brazilsko - ameriške vojaške komisije ima nalogo, da «standardizira» orožje in pravila brazilske vojske. On inšpi-cira vojsko, vodi njene manevre, postavlja poveljnike. Ameriški mornariški oficirji vodijo brazilsko mornarico. Gen. Donald pa vodi brazilske letalske sile. Zaradi vsega tega se v Braziliji stalno slabša življenje prebivalstva. Posredni in neposredni davki predstavljajo 79,6 odst. dohodkov proračuna za leto 1953. Celo po vladnem glasilu «Correlo da Manha» se odst., stanarina se je povišala je življenje od marca 1950 do maja 1952 podražilo za 45,83 za 141 odst., cene jestvin so- se od- 1945 do maja 1952 povišale za 305 odst. Delovni ljudje si nesramno izkoriščani. Med njimi vladata lakota in 'beda. Zato so vedno v teku stavke in protestne manifestacije. 12. avgusta je bila v mestu Rio Grande proglašena splošna stavka. Policija je nastopila in streljala proti stavkajočim,. Ubila je 3 delavce in jih ranila 20. V Rio de Janeiro je bil «marš lakote». Velike stavke so se vršile med železničarji. Vsi delovni ljudje Brazilije zahtevajo izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Zato zahtevajo od vlade, naj se prenehajo vojne priprave in naj se Brazilija osvobodi izpod ameriškega škornja. Pri tem so delavci začeli uživati podporo dela nacionalne buržoazije, ki je naveličana sedanjega ameriškega poveljevanja po Braziliji. Prav tako -se to nezadovoljstvo odraža tudi v vojski, kjer so oficirji začeli odkrito protestirati proti ameriškemu vmešavanju. Brazilske delovne množice se odiločno bo-rijo za dosego svobode, neodvisnosti in miru. ALVARO SILVEIRA predstavlja nov korak naprej k izgradnji komunistične družbe. Svoj govor je zaključil s to-plim pozivom za ohranitev miru in zaupanjem v zmožnosti milijonov in milijonov ljudi v svetu, ki bodo znali obvarovati to največjo dobrino človeštva. Pri tem je še opozoril na kongres narodov za mir, ki bo čez par mesecev na Dunaju. V tem trenutku mednarodne napetosti — je dejal v zaključnih besedah prof. Domni — moramo združiti vse svoje sile brez razlike na politična prepričanja, da ne bomo jutri ločeni obračunavali med seboj s topovi. Da je kongres Boljševiške partije globoko občuten med tržaškimi komunisti, nam med drugim pričajo nove obveze, ki so jih prevzele nekatere sekcije in celice glede finančne podpore našemu tisku. Tržaški proletariat hoče tudi s tem proslaviti zgodovinski dogodek na čim boljši način. Za demokratični tisk smo nabrali poldrugi milijon lir, kar nedvomno predstavlja, upoštevajoč težke gospodarske razmere, ki vladajo na tem strateškem oporišču-,, pomemben uspeh. Sekcije in celice pa niso s tem zaključile svojega dela, marveč v pretežni večini pospešujejo svoja prizadevanja za uresničitev tistih ciljev, k; so si jih postavile v svojih delovnih načrtih. Tudi sekcije, ki so bile prejšnji teden v splošni lestvici na zadnjih mestih so večinoma napredovale Ni dvoma, da bodo v razdobju, ki nas še loči cd zaključka te akcije, častno izpolnile vse. svoje obveze. Pred nami je zemljevid Jugoslavije. Pokrivajo ga številni mali krogi, ki ne označujejo mest ali vasi, marveč velike ječe, mučilnice in koncentracijska taborišča. Ta zemljevid je bil razobe-šen v Bolgariji na razstavi «Titova klika brez krinke» Fašistična tolpa Tiia-Rrankoviča je pokrila vso Jugoslavijo z ječami in koncetracijskimi taborišči. V ječe so spremenili številne kamenite stanovanjske hiše ter obnovili stare turške trdnjave in njihove bunkerje. In spet se, kot za časa turškega vladanja v davni preteklosti po starih ka-menitih zidovih razlegajo zvoki okov, kriki jetnikov in stoki mučenih pripornikov, najboljših predstavnikov jugoslovanskih narodov. 250.000 - četrt milijona ljudi ie iz dneva v dan podvrženih groznim mukam v titovskih Oswienczinih in Majdanekih, s pomočjo katerih skuša fašistično ■špijonska klika Tita-Rankoviča, izpolnjujoč ukaze prekooceanskih bankirjev, obdržati oblast v svojih rokah in streti rastoči odpor narodov Jugoslavije. Tito in Rankovič sta prekosila svoje «duhovne očete», Himm-lerja in prekoocenske jetničarje, ker sta spojila v en sam sistem krvave «izkušnje» srednjeveških trinogov m izpopolnila metode mušenja v hitlerjevskih bunker- jih in taboriščih smrti z najnovejšimi «iznajdbami» ameriških mučilnic. Amerikanci se o tem lahko z lastnimi očmi prepričajo. Nedavno so beograjski voditelji priredili slavnosten sprejem ravnatelju kalifornijskih ječ. On se je zadržal v Jugoslaviji kot «o- žvenket težkih okov, s katel so zvezali zaprte domoljube». Ta satanska iznajdljivost 1 grajskih krvnikov je brezuspd Objavljamo nadaljnji seznam prispevkov, ki so jih poslale posamezne sekcije: sekcija Cu-riel je položila vsoto 53.968 ter izvedla s tem svoj delovni načrt s 64 odst.. Naj omenimo, da je celica železničarjev, ki spada pod gornjo sekcijo že izpolnila svoj delovni načrt. N-a čast kongresu pa se je sedaj obvezala, da ga bo presegla za 25 odst.. Celica v Lonjerju je položila nadaljnjo nabrano vsoto 7.255 lir ter s tem- presegla svoj načrt za 25 odst.. Uspeh lonjerskih tovarišev je tem pomembnejši, ker so tito-fašisti vedno smatrali Lonjer kot svojo trdnjavo. Neizpodbitna dejstva pa nam dokazujejo, da so se tudi tokrat pošteno ušteli. Celice sekcije Tomažič so poslale naslednje nadaljnje zneske: cel. Facchin 2.030, cel. Castagna 1.400, cel, ECA 1.250, cel. Kneipp 400, cel. Valdema-rin 700. Iz Mačkovelj so poslali 1.585. Skupina demokratičnih trgovcev pri Sv. Jakobu je darovala 7.500 lir, tov. Paoli Maria (cel. Blažina) lir 1.950, cel. Merlaki 1.350. Delavske zadruge lir 2.600. Sekcija Magdalena je poslala 4. -polog 12 tisoč lir in s Se nadaljuje na 4. strani Ideološka vzgoja je predvsem, borba, ki jo je treba voditi v naših mislih med ideologijo proletariata in drugimi ideologijami. To je borba nasprotujočih idej in mentalitet, ki odražajo gospodarske in politične zahteve različnih razredov določene družbe. Izid te borbe, o kolikor se nanaša na ideološko vzgojo članov naše Partije, mora predstavljati zmago ideologije proletariata in odstranitev vsake druge, pridobitev komunističnega gledanja na življenje in siet, to je zmago ideje in interesov Partije nad katero koli drugo idejo in katerim koli drugim interesom. Ce bi bil izid te borbe drugačen, bi član naše partije nazadoval in izgubil s tem kvalifikacije komunista V teku vsake ideološke, politične in gospodarske borbe bodisi v Partiji ali izven nje si moramo stalno osvajati izkustva iz revolucionarne prakse ter kontrolirati naše ideje, da vidimo, če točno odgovarjajo našim teoretskim načelom in interesom razredne borbe. Da se Ideološko vzgajamo, pomeni, da odpravljamo s študijem, razmišljanjem in analizo vsak odklon od marksistično - leninističnih načel, to je vse, kar bi lahko tudi v se tako majhni meri oviralo interese komunizma. Kaj je osnovna naloga članov Komunistične Partije? Naša osnovna naloga je, da postavimo komunizem, to je da spremenimo sedanji svet v komunistični svet, kjer ne bo izkoriščevalcev, zatiralcev, kapitalistov, imperialistov in fašistov. V komunistični družbi bo postalo vsako človeško bitje nesebično in zmožno ter si lahko pridobilo visoko kulturno in tehnično raven. Med človeštvom bo prevladoval duh medsebojne pomoči in ljubezni. Ta nova družba bo nedvomno najboljša, najlepša in najbolj napredna o zgodovini človeštva. Nekateri vprašujejo: ali je mogoče uresničiti komunistično družbo? Mi odgovarjamo, da je mogoče. Vsa teorija marksizma-leninizm.a nam nudi znanstveno razlago, ki odpravlja vsak dvom in nam zagotavlja, da bo končni izid razredne borbe prinesel prav to družbo. Zmaga socializma v ZSSR nam konkretno potrjuje te možnosti. Stvar komunizma je dolg, trd in težaven toda zmagovit razvoj borbe. Komunizem se namreč mora boriti z močnimi sovražniki, ki jih mora prej premagati. Brez te borbe ni mogoče priti do komunizma, ker gre za neizbežen pojav v teku razvoja družbe, ki je razdeljena na razrede. Ustanovitev Komunistične partije, udeležba komunistov v borbah in njihova vodilna vloga — vse to so neizbežni pojavi, ki so navezani na zakone družbenega razvoja. Izkoriščevalci delavcev in človeštva so zatirali in izkoriščali pretežno večino človeštva do take mere, da se izkoriščani in zatirani le s težavo preživljajo. Zaradi tega so se ti združili in organizirali, da se uprejo zatiranju in izkoriščanju ter si priborijo pravico do življenja in razvoja. Ta borba je torej povsem naravna in predstavlja neizbežen pojav. sebni gost» Rankoviča. Pred tem svojim obiskom je ameriški birič inspiciral ječe in koncentracijska taborišča Južne Amerike, Japonske, Indije in Italije. V Jugoslaviji se je ameriški rabelj prepričal, da mu more njegov beograjski kolega šef UDB Rankovič v marsičem dajati lekcije. Gost se je prepričal, da Ran-kovičeva koncentracijska taborišča in ječe niso le dobro založene, z najnovejšimi ameriškimi električnimi napravami za mučenje, marveč da se sedaj v njih uvajajo tudi taka starejša sredstva za trpinčenje, kot n pr. mučenje z «italijansko vodo», ko prisilijo žrtev, da vsrkuje v pljuča vodo namesto zraka. Temu strašnemu mučenju so podvrženi številni politični priporniki v ječah Glav-njače, Zemuna, Ciganlije. V Rankovičevih ječah in koncentracijskih taboriščih so celice vseh vrst. Od teh celic so ene popolnoma p od zemljo, v drugih je nemogoče stati po konci, tretje so napolnjene z ledeno vodo co gležnjev pripornikov, v četrtih trume podgan ne dovoljujejo prlpo-nikom, da zaspijo niti minute. V teh celicah je zrak iz-vanredno smrdljiv ...Duša kar otrpne, ko samo misli na to nečloveško mučenje. Ena izmed žrtev fašističnega terorja v Jugoslaviji pravi: «V ječi sem pogostoma vso dolgo noč slišala krike in stoke pripornikov, ki so jih mučili in pretepali: slišaLa sem divje in pijano roganje mučiteljev, titofa-Sistov. V titovskih ječah in taboriščih nisem videla žena, ki jim ne bi za časa zasliševanja izbili zob, Neka mladinka mi je po zaslišanju pokazala svoje okrvavljene noge in roke: s kleščami so ji izruvali nohte. V ječi UDB, ko so titovci gnati pripornike pred mojo celico, sem slišala žvenket kovine. To je bil Na mesto v fašističnih ./ečo\',jt. koncentracijskih taboriščih —1 nih domoljubov stopajo novi ci. Z nobenimi, še tako stt* mi napravami za mučenje n1 IV Ki do mogli titovski vandali letn-c čiti borbe, ki jo vodijo vanski domoljubi proti fašis[2( H BOS-TjiQ diktaturi in kolonialnemu sil' j stvu, pod katerim držijo Ju^ vijo ameriški imperialisti. ^ , M slovanski revolucionarji " e“v ohO’ lHjs jejo v strašnih mučilnicah L/1” vero v ljudstvo, v zaželen e dM.tedr ije spremeniti Jugoslavijo v miru in socializma. ALEKSEJ J L GOT UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DELA" GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36. Kmetje iz Revme in Oslavja bodo ostali na svojih poljih! V zadnjem času poskušajo voditelji ustanove «Ente Nazionale per le tre Venezie» na razne načine privesti najemnike zemljišč iz Pevme in Oslavja do tega, da bi do 10. novembra t. I. zapustili zemljišča, ki jih imajo v najemu. Vseh prizadetih najemnikov ie okrog 100. Večina njih se bavi s kmetijstvom in le nekaj je zaposlenih pri drugih delih. Gori omepjena ustanova zahte-za izpraznitev, češ da ima v načrtu preureditev in izboljšanje polja ter ureditev namakalnih naprav, «kar naj bi dvignilo proizvodnjo» Seveda se ustanova ne vpraša, kaj bi pomenila odtegnitev polja prebivalcem Pevme in Oslavja, ki bi bili na ta način težko prizadeti. Na desetine kmečkih družin bi ostalo brez zemlje in bi moralo iskati zaposlitve drugod. Pustimo ob strani trditev, da ima ustanova «Ente per le tre Venezie» namen dvigniti proiz- Psicefe Flik v Beogradu vodnjo s preureditvijo in bonifi-ciranjem polja in pomudimo se raje ob načinu, s katerim poskuša ta ustanova izpodriniti najemnike s polja. Krajevni voditelj ustanove Anseimi, ki dela seveda po navodilih, ki jih prejema na višjem mestu — in torej v krogih, znanih kot veliki nasprotniki vseh zahtev, ki jih stavijo kmetje — je pred nekaj dnevi ustmeno ukazal najemnikom, naj za-puste polja, ki jih imajo v najemu. Ko so se najemniki potom svoje stanovske organizacije Zve. ze neposrednih obdelovalcev zemlje, ki je včlanjena v «Con-federterro», uprli tej zahtevi, je Anseimi — ki se proglaša za «iz-urševalca ukazov» — poskušal ujeti na limanice prizadete najemnike s tem, da jim je izstavil posebne karte, na katere naj bi se podpisali ter se s tem ob-vezali, da bodo zapustili polja tekom 10. novembra t. I. Marsikatera ženica je te karte tudi podpisala v odsotnosti moža, misleč da gre za podaljšanje •najemninske pogodbe. Vse to se je zgodilo v očitnem nasprotstvu z obstoječimi zakoni, ki podaljšujejo najemninske pogodbe. Za vsem tem pa se skriva težnja po izgonu slovenskih kmetov s tamkajšnjega polja. To se pravi, da se ustanova poslužuje enakih metod kot za časa fašizma. Znano je, da je bila za časa fašizma ta ustanova orodje za «kolonizacijo» naše dežele. Pevmski in oslovski najemniki so odločni v svojem stališču. Ostali bodo na svoji zemlji! S pomočjo sindikalne organizacije se dobo borili za dosego zaščite pravic, ki jih imajo kot italijanski državljani! Po zadnjih sestankih zaintere-sirancev in sindikalnih organizacij je prišlo do sklepa, da se je treba upreti ustrahovanju, s katerim rogovilijo razni organi. Razkrinkali bomo tudi vsak prekršek sporazumov in zahtevali spoštovanje zakonov. «Confederterra», ki je enotna organizacija vseh poljskih delavcev, bo storila vse, kar je v njeni moči za to, da bodo zaščitene pravice najemnikov, in se bo tudi v tem primeru borila kot po drugih pokrajinah proti reakcionarni ofenzivi agrarnih magnatov, ki se zaganjajo proti poljskim delavcem in proti agrarni rejormi. E. SIMSIG MANIFESTACIJA KOVINARSKIH DELAVCEV POSOŠKE POKRAJINE Kongres FIOM v Tržiču velik korak naprej k enotnosti TRŽI C — V nedeljo je bil v Tržiču pokrajinski kongres Zveze kovinarjev FIOM. Kongresa se je udeležilo 130 delegatov iz vseh kovinarskih podjetij pokrajine ter številni povabljenci in drugo občinstvo. Zato je bil važna manifestacija ne le 4.200 včlanjenih kovinarjev, temveč vseh delavcev po-soške pokrajine. Na njem so VELIKA ZMAGA DELAVK V PODGORSKI PREDILNICI GORICA Popoln uspeh e- tudi za številne druge delavke. notne stavke tekstilnih delavcev in široka solidarnost, ki jo je za stavkajoče manifestiralo vse prebivalstvo posoške pokrajine, ta prisilili vodstvo predilnic v Pod,gori, da je ponovno sprejelo na delo okrog 100 delavk pod pogojem:, da bodo zaposlene «dokler bo izgotovljena določena količina naročenega platna». Ta pogoj je vodstvo predilnic navedlo seveda zato, da bi z njim prikrito dejstvo, da je moralo kapitulirati zaradi odločnega in kompaktnega zadržanja delavcev -in ostalega prebivalstva. To je torej prva velika zmaga, do katere je prišlo po zaslugi kompaktnosti delavk. Delavke bodo še nadalje vodile odločno -borbo; kajti onel vedo, da je v predilnicah dela ne le za tiste, ki so bile ponovno sprejete na delo, temveč Do tega bi prav lahko -prišlo, le da bi vodstvo predilnic opustilo prekomerno izkoriščanje delovne sile, ki v praksi povzroča tudi deklasacijo kategorij številnih delavk. Zaradi sedanjega izkoriščevalskega načina dela, je mnogo specializiranih delavk prešlo v kategorijo navadnih delavk in mnogo navadnih delavk v kategorijo pomočnic. To pomeni, da so delavke oškodovane za 1000 do 1500 lir pri vsaki dvotedenski plači. GORICA — Poveljstvo finančnih straž bo sprejelo v službo več mladincev iz gori-ške pokrajine. Prednost imajo tisti, ki obvladajo slovenščino in hrvaščino. Interesenti naj vložijo prošnjo na poveljstvo finančnih straž v Gorici, ul. Diaz 'i, se razpravljala važna gospodarska in politična vprašanja. Glavno poročilo je imel sekretar Bergamas,, kateremu je sledilo okrog 30 intervencij, katere so se nanašale na gospodarska, sindikalna, socialna in politična vprašanja in so resno zanimala ne le kovinarje, temveč delavce vseh strok, trgovce, gostilničarje, obrtnike in druge podjetnike, ki so odvisni od življenja in. razvoja kovinarske industrije. Na kongresu se je raz ora v-I j alo tudi o veliki rak rani, ki posebno tare goriško pokrajino, t. j. o brezposelnosti in o njenih posledicah. Nadalje o prekomernem in nedopustnem izkoriščanju v raznih podjetjih, kot n, pr. v tovarni SA-FOG, o krizi na kmetijskem področju, kjer je v navadi še stari način obdelovanja zemlje, mesto da bi se uvedli traktorji, Kongres je bil tem večje važnosti, ako upoštevamo vse razdejanje, ki so ga v vrstah trži-šk:h delavcev povzročili titovski provokatorji s svojim rovarjenjem na -škodo vsega delavskega razreda. Obenem pa je bil ta kongres važen mejnik na poti k zbližanju in združenju vsega delovnega ljudstva naše pokrajine. GORICA — Urad za delo v Gorici sprejema specializirane delavce za Argentino. Prednost imajo predvsem mehaniki, mizarji in strugarji v starosti.od 18 do 40 let. v Šolske (Vesti NOVO SOLSKO LETO Na goriških srednjih šolah se novo šolsko leto prične v četrtek, 16. t. m. s šolsko mašo ob 10. uri. Dijaki naj se zberejo od 9.30 vsak na svoji šoli, od koder pojdejo v spremstvu profesorjev v stolnico. K tej maši so vabljeni tudi starši in sorodniki dijakov. Naslednji dan, v petek, bo pouk ob 8.30. IZIDI IZPITOV Na goriških srednjih šolah so v jesenskem izpitnem roku prestali: Sprejemni izpit za v I. Licej: BAUZON Edvard, CUMAR Elizabeta, CE-SCUT Ivan, FAGANEL Katerina-, LAGO Jožef, SGUBIN Gvido, SULIGOI Bogdan, DEL BENE Jožef. Nižji tečajni izpit: BAUZON Aldo, ERSETIG Joško FR-ELETIC Ivan Karel, FURLAN Silverij, KOROŠEC Sergij, LEBAN Borut, PERIC Egon, RAC C ARO Jožef, CERNÌ C Emilija, CUK Tatjana, KLANJŠČEK Neva, LENARDI Marija, PAO-LETTI Nela, PETE ANI Lidija, RADETTI Marija, VALENTINČIČ Bogdana, VI-SINT1N Lucijana, ŽIGON Jolanda. Zaključni izpit strokovne šole: COTIC Marija, CVETREZNIK Bruno, DEAN Antonija, DRU-FOVKA Silvana, FLORENIN Alojzij, FURLAN Elvira, GANTAR Julija, GORJAN Ivan, KRAVOS Klavdija, LENARDI Romul, MOZETIČ Ludvik, OCRETTI Renat, PAHOR Ivan, PAHOR Vir-gilij, PETEANI Jožef, PINTAR Marija, RADETTI Egid-ij, TA-BAI Ivan, TERCIC Valentin, TERPIN Ivan. Izid matur bo objavljen v prihodnji številki. BOLJITKEC V ■° je !*Vod —»''ped «Set sak s je » 5i '"na "acij ''"pr. ^esei i!han 'stali 'V ; J‘taj I več Miro Žerjal iz Boljunc»; letos odprl novo kavarn0 ie^ia sladoledarno. Da je Bolj"11 ffej slovenska vas, bi bilo -od' Ma. poudarjati na tem v S* |l Ilič: Vendar pa, kot kaže, se It»1 Ì ” stnik gori -omenjenega k j i ''tem, ire» m ,8" italijanš^h^ Ta napis seveda krasno ^koiz vpada z reklamno tablo 11 . "h i cacale». Slovenski napis ie,, tega ne zaveda; kajti sil je napise «Caffè» in lateria» samo v samo na zavesi, ki je ,b'la j tkoj^ obešena v poletnih meS^jj 0(j Morda se gospod Žerjal * %iz muje svojega jezika P , »I Tu, morebitnimi šovinistično ^ ^ - ,( k j s. v Glinščico na iz*č :l Mj strojenimi turisti, j a j-o ki ^ (j| Kako si je mogoče toimai:(j^ebi to-le dejstvo, če pcmisl' | važ k andi^., P pcmis™ da je Žerjal celo kanu*' j<0 ^ na listi Slovenske skup1’0 ki je delala toliko zga^ geslom «Nik-oli več pod lijo». Res prava dosled0 ' kaj?... . ii%t.' Zaradi tega se vaščan' kit y; H, na splošno vsi zavedni -oD zgražajo. Zato upamo, .j ^ tudi naša kritika pripon*®,, J k spoznanju, da v slov6*1 , blt0 "V vas spada tudi slovenski *otn;; lavi pis! Prc I1’ ^ža ii);l Si z Me, šul ‘«kta eaiirove( 51 foac o isk V ’% f Kot kaže, je zadeva vi dvorazredni šoli v vasi na dobrem položaj11'v el rej so se višje šolske .^i jjj 1,11 sti le zganile zaradi PrU vaščanov. Morda bo 1® vladalo prepričanje, / -- - ~ kav'Vomu 5. nad. - 22. R. Strauss: LIR Z ROZO, 3. dej. SREDA: 19. Zdravniški vede) 20.30 Sola in vzgoja - 21. Voka!] k kvarter - 22 Bethoven: SimfoP|T kvartet - 22. št. 9. ČETRTEK: Domači motivi '-Tj' Slovenščina za Slovence - 21. » »t; dijski oder - Hart in Kaufman ta TEGA NE MORETE VZETI, SEBOJ, igra v 3 dej - nato Černe melodije. PETEK: 13. Glasba po želja1].., 20.30 Tržaški kulturni razgled1. ,t 21. Iz koncertnih dvoran Vej1". Britanije. MO, ‘te z ■in gr. ' so 'Mik: ,'bni •a lin go v 'Osti ‘istici “'tališ iz '»ie z '»Pite NOGOMET Jutri, v nedeljo 12. t. m- ‘ji^ ^ začne letni turnir v nog011’ tj0 tu za prvenstvo Svobodo6' (, tržaškega ozemlja, ki ga, * V našem meatu je bilo posebno v zadnjem češu več primerov lahke škrlatinke, ki jo je bilo težko ugotoviti in zdraviti. Zaradi tega priporoča občina vsem .staršem, da takoj javijo zdravniku visak tudi najmanjši pojav, ki bi dal slutiti, da gre za škrlatinko. Otroka je treba takoj peljati k zdravniku, tudi če ima nizko temperaturo, če .ga boli grlo ali če tor.uha, S pravočasnim zdravljenjem in izolacijo obolelega otroka bado .starši obenem znatno prispevali k borbi za zajezitev škrlattinke, ki ima lahko težke posledice za organizem otrok. ■P** V četrtek prejšnjega tedna je bila pred Uradom za delo na trgu Oberdan nova protestna manifestacija brezposelnih. Opaziti je bilo veliko število brezposelnih žena, posebno tobačnih delavk, ki so že do skrajnosti naveličane večnih obljub. Dejstvo je, da so to v pretežni večini brezposelne žene, ki morajo skrbeti za vzdrževanje družine. Med temi je približno 350 tobačnih delavk, ki še vedno čakajo, kdaj jih bodo zopet sprejeli na delo. *** Prejšnji teden so bile v ladjedelnici Felszegy volitve za nov enotni tovarniški odbor. Kandidati ES so tudi tokrat prejeli večino .glasov in sicer 403 proti 384 za Delavsko zbornico. Tako imajo ES v odboru 2 zastopnika in 2 ima DZ. Razen tega ima slednja še enega zastopnika za uradnike. *** Pogajanja za podpis nove delovne -pogodbe za nameščence paroplovnih družb so zopet v zastoju. Delodajalci nočejo namreč priznati niti sporazuma, ki so ga sprejeli in podpisali 14. junija t. 1. V zameno za poviške plač hočejo zvišati delovni urnik od 7 na 8 ur dnevno. Upravno osebje paroplovnih družb pa je že večkrat dokazalo, da zna braniti svoje pravice in ni dvoma, da bo znalo tudi tokrat odločno nastopiti v obrambo svojih pravic. V četrtek prejšnjega tedna se OGORČENI SO TUDI PRIS TAŠI DELAVSKE ZBORNICE DELAVSKI PROTESTI PROTI POVIŠKOM TROŠARINE NA PLINU IN ELEKTRIKI Z izglasovanjem poviškov I zaradi tega so dali tržaški de-trošarinsikega davka .na plinu la vel iiz vseh večjih .tovarn in in eletriki .se je demokristjan- | drugih delovišč duška svoje- ska občinska večina zopet pokazala v svoji pravi 'luči proti-ljuidsk.ih upraviteljev. Zavedajoč se ljudskega ogorčenja, se demokristjani skušajo sedaj opravičevati po časopisju, kar pa je zaman. Zaman so tudi vsi izgovori, češ da, gre samo za neznatne poviške, ki ne bodo v taki meni obremenjevali družinskih bilanc. Tržaško delovno ljudstvo se samo najboljše zaveda, da predstavljajo novi poviški tro_ šari ne na javne usluge najširše uporabe novo breme za borno tedensko oziroma mesečno družinsko bilanco. In prav mu ogorčenju s šte/vilnimi protestnimi resolucijami, ki so jih nesli na županstvo. Tako so v Tržaškem arzenalu nabrali v par urah 300 podpisov pr-oti navedenim poviškom, Podpisali so pristaši obeh sindikalnih organizacij. Zupan Bartoli pa ni hotel sprejeti delegacije z resolucijo. Isto ,se je pripetilo delegaciji delavcev iz Tovarne strojev, kjer so nabrali več sto podpisov. Značilno je dejstvo, da so v tej tovarni dali pobudo za to pristaši Delavske, zbornice. Slednji so namreč ogorčeni, ker sita se svetovalca Novelli in Intiglietta, ki sta obe- nem voditelja DZ, postavila povsem odkrito na protidelav-sko stališče. To stališče smatrajo prizadeti delavci kot pravo izdajstvo delavskih interesov. V ladjedelnici Sv. Marka pa ni prišlo do enotnega protesta in .sicer po krivdi zaupnikov DZ, ki so zavrnili predlog pripadnikov ES z izgovorom, da bodo sami protestirali. Energičen protest proti poviškom je dvignila Zveza enotnih sindikatov, ki razkrinkuje obenem stališče, iki so ga zavzele v tem pogledu druge politične skupine in posebno voditelja DiZ Novelli in Inti-glietita. je začel pred tukajšnjim porotnim sodiščem proces proti Mariu Križmančiču in njegovi ženi Mariji roj. Sacchi. Marij Križni a nčič je obtožen umora lastnega očeta Andreja, skrivanja trupla ter bega iz policijskega zapora. Njegova žena pa je obdolžena soudeležbe pri zločinu. Kakor znano, so lani našli v nekem vodnjaku pri Domju okostje moškega trupla. Po prei-skavij prišla policija do zaključka, da igre za okostje trupla Andreja Kižmančiča, ki je že pred nekaj leti izginil z doma in ga niso več našli. Na vseh treh razpravah sta oba obtoženca odločno zanikala vsako krivdo. Zaslišane so bile tudi razne priče in zdravniški izvedenci. Vendar pa' ni prišlo do prave razjasnitve in to tudi iz razloga, 'ker je baje policija vodila vso preiskavo nekam površno. V teku procesa so se celo pojavili dvomi o pravi identiteti najdenega okostja. Sodišče je deloma sprejelo zahteve državnega tožilca ter odložilo proces za nedoločen čas. Odredilo je obenem nov pregled okostja s strani izvedencev. »** v petek prejšnjega tedna so tatovi okradli stanovanje družine Kermec iz Mačkovelj št. 70. Ukradli so zlato zapestnico, uhane in verižico z obeskom v skupni vrednosti prilično 50.000 lir, ki niso krite z zavarovalnino. *** V nedeljo zjutraj so našli agenti civilne policije v neki baraki v bližini ul. Teatro Romano truplo 72-letnega Antona Sitt-niga. Prvotno so domnevali, da gre za umor, posebno še, ker je pokojnik nekaj dni prej inkasiral večjo vsoto pokojnine, ki je pri preiskavi niso našli. Končno pa so prišli do ugotovitve, da je smrt pripisati srčni kapi. *** V ponedeljek zvečer se je pripetila na cesti Dolina-Mačkov-lje težka prometna nesreča. 18-letni Sergij Smotiak iz Mačkovelj 63 je v temi zavozil s kolesom na 'kup kamenja in si pri padcu pretresel možgane. V bolnici so ugotovili, da ima počeno lobanjo in zlomljeno čeljust. *** Te dni je .policija aretirala nečloveško mater ki je 13. septembra t. 1. v bližini Rocola vrgla v neki jarek trupelce svojega komaj rojenega deteta. Truplo je bilo zavito v spodnje krilo in kose časopisa. Policija je izsledila neko Antonazevo na podlagi njenega imena, ki je bilo zabeleženo na robu lista. **» Isto tako je policija te dni izsledila in aretirala dva izmed zlikovcev, ki so izvršili prejšnji teden drzen roparski napad v tobakarni v ul. Economo. V dneh od 2. do 8. t.m. se je v tržaški občini rodilo 72 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 59 oseb, porok je bilo 70. vsako leto, organizira Zv6 j društev za telesno vzgojo. ^.'j Prvo nedeljo bodo igrale/^V(ju mo čete I. .kategorije in s F po .naslednji razporedim .“Upai Costalunga - Primorje P-j! fibra ob 10.30 na igrišču v Bolj", Srti j, cu; Rozandra - Rojan, ob l/ < bo; tudi v Boljuncu; Sv. MarK’&rbj Pristaniščniki ob 15.15 na is»6 'i za igrišču; Opčine - Skedenj, 1 Mav: 10.30 na igrišču live; Arze^ £ir10 Frausin, ob 13 na istem igr/», * Pa, Vesna - Proleter ob 15 na ir '«goč S' Šolske vestii*™ šču v Nabrežini. Ravnateljstvo Višje vesti » ugih ------- rea'7 i gimnazije v Trstu obvešča, se bo novo šolsko leto zacT oh s šoljJko mašo, ki bo 15. oK" Msk bra 1952 ob 9. v cerkvi v u, " tu Giustinelli. Dijaki se bodo z%!e la li ob 8.45 pred cerkvijo, po 1 bor ši pojdejo v šolo, kjer ji®.!ii50 '■ do razredniki dali vsa nad*1» J 191 navodila ^ jj*e ZAČETEK POUKA NA Sb rZoa VENSKIH SREDNJIH | °ryg IN STROKOVNIH SOLA^ »tsije Za nižjo trgovsko stroko" »vj v šolo bo otvoritvena služba yv. žja v torek 14. t. m. ob 8.1", VrSi kapucinski cerkvi na MontC isi^ Za učiteljišče in trgoP. akademijo bo otvoritvena ba božja v sredo 15. t. nto 10. urj v cerkvi Starega 7 ^ T Antona. Učenci in učenke se zbe|J ob navedenih Por e i urah v do$l cerkvi. Po maši gredo v ’ J kjer jim dajo razredniki > trebna navodila za novo G sko leto in jim sporočijo a■ ^ res ne bo «Primorski dn6" , trdil, da je kinodvorana P Ji nju last Franca Lipovca - j/ ki je bil v letu, ko je t>Ua rana kupljena, reven kot ce 5 k na miš? I11, Odgovorni urednik ., RUDOLF BLA2IC (BJ*" Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrehiaf Dovoljenje AIS j Preklic Podpisana AUBER MA ? iz Saleža obžalujem., da po krivici obrekovala k S, zm ZA PIRCA iz Saleža. cC" fj je napravil milijone dolf^/1 Pet občini. Ker .to ne odg0'] i," h ' »a h. resnici, iskreno obža uj®111 preklicujem svoje besede-a AUBER MAR1 AUBER Saiež m 'a m hi 'hn en 2 a e dne Sa, Dre Kor Ob 'j Sv Ure C0S: in ; tne i *. h k a co; VX Pi. >< "e.