H131829 UVODNIK
Antropološke pošasti na obzorju
Da v bližini etnoloških pffcdstraž lomasti pošast antropologije, je bilo slišati. hi da ,so stražarji tu in tam zagnali preplah; je bilo videti. Da, pošasti največkrat lomastijo v neraziskanih, neznanih in prepovedanih predelih. Ko se približajo kultiviranim področjem, jih je treba pregnati nazaj v divjino - ali pa pokončati po hitrem postopku.
Toda svet se je spremenil, "Terra incognita" je v današnjem času malodanlprazen pojem. Nobenih pravih divjin in nobenih "divjakov" skorajda ni več. Zato se antropologi vračajo domov. Že dolgo sicer, toda sedaj, ko trkajo tudi na naša vrata - domači Odpadniku ka-li?- je hudič na pragu in ogenj v strehi. Spremembe globalnega značaja se odslikujejo povsod. Toda udejanjajo se na lokalnih nivojih. Zato je domačijska miselnost povsod na preizkušnji. Čeprav ni nobene možnosti, da hi bile lokalne posebnosti izbrisane z zemljevidov. Pravih in imaginarnih. Kaj pa je globalno drugega kot zbir lokalizmov? (In kaj so "najvišji" doneski uma drugega kot premlela primitivnost?) Zato so strahovi odveč.
Ali naj brstenje antropologi) na Slovenskem razumemo kot Zamenjavo dominantne razlagalne paradigme? Dolga desetletja je namreč v humamsiiki in družboslovju kraljeval marksizem s svojimi "neizpodbitnimi" in ''večnimi" resnicami o človeku in družbi. Takrat antropologije pač nismo potrebovali. Danes, ko tudi nekateri bivši marksisti ravnajo z Marxom kot s crknjenim (steklim?) psom, potrebujejo družboslovci in humanisti druge miselne bergle. '/. nihiliz-mom ničejanskega kova si p riti ell na pamet ne more kaj prida pomagati. Zato ji ostane esenca humanizma: človek. Antropologija, torej Fiksna ideja "enotnega polja" v humanistiki in družboslovju. Mcgaleorclski koncept. Ideologija spre vinjene lepe duše - saj vendar, če razmišljaš antropološko, ne moreš biti anti-humanist. mar ne? In ne moreš delati napak, ko pa imaš ves čas pred očmi človeka] Puh log la vstop pač.
V resnici pa je prav odnos etnologov (ali naj zapišem etnologije?) do uvajanja (kulturne in socialne) antropologije prava lekcija puhloglavstvu. Zalo. ker je obramba - tistih seveda, ki sploh imajo kakšno stališče onkraj narcisličncga povzdigo-v«n|a nosu - etnologov pred lomastenjem antropoloških Sliriglavijti zmajev zelo zvita. Na solistično vprašanje, če ob izpričani metodološki in melodični širini etnologije (tla o predmetu ne govorimo) sploh potrebujemo (kuuirno) antropologijo, noben antropolog ali "antropolog" ne. more dati Zares pametnega odgovora. Razen ugotovitve, da jo polrcbu-l^notiitli zato, da bi etnologija zares postala to, za kar se tako rad.t deklarira Takrat antropologije (razen biološke antropologije in različnih Ozkih specializacij) res ne hi potrebovali.
glede na naša mnenja o njej je antropologija pač tu. Meti nami, pred nami, za nami, poti nami - in v nas. Sam hi najraje l2":tjal iz. klasične l.evi-Straussove opredelitve nerazdružlji-Vt'ga korpusa einogiafija-elnologija-anlropologija in si nehal l;lzbijat| glavo z metodami prepričevanja, da divjadi nima Slnisla kultiviniti Tako pa je (po zelo bučnem prepiru na Uredništvu - verjemite!) nastala pričujoča, antropološko obarama številka Glasnika. Ne gre za prikaz antropoloških dednosti na Slovenskem, še manj pa za preferiranje katerekoli
domače antropološke usmeritve. 1 )a ne bo pomote: sociokul-turna (kulturna in socialna) antropologija je predvsem empirična veda. Če so prispevki v pričujočem Glasniku večinoma zastavljeni drugače, to samo pomeni, da je potreba po institucionalni ureditvi njenega statusa (s samostojnim oddelkom in/ali raziskovalnim inštitutom) očitna. Šele takrat bo mogoče zares govoriti o (empirični kulturni in socialni) antropologiji (pravzaprav antropologija h) na Slovenskem, Do takrat pa bodo slovenski antropologi s svojim empiričnim delom blesteli na tujem (Borut Tel ban je dobil nagradno štipendijo Leach/Royal Anlhropological Institute na Univerzi v Manchestru za akademsko leto 1995/96 kot najperspektivnejši mladi antropolog, omogočilli pa mu bodo tudi izdajo knjige na podlagi njegovih raziskav na Papui Novi Gvineji -čestitam/o/). Predavanja na (vsaj!) štirih različnih fakultetah ter samostojne razpršene raziskovalne težnje so za zdaj pač glavna ovira razvoju slovenske antropologije. Tukaj pač je, o bližinah m razlikah meti etnologijo in antropologija (pravzaprav antropologija mi) pa med ¡tirajte sami. (Razs-vetlitev prihaja z absurdom, ne pozabite!)
Naj vam pri leni pomagajo napotki k branju zelo obilne etnološke knjižne letine v lanskem in letošnjem letu Kljub Želji, da bi v Glasniku sproti "pokrili" vse, kar v književni obliki izide etnološkega na Slovenskem, za zdaj to še ne gre. Zalo prosim avtorje, da nas poskušajo vsaj obvestiti o izidu svojega dela, če že ne morejo iztrgati i/, rok založnikov kakšnega rečen zeniskega izvoda za Glasnik (tudi kritično pišočih etnologov zelo, zelo primanjkuje!).
Ker sva imela z urednico od srede avgusta do začetka oktobra polno glavo, roke in noge referatov za kongres etnologov (pred teill so bile počitnice, za nameček pa je bilo nekaj težav tudi s prenosom nekaj člankov iz enega računalniškega forma ta v drugega...), je druga številka izšla z zamudo. Upava, tla bo (ob kolikor toliko rednem sprejemanju državnega proračuna) v prihodnje mogoče "izhajali" bolj redno. Tako, kot sva si zamislila.
Redni naročniki ste gotovo opazili, tla je prišlo do sprememb v pobiranju naročnine za Glasnik, Knjižnico Glasnika in članarino društva. Za 5000 SIT, ki ste jih (upam) plačali, dobite štiri številke Glasnika in eno knjigo iz rednega programa knjižne zbirke. Hvala za razumevanje in podporo (brez vašega deleža načrtovanega programa ne bi mogli izpeljati). V imenu Društva se zahvaljujem tudi Znanstvenemu inštitutu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kije izdatno podprlo objave svojih sodelavcev v Glasniku SF.D.
Za konec še opravičilo. Svoje napake največkrat radi pripišemo porednosti tiskarskih škratov. V 1. številki letošnjega Glasnika smo spregledali zelo neljubo napako, ki jo je zakuhal računalnik (pravzaprav njegov okorni program). Zamešal je namreč dva odstavka iz dveh različnih člankov, ki sla govorila o isti razstavi, le da iz dveh povsem različnih izhodišč; notranjega in zunanjega. Ingi Brezigar se opravičujem za "nečimrn" sklepni odstavek. Darji S k it pa za okrnjeno besedilo; Digitalni Skral nam je pomagal tudi pri navedbi fiktivnega Krcmcnškovega tlela Obča "clnografija" (pravilno seveda Obča etnologija). In ker je bil nenasilen, je požrl tudi večino narekovajev v članku Boštjana Kravanje. Tudi njima se opravičujem.
Kaj ko Mttršič
°LASN!KSED 35/1995, Št. 2-3
1