List M koriatt dUlav-•kefla I|u4afva. U.l.v
«1 to opraviiani do VMgtktr product rato.
Thta pa par is 4svot«4 to tha intaraata of tho working olaaa. Work-ora aro entitled to all what thav produce.
PAZITE!
na Atavllko v okUpa|u-kl ao naha|a polag va-iega naalova. prilepite* nega apodaf ali
na ovitku. Ako (310) |e itevitka
teda| vam a prihodnjo Atevtlko natege liata po tete naročnina. Proal-mo, ponovite |o tako).
Ibwtk a« *«uo»4-«áaM statu»*, D». 1 isor. al ta« peni offio. s« Chtmco lil. UMU» ta« let et Ueagr««* ef M »roh IH. IST»
Office: 2146 Blue lalaod Ave.
"Delavci vseh dežela, • združite se'
Štev. (No.) 309.
Chicago» OL, 12* avgusta (August) 1913.
Leto (VoL) VUl.
—~ '
Rudarji v bakrenem okrožju
stoje trdno kakor skala.
i
Boj se bo nadaljeval do skrajnosti.—Mati Jones navdušuje štrajkarji—Milica baje odide.— V celem okrožju je mir.
Apel na vlado.
^ ZAPADNA RUDARSKA ZVEZA
KIÎÔE DELAV8TV0 NA POMOČ.
Iz glavnega stana Zapadne ru-da rs k c zveze v Deuveru, Colo., je imel zadnji teden sledeči apel, ki je naslovljen v prvi vrati na članstvo omenjene organizacije in v ostalem |>a na zavedno delav-■tvo cele Amerike v Obče: Bratje delavci!
Delavstvo cele Amerike sc po-zivlje, da pomaga po vseh svojih močeh, dokler zmagovito ne zavih ra prapor uniouizma v bakrenem okrožju severnega Micbigana V Michiganu se dane» bije mogočna bitka. Iieta in leta so rudarji potrpežljivo priena£ali trpke razmere in krivice, s katerimi so jih obkladali majmatje ' bakra, dokler ni bila tudi potrpežljivosti polna mera.
Z vsemi «fedsfcvi so poskušali rudarji omajati rudarske družbe, da bi jim pripoznale vsaj nekoliko človeških pravic — ali zastonj.
Skromnim zahtevam rudarjev, da bi jim dali malo več plače in pripoznali človeške delavne ¡pogoje, so se rudniški carji v ba-. krenem okrasju samo rogali; sužnji, ki napenjajo svoje kosti v globočinah zemlje, bili so jim le mašine, iz katerih so sesali divi-dendo. Srca rudniških magnatov so bila zaprta za vse — odprta so le za profit.
Radarji v Mich i ganu ste se trudili na vse načine, da bi odvrnili Atrajk. Oakali so in čakalli, da uravnajo zadevo mirnim potom, toda baroni bakra so ošabno zavrnili vsak dogovor z rudarji glede njihovih pravičnih zahtev; baroni rudnikov, katerim je profit več, kakor pa blagostanje tisočih delavcev, ki so jim s svojim delom ustvarili neštete milijone bogastva — so celo odrekli rudarjem pravico do organizacije.
Rudarji v Mich i ganu ne smejo za nobeno ceno izgubiti te bitke, bitke, katera je bila izsiljena od strani rudniških magnatov. Kajti poTaz bi pomen H, da je v bakrenem okrožju izgubljena vsaka iskrica unionizma za nedogleden čas. Da se pa to ne zgodi, je treba, da organizirano delavstvo demonstrira in pokaže, vin -je njegova moč močnejša od moči bogastva.
Celo bakreno okrožje v Michi-ganu je v boju ; vsi rudniki počivajo. 7000 rudarjev «padajočih k~~We stern Federation of Miners je pričelo hoj za boljše življenske pogoje in s tem vred so odložili orodje tudi otftali rudarji izven unije, da se skurmo borijo proti svojim arogantnim despotom.
V stavki je čez 15.000 rudarjev in skrbeti je treba najmanj sa 50.000 oseb, dokler ni bitka dobljen?^ Krajevne unije v cHem okrožju štrajka so v 'boju zato. da rudarji zmagajo in zato je dolžnost vsakega člana Western Federation of Miners,- da takoj priskoči na pomoč svojim bratom v Michigann.
Eksekirtiva W. P. of M. je raz pisala posebni asesment za mesec avgust na svoje članstvo. Pričakujemo, da krajevne unije poravnajo ta asesment nemudoma in s tem pokažejo, da stoji Za* pa d na rudarska svesa kot močna falanga na strani svojih bratov v Michigan!?, dokler ni izvojevana sijajna zmaga nad brezarčnimi magnati bskrs.
Vsi denarni prispevki za štrsj-karje v bakrenem okrožju naj se pošiljajo na: Ernest Mills, secre-tary-treasurer, Western federation of Miners, 005 Railroad building, Denver, Colo.
Mati Jones sijajno sprejeta.
Calumet, Mich., 5. avg. — (Posebno poročilo "Proletarcu".) — Danes ob polu dvanajsti uri dop. je dospela semkaj znana delavska boriteijica mati Jones. Na postaji jo je sjirejelo na tisoče štrajkar-jev, ki so vrlo»starko navdušeno pozdravljali. Oak cesta od postaje do 5. ceste je bila polna delavcev, ki so čakali in se gnjetli, da vsaj od daleč vidijo "angelja rudarjev in prem off ar je v", Mother Jone«, o kateri so že toliko slišali.
Včeraj sta prišla tudi Mrs. in Mr. Canon iz Los Angelesa. Call., da pomagata tukajšnjim voditeljem. Oba sta dobra govornika. Canon bo tudi pomagal urejevati list "Bulletin", katerega bo izdajala tukajšnja okrožna unija ob času štrajka po potrebi dva do trikrat na teden ali pa vsak dan.
Štrajkarji so povsem mirni. Bijejo pravi moderni boj. Družbe pa na vse mogoče načine skušajo pri&'tjL z defem, toda ne *jn dobiti toliko delavcev oziroma skebov, da bi se splačalo delati. Rudniki ho neki že v z«4o< slabem položaju. Govorica že kroži, da vzpenjače v nekaterih shahtih ne morejo iti globočje kot 500 čevljev.
V sredo 6. avgusta se vrši veliki shod rudarjev v Pale stri na Lati-riumu. Pričakuje se najmanj 12.000 prisotnikov. Govorila bo mati Jones in drugi govorniki v raznih jezikih.
Štrajkarji na piknikih.
Mass City, Mich., 5. avtg. — (Pos. poročilo "Proletarcu".) V celem okrožju štrajka je tukaj najbolj mirno, namreč v Ontonagon County. Med tem, ko naše brate v Hmigton in v Keweenaw Coutny ovira milica in armada deputijev, imamo tukaj najlepše čase. Prirejamo piknike in se zabavamo, kar sc da. Organizirani smo v toliki meri, da sploh nimri* mo nasprotnikov. Celo metrtjii očetje so z nami. Roj je torej lahek, kadar ni nasprotnikov — iz.en rodaiškth dnr/b.-— samo, če Sc ne bo kakšnih .garjevcev od drugod, da bi nam delali zgago.
P. O.
Odpoklic milice.
Calumet, Mich., 6. »vg. — Rri-gadir-gcneral Abbey je dobil od guvernerja povelje, da mora od-poslati gotov del milice stran. Guverner je najbrž spoznal veliko napako, ko se je tako naglo vse-deV na limanice magnatom bakra in posla'1 vojaštvo, ki ga 'ni bilo čisto nič treba. O tem so ga poučili tudi davkoplačevalci v Houghtonu in Hancocku, ki so zadnji petek poslali resolucijo v Lansing zahtevajoč, da se milica odpokliče. Vojaki ne delajo drugega kakor pasejo kapitalno lenobo in to stane davkoplačevalce približno $10.000 dnevno. Calumet & ITecla Co. seveda nasprotuje na vso moč, da bi šli vojaki vstran, toda javno mnenje ljudstva je močnejše, kakor pa mogočni cvenk 'bakrenih carjev. Ako torej odpokličejo dober del — če že ne vse — milice še te dni, bo to že prvi poraz ošabnih kapitalistov. Šerif Cruee ima nalogo, da po odpoklieanju čet pomnoži število pomožnih Šerifov
in aieer od 1000 na 1600. Toda šerif se boji — in po vsi pravici — da ne bp'mogel dobiti v Houghton County toliko mož, ki bi bili voljni sprejeti nečastno službo "količkarjev".
Pod zaščito iiiiličarjev so pričeli delati s sesalkami v več drugih rovih; vsega s kuj »a j delajo sedaj seealke v 30 jamah. Štrajkarji se niso temu proti vili in so umaknili pikete od dotičnih rudnikov.
Organizirano delavstvo hiti na pomoč.
Chicago, 6. avg. — C. K. Ma-honey, podpredsednik W. F. of M., ne je danes ustavil v Ohicagi na potu iz Miehigana v Deorver. Izjavil je, da so rudarji v bakrenem okrožju pripravljeni na boj do zadnjega. Cim pride v Denver, bo sklical Mahoney generalno konferenco vseb Strokovnih unij v Zedinjenih državah; obenem bo imenoval komite za nabiranje prispevkov. M. J. Rilley, zastopnik W. P. of M., kateri se je mudil dva dr:i v Copper Countv, je že na delu med ehicaškimi linijami, da jih seznani z bojem in z razmerami v štrajkarskem okrožju. Tiskani so ae veliki plakati, ki z debelim! črkami svarijo brezpo-
selne delavce v (fliieagi, da naj ne irredo pod uobeno ceno tjakaj.
Rilley pravi, da vlada v celem bakrenem okrožju najlepši mir. "Rudarji ne prirejajo nobenih izgredov niti jih ne mislijo," izjavlja Rilley. "Mi hočemo zmagati mirnim potom in izgredi nam ne bodo nič koristili. f'e moremo lastnikom rudnikov le to preprečiti, da ue dobe stavkokazov gori, potem se bodo kmalu podali."
(Nadaljevanje na 2. strani).
TELEGRAM.
Galumet, Mich., Aug. 10. 13 Slovenski Pinkerton župnik Luka Klopčič je danes nainanil v cerkvi, da se jutri začne s delom in da naj gredo delavci na delo I Živel naš kranjski judei.
&AVS.
Mislim, da le temu telegramu ni potreben uobeu poaOben komentar, ker že khiiio dejstvo, da se je župnik Klopčič tako daleč «pozabil — govori dovolj jasno!
Pa<vel Dolenc, tajnik.
Sodrug J. ft usnjar, tajnik J. S. Z. iz Ohicage je odpotoval za eu teden v Calumet.
Pozvala gn j? tla W F. of M. Tam bo imel več shodov.
Ôtrajk v Mlchiganu: iStra jkarji preti poslopjem, kjer ima uni ja svoj sedež.
(Chicago Daily Press.)
Ôtrajk v Mlchiganu: Rudarji korakajo na abod v Palestra Hall v Calometu.
(Chicago Daily Preaa.)
itrajk v Mlchiganu: Milica pred oroftarno taka . . .
Generalni štrajk ne gorenjem polotoku Mišigana bode - in mora biti dobljen.
Med delavci vlada velikansko navdušenje vsled prihoda osivele starke — "Mother Jones".
Calumet Mich., August 7
V bakrenem okrožju države Michigan, nazvanem "Copper Country" (domovina bakra) kjer se je dne 23. julija proglasil generalni štrajk, se se sedaj bije umski boj med delom in kapitalom— odločilna bitka med pridnimi delavci in peščico zajedačev, kateri žive na stroške drugih.
Le malo je dežel na svetu, katere bi posedovale take ogromne zaklade zemlje, kakor jih poseduje bakreno okrožje v Mišiganu. Leni postopači, kateri imajo svoje glavno "gnjezdo" v Bostonu, so v okvirju postav proglasili naravne zaklade zemlje tega o-krožja — za svojo sveto last, ter izkoriščali delavce v imenu svetega profita do skrajnosti. Toda čas je prišel, ko so delavci odložili vrtalne stroje, krampe in lopate in šli v boj za svoje opravičene zahteve: osemurni delavnik, boljšo plačo, dva moža pri vrtalnih strojih in pripoznanje unije 'Western Federation of Miners".
Bogati bostonski postopači in kapitalistom prodane duše niti od daleč niso slutile, da je večina delavcev že v uniji, predno je vodstvo "W. F. of M." proglasilo generalni štrajk. Dosedanji ca-lumetski car "Big Jimmy Me-N'aughton" se je še pred nedol-gim časom ponosno izjavil, da bode poprej trava rastla po ulicah Red Jacketa in Lauriuma, predno bodejo baroni bakra pripoznali "W. F. of M." Le danes stoje na strani družbe kapitalistični in nekateri delavski listi?!, kateri, namesto da bi delavcem priporočali bratsko slogo in železno disciplino — namesto istega pa delavce begajo iz lažnjivimi poročili,. katera imajo prozoren namen,
—	med delavcc zasejati neslogo in prepir, njihove vrste razcepiti, ker delavci združeni zmagajo — nezdruženi pa padejo.
štrajk v "Copper Country" bode dobljen. Delavcem ne stoji za hrbtom samo 44W. P. of M." pač pa so poslali brzojavke od "American Federation of Labor" predsednik Gompers in tajnik Morison, od "United Mine Workers of Amerika'' pa predsednik White, da rajši izpraznijo svoje blagajne do zadnjega centa, kakor pa da bi sedaj v odločilnem trenutku bitko- mod delom in kar pitalom, zapustili svoje boreče se brate v bakrenem okrožju. Izvr-šcvalni odbor unije se' je izjavil, da ako bahač MoNaughton obstane pri svojej trditvi, da bode po Red Jacketu in Lauriumu poprej trava rastla predno pripoana družba bakra unijo, — da potem so štrajkarji tudi pripravljeni, da v Cslumetu počakajo tiste trave
—	katero hočejo tudi pojesti.
Vojaštvo bode kmalu odpoklicano, ker je pri sedanjej disciplini in redu — tudi absolutno nepotrebno. Nas nič ne skrbi "mar-čati" v senci bajonetov, pušk in topov. Ampak stvar je druga. Za-kladničar države Mišigan je izjavil. da stane vojaštvo v bakrenem okrožju vsaki dan $12,500. Vojaštvo pa ne plačujejo samo lastniki rudnikov — pač pa cela država. Zakladniuar se je izjavil, da bode fond za vojaštvo v par dneh izčrpan, in potem bo imelo besedo ljudstvo cele države Mišigan, ne pa samo predsednik druftbe Shaw. McNaughton, Cruse, Abbey in še par drugih bostonskih potepuhov. Kolikor dalje bo vo-
jaštvo tukaj, toliko več bo treba delavcem plačati davkov. Lahko se pripeti, da bode vojaštvo odpoklicano, še predno dobite v roke "Proletarca" in potem adijo tistih par skebov, kateri delajo sedaj v varstvu — svinca in smodnika.
•0
Na poziv Fincev in v sporazumu slovenske sekcije Jugoslovanske Kocialistióne zveze sem odpotoval v naglici iz Ctiicage, da svojim boreči m se tovarišem, ako je mogoče— v boju pomagam. Dne 1. augusta smo v dolgej paradi marčali po Hed Jaoketu in sosednih ulicah nakar smo imeli shod v "Red Jacket town Hall". Na shodu se je govorilo v angleškem, finskem, italjanskem, hrvaškem, slovenskem, madjarskem, in poljskem jeziku. Zvečer ravnoistega dne pa sem imel shod v "Wil-mer's Hall". Dvorana bila je polna. Najprej uta enajstletna Katarina in desetletni Leo Junko zapela 44Marssellaiso" in zatem še Katarina sama "The Working Men's Unite" nakar je sledil govor v slovenskem jeziku. V soboto 2. augusta smo v lepej paradi korakali v 5 milj oddaljeni Ah-ineek. Ker ni tamkaj za ta*o množico ljudstva nobene primerne dvorane, *mo morali zborovati pod "milim nebom" — v hosti. Za govorniški oder smo si izbrali ogromen hrastov "štor", raz katerega smo govorili delavcem v petih jezikih.
V	nedeljo, dne 3. augusta smo v velikanskej paradi odšli izpred glavnega stana unije ter odkorakali v 4 "Palestra Hall" na Lau-rium. Ta dvorana je največja v celem hakremem okrožju ter ima prostora za 12,000 poslusalcev. V dvorani, katera je bila polna, je govorilo enajst govornikov v osmih različnih jezikih. Vsi so spodbujali delavce do končne zmage. .Seveda so govorniki pri tolikem številu imeli le kratko odmerjen čas. Edini, kateri je govoril nekoliko dalje, je bil Guy E. Miller, član eksekutive <4W. F. of M."
V	dvorano in iz dvorane nam je korakala na čelu rudarska godba.
V	sprevodu pa so nosili pomenljive napise, kakor: "The miners of this district consolidate, why not its workmen T" 44 We demand an ft hour day—a minimum wage —of per day Tor underground workers, 35c. advance for every surface worker in mine, mill and smelters". "Good enough to work for mine operators, but not good enough to talk to them." 44We demant higher wages and better working conditions." "One man machine -r- our agitator" itd.
V	pondeljek 4. augusta smo izvedeli. da hoče rudniška družba za hrbtom igrati pristni ameriški švindelj. V "Red Jacket town hall" je bila za skebc sklicana nekaka seja, na katerej so ti duševni revčki mislili ustanoviti nekako novo unijo, pri katerej bi bil seveda McNaughton predsednik.
V	odbor za novo unijo se je za Slovence podpisal neki J. Vertin, katerega pa ne poznam. Kapitalistični načrt je šel seveda takoj rakom žvižgat. Dvorana je bila seveda polna, ampak ne skebov, pač pa unijskih delavcev. Že je kapitalističnim podrepnikom igral blaženi smeh okoli usten, misleč, da so to vsi njihovi pristaii. Kar stopi na govorniško tribuno
(N»da^evanje na 2. strani v 4. koloni.)
é
prolmtabbc
Strajk v Mlchigaau: Rudarji pred vhodom ▼ jamo pred itrajkom.
(Chicago Daily Preea.)
Nadaljevanje a prve «trani 4. kolone.
V New Torku ibirajo skebe.
Ne York, 5. avg. — Zfoglaaiia firma za prcskrbljevanje profeai-jonelnih akebov in pretepačev "The WaddcM & Mahon", 137 Mleecker St., je "silno zaposlena' 'te dni, kakor poroča poročevalec "Milwaukee Ijeaderu". Od vaeh strani ribira profesijonelne burne in propalice najnižje v rate, da jih posije na prvi poziv v ba-kreno okrožje Miehigana, kjer traja štrajk. Vodja te firme je te odšel1 v Calumet, da pregleda položaj in da aklerie z magnati bakra cigansko kupčijo, če potrebujejo kaj njegovih barab. Ta zloglasna tvrdka preakrblja kapitalistom povsod, kjer je štrajk večji del navadne pretepače. najnižje divjake in propalice, kar jih zemlja noai. Te barabe so navadno o borožene z revolverji in drugim orožjem; zmuznejo se med atrajkarje hlineč se kot njihovi ¡"prijatelji" in pri prvi priliki izzovejo z vojaki ali s policaji krvave pretepe in poboje, katerih so potem navadno krivi le štraj-karji. Na ta način slabijo vrste štrajkarjev in pomagajo uničiti stavko. " Vandell & Mahon'' dela roko v roki z zloglasnimi Bakl-winci, ki so morili premogarje v W. Virginiji in s Pmkertonci, ki so 4 4 sadili dinamit na račun delavcev v Coloradi.
Priporočamo rudarjem, da naj bodo do skrajnosti iprevrdmi če pride ta sodrga v bakreno o-krožje.
Prva nakana, razdvojiti itraj-karje, je Spodletela.
Calumet, Mich., 6. avg. — (Poročilo "Milwaukee Leaderu".) — Carji bakra so v torek nastavil* prvo past, da bi zaneeli razdor raed štrajka joče rudarje, toda nakana jim je sijajno ^odletele. Najeli so nekaj starih isilužben-cev Calumet & Hecla Co., ki so po 201«« nem robo van ju in garanju popolnoma zakrknili za vsako samostojno misel in tem "zvestim" je bilo naročeno, da »aj skHčejo strajkarje .kolikor največ mogoče na »hod v mestno dvorano. "Zvesti" so res na cesti povabili gručo rudarjev, da naj gredo na shod. Ker se miijski «hodi vrse vsak dan, niso rudarji nič hudega sluteči ali za njimi. Tem so se med potjo pridružili še drugi in tako je četa narasla na par tisoč mož in v kratkem ie bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Unijski voditelji, ki imajo prostore dobrega pol bloka od mestne toiše, niso naravno nič znali o tem shodu, toda sklenili «o takoj, da shod izkoristijo za unijo. Ko je bila dvorana napolnjena, so se oglasili " zvijati" in predlagali, naj neki .Toe Tleaton predseduje. Nato so predlagali, da se izvoli odbor, v katerem bodo zastopane vse narodnosti. Začelo se je imenovanje, toda ko je bil odbor iabran in imena prečitama, so spoznali kapitalistični kolovodje, da je v odboru večina unijskih štrajkarjev. To jih je pogrelo in navzoč» boasje so pričeli klicati, da morajo unijci ven iz odbora. Sedaj je pa stopil na stol Janko Terzič, član eksekutive W. F. of M., in v kratkih, toda krepkih besedah povedal navzočim rudarjem, da shod ni nič drugem kakor od Calumet & ITeele nastavljena paat. V trcnotku so se itrajkarji vauli proti vratom in kakor b» mignil je bila dvorana prašna; ostali so le kapitani, boaaje »n "zvesti", ki so žalostno gledali po praznih kotih. Komaj ao pa fctrajksrji isprssuili dvtorsno 8n
obstali v gručah zunaj na ulici sta pridrčala od Oak ceste dva velika tovorna avtomobila, polna — mfličarjev. Na zadnjem je oblastno sedel lord Abbey. Kajpak, "hrabri junaki" ao prišli prepozno. — Dvorana je bila prazna in avtomobila z vojaško sodrgo sta zopet odfrčala.
Načrt je bil jasen. Carji bakra so hotčli zvabiti št raj k ar je skupaj, napraviti med njimi zifražbo in nemir in natančno ob določenem času je imela priti milica ter udariti po dedaveih. štrajkarji so jim pa prekrižali načrte in danes vedo, kdo so tistih par kompanij-skill pod re pni kov, ki so proti njim in ki hodijo za kapitaliste po kostanj v žrjavico.
Calumet, Mich., 7. avg. — Gen. Abbey, komandant milice, je izjavil v interviewu, da ne bo nadlegoval "matere'' Jones, katera se mudi v bakrenem okrožju. Dejstvo, da je ženska in njena visoka starost jo opravičuje pred -vsakim nastopom proti njej.
En sam skeb ss je oglasil.
Calumet, Mich., 7. avg. (Milwaukee Leader.) — Baroni bakra bi radi na vse načine začeli z detain vsaj v eni jami. V lokalnih kapitalističnih listih so še v torek razglasili, da imajo delavcev, kolikor hočejo, da so rudarji že izgubili vse veselje do štrajka in da bodo le "lojalni" »prejeti nazaj na delo. Raznesli so vest, da je najmanj 2000 mož pripravljenih prijeti za delo in da bo rudnik odprt v sredo zjutraj. Toda ob določeni uri je namesto "dva tisoč lojalnih" — prišel — en sam človek! Veliki bluff rudniških carjev in podrcpniti kapitalističnih listov se je razpršil v nič. Rudarji — čast jim! — so lojalni le samim sebi in ne dajo nič na bluff.
Velikanski shod na Lauriumu. Rudarji zahtevajo «preiskavo po zveznem senatu.
Calutnet, Mich., 8. avg. — Velikanski «hod, kakonmega še ni bilo v okrožju bakra, se je vršil v sredo večer v Palestra Rinku na bližnjem Lauriumu. Pred shodom se je vršil gigantni pohpd rudarjev iz Calumet a na La urinim, ka-koršnega še ne pomni zgodovina gornjega Michigana. Glavni govornik na shodu je bila mati Jones. Njen govor je bil ognjevit in moški, kakor da bi ne govorila čClietna ženska. Govorila je iz srca, kakor pač zna ona in njene .plameneče besede so Hektriziralp ogromno množiio 12.000 delaviev.
Ko so vsi govorniki končali, je bila predložena in soglasno sprejeta sledeča resolucija:
Z ozirom na dejstvo, da je pravkar končan «len največjih delavskih bojev v West Virginiji s popolno zmago United Mine Workers;
Z ozirom na dejstvo, da so bile proti premogarjem združene vse kapitalistične sile: denarne mošnje operatorjev, BaMwin-Fezlovi pretepači, milice, guverner in vrhovno sodišče z namenom, da vzdržijo peonažo v državi; z ozirom na dejstvo ,da so prišle na dan vse lopovščine napram delavcem potom senatne preiskave, katero je izposloval John W. Kern in katero je izvršil nepristranski Martine s pomočjo ostalih senatorjev Reeda in Boraha —
izreka jim delavsko ljudstvo v CalumetAi" gorko priznanje ra delo, ki so ga (senatorji) izvršili v dobrobit svobode človeAtva Upamo, da je bil njih krepki nastop na občo korist delavstva in da bodo še zagovarjali delavsko stvar, kadarkoli |n kjerkoli se oglasi klic trpečih in tlačenih.
Z ozirom na dejstvo, da so ru-
darji v bakrenem okrožju Mlctoi-ggna apelirali na operatorja za konferenco, katero ao pa zadnji zavrnili in ko so rudarji progls-sili štrajk, so odgovorili operatorji tisočerim delavcem stem, da so po svojem hlapčevskem Šerifu poklicali vojaške čete in nesramne Vsddelleve pretepsče, da pobijejo mirne ljudi;
z ozirom na dejstvo^ da je guverner preslišal nas apel za odpoklican je čet in da sam osebno preišče tukajšnji položaj, pač nam pa daje blazne nasvete, da naj konferiramo z operatorji, ki zavračajo vsak tak sestanek —
in z ozirom na dejstvo, ds je postopsnje guvernerja in rudniških operatorjev v nasprotju z interesi ne aamo rudarjev temveč ce4e komunitete —
je zaključeno, da delavsko ljudstvo v Calumctu na javnem shodu ožigosa rudniške operatorje in guvernerja glede njib indiferen-ce napram int«*resom rudsrjev. Dslje apeliramo na zvezni senat, da prične s preiskavo razmer in položaja v bakrenem okrožju in da kongres sprejme zakon proti transportaeiji in deputizaciji navadnih barab. Končno s|>elujeino na kongres, da naj takoj stori potrebne korske v svrho nacionali-ziranjs rudnikov in premogoko-kopov, ksjti dokazano je, da posedujejo rudnike He v izkoriščanje delavcev in ljudstva vobče.
M. J. Riehard, p reds.
Vojaške čete odidejo — morda.
Calumet ,Mich., 8. avg. — Nezanesljiva poročila govore, da odide gotov del milice od tukaj drugi teden, ako bo po mnenju komandantov "položaj ugoden." (ien. Abbey je sklenil, da takoj ne more odposlati miličarjev. (Gospod general ni tako sklenil, temveč sklenila je Calumet and Hcla Co., katera ima generala in guvemorja v svojem ž!epu.)
Vlada preiskuje štrajk.
Osi imet, Mich., 8. avg. — W. B. Pa'lmer, \»osebni odposlanec vladnega oddelka za delo, je došel semkaj in pričel s preiskavo. Včeraj je govoril z voditelji štrajka in danes se snide z operatorji. Paliner izjavlja, da morda pride gori sam tajnik delavskega oddelka zvezne vlade — Wilson.
Več rudarjev je danes p<srfalo svoje rodbine — žene in deeof -— k prijateljem »v Minnesota in v bližnje kraje izven bakrenega okrožja. To je dokaz, da se rudarji pripravljajo na dolg in neizprosen boj, če se družbe kmalu ne podajo.
Mass City, Mich.
Glede stavke iz Ontonagon okraja se ne čita veliko skorsj v nobenem listu, dasi je ravno tolike važnosti, kakor v Houghton in Keweenaw okrajih.
Rudo kopi v Ontonagon okraju so precej oddaljeni o<l onih »V omenjenih dveh okrajih. Stavka je tudi v tem okraju completna okoli rudnikov in rudarji irnsjo moč, da jih tudi v takem položaju lahko obdrže, ako koinpanije ne priznajo zahteve.
V	tem okraju še niso dohili "soldatov" in upati je, da jih tudi ne bo, ker so stavka rji popolnoma mirni in bojujejo pravi modemi boj. Organizirani so iz celega okraja v eno unijo in sicer št. 215. Zahodne rudarske zveze, to je osemindevetdeset odstotkov. Za boj v tej postojanki so rudarji dobro pripravljeni in imajo dobro in premišljeno vodstvo. Zvezani so tudi z okrožno unijo bakrenega okrožja.
V	tem okraju ni bilo za časa stavke še noi!>enega pretepa niti krvolitja. _Omega
Mother Jones, najbolj priljub-Ijens agitatorica med premogarji in rndsrji.
Nadaljevanje a prve strani šeste kolone:
Janko Terzič, šest črevljev visok in plečat Dalmatinec ki član ekae-kutive "W. F. of M." ter povč, s svojim orjaškim glasom delavcem, zakaj se gre, nakar so takoj vsi delavci zapustili dvorano, ra-zun par kapitalističnih 'cuckov'-kateri so vsak trenutek pripravljeni, da za eden cent prodajo — očeta in mater. Dasirsvno se je vsa ta komedija vršila že pozno popoldan, vendar sem v sporazumu eksekutive 44W. F. of M." takoi sklical shod V"Wilmer's Hali", kjer smo v slovenskem, hrvaškem in M rs. Cannon v angleškem jeziku razložili delavcem ta najnovejši kapitalistični trik in takoj v povoju zatrli ta novorojeni nestvor. Oklenili smo, da v novo rojeno skebsko unijo ne pojdejo delavei, pač pa naj družba s svojim prevzetnim McNsughto-noin na čelu — ako jo že ravno veseli — v svojo novo unijo organizira — svoje mule.
Nad vse lep dan pa je bil v torek 5. augusta, ko je prišla vest, da se ob enajstih pripelje z vlakom med nas na Calumet znana delavska boriteljiea "angelj rudarjev" Mother Jones. Našo delavsko boriteljico, katera je posebno od zadnjega west-virginij-skega štrajka znana po celem civiliziranem svetu, smo šli čakati na postajo v impozantnem sprevodu, kjer smo se razvrstil v špalir od postaje pa daleč gori po os k cesti. Za enoinosemdesetlet-no "mater" je bil pripravljen rdeč automobil. Toda ona je izjavila, da se noče voziti v automo-bilu, pač pa da hoče "marčati" s svojimi fanti. "Mati Jones" je govorila v sredo 6. augusta v Pale-stra Hallu" na Laurium. Velikanska dvorana — je bila premajhna. To je bila največja delavska parada in manifestacija, kolikor jih pomni zgodovina Calumeta in bakrenega okrožja. Žal, da nisem imel na ta dan prilike poslušati prvoborijeljice delavcev. Na željo eksekutive "W. F. of M." sem šel z Jos. I). Cannonom in njegovo soprogo M rs. Cannon na "So. Range" kjer smo imeli zopet drug shod. Seveda sem imel zojjet smolo. Naročeno nam je bilo na Calumctu, da naj izstopimo na "South Range" postaji. Ko izstopimo na tej postaji, ni bilo uobenega človeka nikjer. Šli smo do uradnega lokala "W. F. of M.", — toda tudi tamkaj je bilo vse zaprto. Začudeno smo premišljevali, kaj vse to pomeni.
Sele neki Finec nam razjasni, da shod ni na "South Range" pač pa na Paincsdale. Kaj storiti? S Cannonom bi šla teh 5 milj peš, pac pa je bilo sitno s soprogo, ki je že stara nad 50 let, — pa bi tudi prepozno prišli na shod. Dru-zega ni kazalo, kakor vzeti automobil. Na shodu smo delavoem pojasnili, da se nismo zato pripeljali z automobilom, da bi se smatrali bolj "šport", ali nekaj več, pač pa zavoljo napačnih informacij. Na tem shodu smo imeli za govorniški oder—smrekov 'štor'. Hvala vsem svetnikom, ker je dosti "fctorov" v MMgsnu. Na shodu ni bilo dosti Slovencev, pač pa bratov Hrvatov. Ker sem trd Gorenjec, sem bi) radoveden, ako me Hrvatje razumejo. » Vprašal sepi jih da me li razumejo, ali pa. ako samo iz pavade ploskajo. Odgovorili so mi. da me dobro razumejo in da moram "još dojti" na "Soutb Range.".
Danes. 7. augusta smo šli v ogromnej paradi z našo."Mother Jones" na čelu v 5 milj oddaljeni Ahmeek, kjer je bila glavna govornica "mati". Takih govornic. kakor je "mati", — se ne stresa iz rokava. Dasiravno že 81-letna žena, katera je iz polne kupe pila grenkobo kapitalistične družbe; zna vkljub temu s svojo mladeniško ognjevitostjo, prepričevalno dialektiko in s svojim čistim in močnim glasom ljudstvo navdušiti do skrajnosti in jih pridobiti za industrielni unionizem in socializem.
Jutri 8. augusta pojdemo z "materjo" na "South Range". Poročilo o tem sledi kasneje.
"W. F. of M." prične izdajati za Štrsjkarsko okolico svoj »list v angleškem jeziku. List hode izhajal po potrebi v obliki magazina. dokler bode trajal štrajk. Ako bode nujno, izide vsak dan. Slovenski listi, ksteri odprto simps-
itrajk v Mlchlganu: Krjavohlainiki ¿akajo • sanitetnim vozom, da bi voaili — prebodene delavce.
tiziraio z nami. ga bodejo dobivali zastonj. Urednik lista bode sodr. Jos. D. Cannon, poleg Job Harrirnanna najvplivnejši socialist in organizator iz Californije.
Sodrugi, bratje slovenski delavci, čas je prišel, da pokažete svoje zavedno (n usmiljeno srce! Pomairajte svojim borečim se tovarišem v gigantnem boju med delom in kapitalom z denarnimi prispevki. Mar hočemo svoje brate prepustiti, da podležejo v bitki in da jim bogati Hrust bakra' kateri nima srca. izpije poslednjo kapljo krvi TI Ne, — Calumet, sploh bakreno okrožje, eno najhujših kapitalističnih postojank
—	mora pasti! Apeliram na soc. klube, Jednote in Zveze, pa tudi na vsako čuteče srce, da naj ne pozabijo svojih borečih se tovarišev v bakrenem okrožju v Misi-gsevu.
Koliko časa bode trajal štrajk, ne more nikdo za enkrat povedati. Med štrajkarji vlada vzorni red in disciplina. Kakor hitro pripozna družba unijo, — je štrajk končan. Družba sedaj seveda še pravi, da ne pripozna u-nija. Podpredsednik "W. F. of M." — Mahoney, kateri nadome-stujc pred. Moyera, pa se je izjavil, da "W.F.of M." rajši pomede denar iz blagajne do zadnjega cenia in da mora poprej pekel zamrzniti, predno bode unija zgubila strajk.
Frank fiavs, začasni org&nisator za "Western Federation of Minors'.
__, r.
Calumet, Mich.
Sodrugi! Kakor je imel pred ne tako davnim časom celi svet oči uprte v polentarsko Tripoli-tanijo, tako jih ima danes v Calumet. Seveda je velik razloček med bojem v Tripolitaniji in bojem, katerega bijemo delavci v "Copper Contry". Naši nasprotniki imajo puške, samokrese in celo topove. In mi nimamo ničesar drugega, kakor odrte kosti in še tiste bi nam radi pretftrelili. Pač pa imamo nekaj, česar ne morejo premagati vse puške in topovi in to je: zavednost, sloga,
—	solidarnost. Delavci stojimo kakor skala in bodemo stali do konca, pa tnagari ako g. kapitalistom oči izpadejo od solz. Seveda, kalumeške punce kaj rade vidijo milico. Res, izvanredno lepi ljudje so. Zakaj so pa oni sem prišli? Prišli so, da mogoče pobijejo vaše brate ali očete. Sod rug Frank fcavs nss je obiskal in je tukaj. Imel je več shodov, na katerih je gospode kapita'iiste prav dobro ožigosal. Tri tudi na County šerifa ni pozabil^ ki nam jc poskrbel za svinec. Na tem mestu izrekam sodnigu &avsu največjo zalivalo. Njegove besede so dobro padale po današnjem sistemu. Upam, da bodejo njegove besede dober uspeh. — "Angelj majnarjev", ali kakor jo Angleži kličejo "Mother Jones" je prišla iz W. Va., da pomaga rudarjem v bakrenem okrožju do zmage. 6. avg. smo imeli velikanski shod, kakoršnega Se ni vide'la bakrena domovina. Na shodu je govorila . osivela starka Mother Jones. Njene besede so zelo uplji-vale na ljudstvo. Marsikatero oko je bilo rosno, ko je videlo, kako se bori osivela starka j» delavske pravice. Kako se^ne bi tudi mi enkrat za vselej odpovedali večnemu izkoriščanju po kapitalistih? Calumet and Hecla Co. plačuje $121,050.000 delničarjem na leto; mi pa stradamo. Do tukaj,
—	in ne dalje. Bratje delavci, držimo se! Izgubili nimamo ničesar, psč pa 'vse pridobiti. Želim tudi, da bi nas Jaka Strigelj obiskal in vzel v svoj register nekaj časopisov in one, kateri is delavskih rok kruh jedo, ps še
bresjo zoper ddkvce. — Seveda imsjo — dednice. Slovenskim de-putijem pa svetujem, nsj -si obesijo zvezde na nos, da jih bodejo ljudje poznali. Ako jih pokažemo slovenski javnosti s polnimi imeni, bo to gotovo lepa čast njim in njihovim otrokom. Naj zadostuje — še pridem! Pozdrav vsem svobodomiselnim in zavednim delavcem in delavkam po Ameriki!
Peter J. Spehar.
Delavčeva pesem!
Kje poslopja tista so, Ki sem jih zgrsdil svoja leta — Pa prebivam v borni koči Strah me je?!
Kje užitek tisti je, ko sem delal noč in dan.
Ker pa moja deca joka — Strah me je — brez prenehanja!
Kje ste bratje proletarcl, Da kaj takšnega dopuste?
Ni ga srca za dobroto, vse le za Boginjo trusta!
Kje je angelj dobrotljivi, O komur vsaki dan me je učila
mati?,
PrišH bode do spoznanja — In ta ange*lj je — združitev pro-/ letarcev. Popotnik.
Iz mladosti.
Oj preljubs ti narava, Kje so upi mladih dni? Pričakujem jih še vedno, Pa jih le od nikoder ni!
Svita že se za gorami! — Kaj pomeni nek' ta žar? Proletarec ti svetovni,
Vrzj proč okove z rok! •
Dvignimo pesti vsi skupno, Stlačimo v temo moloha vekomaj! Tja on spada — in ne drugam, Ako hočemo, da žar nam sije naravnost — proletarcem v obraz!
Popotnik.
Sodrugi!
Vsled štrajka rudarjev v Calu-metu in okolici se nudi posebna prilika za našo agitacijo med rudarji-štrajkarji. Potrebno je v tem boju med delom in kapitalom delavce privesti do spoznanja, da leži njih moč nad nenasitnimi baroni rudnikov edino v solidarnosti — v skupnem nastopu. Zato je nujno, da se izdajo posebne broiu-rice in da se pošilja vsak teden mod itrajkujoče rudarje nekaj sto iztisov Proletarca.
Da se pokrijejo stroški za to agitacijo, jo treba spločne gmotne pomoči. Vsled tega je jugosl. soc. klub it. 1 v Chicagi, na seji dne 26. X m. sklenil, svetosti na vs* jugosl. soc. klube, da pošiljajo v ta namen prostovolnje prispevke sa agitatoričen fond.
Bodrugi! Boj rudarjev v Michi-ganu je naš boj, zmaga štrajkarjev je naša delavska zmaga; izgut ba štrajka je izguba celega delav-skega razreda. Pomagajmo štraj-karjem s tem, da jim preskrbimo dovolj poučnih knjižic in lista Proletarca.
Prispevke je pošiljati tajništvu J. S. Z. 111 N. Market St. ali pa upravništvu Proletarca.
SODRUOI!
Vsak socialist bo moral naročiti "PROLETARCA", kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA", ker ls na ta način se zamore osigurati napredek naše-mu listu, ter ga povzdigniti v dnev nik. Delavci na krov) JAKO VAŽNO VPRAŠANJE?
"Ali sem šs poslal zaostalo naročnino za "Proletarca"?
ie nsl —
PlOLStABlO
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UmwUm 4m It. a<
PODPORNA ZVEZA
leberpertrse* M aprila IM
v drtavt Pmr
Sedež: Conenangfc, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: FRAN PAVI/>VOlC, box 705, Conemaugh, Pa Podpredaednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, bo* 91|a, Wot Newton, Pa. ' Tajnik ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugk, Pa. Pemoftai tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ava., Cleveland, Okio. Pomoftai blagajnik: J08H» MARINČiC, 3536 E. 80 St., Cleveland, Okio.
ZAUPNIK:
i ,
ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugk, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemau4k, Pa. FHAN TOMA2IČ, 2. nadaornik, Gary, Ind., Toleaton, flta., 73. NIKOLAJ POVSE, 3. nad«., 1 Craib at., Numrey HiU. N. 8. Pittaburg, P».
POROTNIKI:
IVAN GORAEK, 1. porotnik, Weet Mineral, Kanaa«, box 211. . JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Okio Street, Joknatown, Pa. ALJOZLJ KARLINGEB, 3. porotnik, Girard, Kanaaa, B. F. D. 4. bofl 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Okio.
Uradno glaailo: PROLETAREC. Cenjena druktVa, oairoma ajik uradniki, eo uljudno profteni, poiiljati vae dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae pošilja glasom pravil, edino potom Poitnik; Expreanih; ali Bančnik denarnih nakatnie, nikakor pa ne potom privatnik ¿ekov.
V slučaju, da opasijo društveni tajniki pri poročilik glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ae v prihoda je popravi.
Rockwood, P».
Vabilo na piknik, katerega priredi društvo Kari Učekar, »t. 54. SDPZ. v Rockwood. Pa. 23. aug. 1913. »podaj fc>od 'pivovarno — na prostem, to je pol milje od postaje Rockwood.
Tem potom vabimo vsa sosed-pa društva, kakor Garret, Ralph-ton in tudi i* Conemaugh-a.
Vstopnina je $1 za možke, — dame so proste.
Pivo je prosto in za dober prigrizek bo preakrbel odbor.
Torej — na svidenje 23. augu-ata!
Pričetek je ob 3h popoldan.
V slučaju neugodnega vremena se piknik preloži na drugo soboto — to je 31. augusta.
Prosimo za obilen poset, za kar ae 2e naprej zahvaljujemo.
Pozdrav vaem skupaj!
Odbor.
ZAHVALA.
Podpisani Anton Widmar, élan društva Slovenski Bratje, it. 23, SDPZ. se omenjeni organizaciji najtofdeje zahvaljujem za prejeto podporo, kakor tudi za svoto $250, katero mi je SDPZ. kot odškodnino — za izgubo vida desnega očesa — točno izplačala. Rojaki, kateri niste se pri nobeni podiporni organizaciji, zavarujte se za alučaj nesreče, ker nihče ne ve, kedaj ga ta zadene. Rojakom širom združenih držav najtopleje priporočam našo SDPZ., ker ona zares točno izplačuje opravičene podpore, za kar se ji že eakrat na tem mesfu najtopleje zahvaljujem.
Thomas, W. Va.. 5. avg. 1913.
Anton Widmar.
Marianna, Pa.
&t. 171 SNPJ. bo imela 17. augusta sla v o ost razvitja društvene zastave in vabi vsa sosedna društva t orfntn i-	! —----------
r. p.
IMMIIIII...............
' ' ** » 1
Stran Ka> j
! M..................
Marianna, Pa.
Na* klub, št. 105 J. s. Z. v A. bo imel dne 16. augusta malo plesmo veselico. Vae tukajšnje rojake ae vljudno vabi, da se udeleže te zabave kar mogoče obilno.
ODBOR.
Olanooa, Ohio.
Št. 2. 8. 8. S. F. iz Glencoe se bo dala 17. augusta od 9te do lite ure dopoldan slikati (fotografirati.) Skušajte priti j« gotovo vsi skupaj!
Soc. pozdr.
Pavel Dolenc, tajnik.
Waat Mineral Kanaaa.
Jugoslovanski socialist, kluib štev. 91. je na iavanredni seji dno 21. julija 1913. odredil, da ae od aedaj naprej vsako soboto vršijo odborove seje z začetkom ob 6. uri zvečer. Vabijo se vsi člani kot sodrugi, naj bi tudi prihajali k aejam, ker zahtevajo to aedanji časi.
ODBOR.
TISKOVNI POND ZA DNEVNIK.
Zadnja izkazana avota v
štev. 304 ...........$211.95
Izkazano v štev. 305 'Franklin, Pa.'............ 9.55
Jug. Soc. Klulb štev. 31
Mineral, Knas...... 3.68
Nabrana na seji J. Soc. Kluba, štev. 31 Mineral,
Kans.......2.25
Društvo štev. 71 S. S. P. Z.
Mineral, Kans........ 1.90
Math Richter, Chiaholm,
Minn................. 1.00
Anton Richter, San Francisco, Cal. . ......... 100
Louia Brie, Henninie, Pa. 1.40 Ctoas. Pogorelec, Pueblo,
Colo................ 1.00
Jury Brimešk, Chisholm,
Minn.................50
Anton Strle, Gilbert, Minn. .50 Fran kocevar, McKinley,
Minn................ .50
Martin Flinsek Herminie,
Pa...................50
Martin Peniel, Little Falls,
N. J..................50
Frank Krasovec, Eveleth,
Minn................ .70
Joaeph Jeglie, Forth Smith,
Ark..................25
Franc Gorenc, Fort Smith,
• Ark................j .25
Joe Brezec, Andrio, Pa... .45 Mary Markovic, Pittsburgh, Kane.............25
Ohas. G nid ar, Pittsburgh,
Kans................ .25
Anton Pozarelli, Cleveland,
Ohio.................20
Charles Jeric.............10
Nabrano v veseli družbi pri so-drtigu Joa. Ambrožiču: Ne imenovan 18c, John Koklich 25c, Jo-siph Ambrožič 25c, Paul Posega 10c, Josip Bizjak 16«, Matija dan-tel 10c, Anton Semec 36c, Jakob Pauciei 10c, Lenard Lenazi 10c, Matija Zalar lic, Viktor Lenazi 47*, A*U<m Pr™wcu 70c, John Bi,-zjak 10c, Luja Uniček 10c, Frank Pelhan lic, Frank Vovk 9c, John Križaj 10c.
Pitt Henry, Pa. John Okom $1, Anton Boltič 50c, Frank Indof 50e, Frank Pe-ternell 25c, Frank Juvan 25c, Frank Strmijan 10c.
Nabrano pri veseli drujftn pri sodnigu Fr. Urabiču, Scofield, U-tah: F. Dergane 25e, M. Zore 25c, A. Seničer lOc, Ž. Zakšek 25c, A. Bizjak 25c, A. Resnik 5c, A. Pire 10c, A. Mlakar 25c, A. Orač 25c, M. Kljnčevšek 25c, M. fluhar 10c. A. Kropivšefe 10c, A. Sever lOc, P. Mede lQc, A. Dolem 25c, Ž. Šo-far 20c, A Sumer 20c, M. Rüb-nikar 10c, Ž. Brodnik 16c, J. Zupančič 10c, J. Lipi<Č 10c, M. Os-frožnik 20c, J. Bizjak 10c, J. Že-komrn 10c, M. Kolar 15c, F. Lončar 25c, J. Brezovar 25c. J. Kotnik 10c, J. Mlakar 50c, F. ITrabtt 26c, .T. Kisovic I5c, F. Urabič 2"5c, J. Mlakar 40c, A. Capuder 25c, M. Atres 25c. K. Zmerzlikar 25c. Skupaj $250.84.
Iz naselbin.
Novi hrvaški komisar.
Zagreb, 22. m. m. Iz Budimpešte noročajo, da je ministerijalni svetnik baron Ivan Skerlçc imenovan za kraljevskega komisarja.
Aurora, Minn.
že v nežni mladosti so nam g. katehet vbijali v glavo, da brez boije volje ne |>ade niti las s človeške glave; z eno besedo rečeno, da kar se je zgodilo in kar se zgodi, je vse božja volja. Ravuotako kričijo čnioauknarji v svojih • u-mazanih listih raz lečo, izpred oltarja rtd. Ako je temu tako, j* menda tudi božja volja, da smo socialisti na svetu, katerih je že uad miljone. Ako se pa kak zaveden delavec ponesreči, potem ga pa namestniki teaarjevega sina razkrinkajo, češ, da ga je »bog "štrsfal". Ako je temu tako, potem je božja milost «rta k vragu in bog se spreminja kakor kalini svojo barv^. Iz neskončno uami-ljenega se prelevi v krvoloka, lah ko rečeno, da je tat kruha in očeta siromašnih otrok, vdov in sirot. Ali ni tako t — Vbogi delavec, trpin, ki producira vse bogastvo tega sveta, se ne zaveda, da je suženj. Namesto, da bi se vsi organizirali ter skupno zahtevali, kar jim pripada po božjih in naravnih pravicah, so si še med seboj nevoščljivi. Ako 8e zgodi komu kaka krivica, mu privoščijo, češ — prav mu je. Nikdar pa ne pomislijo, da so oni tudi ravno na eni in isti poti, da so oni pod ravno tistim krivičnim sistemom, ki preliva nedolžno kri, — kri delavca trpina. Ne premislijo in ne vedo, ali nočejo vedeti, kdo melje kosti ubogemu delavcu, ne premislijo in ne vedo, kdo je vzrok, da je toliko vdov in sirot, ki mik) iztegujejo svoje nežne ročice proti materi, proseč jo kruha. Delavec, trpin, ali veš, kdo je tega kriv T Ali se zavedaš? Ali si se ¿budil T Zbudi se vendar enkrat! ('as je že, da se zbudiš, ker trume zavednih delavcev so» že v boju z uma svitlim mečem. Bore se proti današnjemu krivičnemu sistemu, proti moflohu kapitalu, ki bije, — mori očete in može proletanske noč in dan. Vi, ki zagovarjate današnji krivični sistem, ki hvalite: "0 kako so dobri gospod", ali "gospodje", — vas vprašam, povejte mi, aH se ti dobri gospodje zmenijo za uboge vdove in sirote in nedolžne otročiče, ki prosijo kruha, medtem, ko oni sedijo pri bogato obloženih mizah, oblečeni v svilo in baržun. — Ali so ti dobri gospodje kedaj kaj delali? Ali delajo sedaj ? — Torej ne delajo, niti niso delali, ali vseeno žive v razkošju. Kje so pa vendar dobili toliko bogastva t Ukradli so ga, — oropali so delavca. Kadar so ga izprešali do mozga, potem so mu zdrobili kosti, ga strgali na kosce, ga raztopili v plavžih. Vdova in otroci tistega defavca pa stradajo, so bosi, razcapani, stegujejo nedolžne Točice k materi — vdovi: "Mama, lačni smo! Daj nam kruha!" Milo sprašujejo: "Mama, kaj smo zagrešili, da nam ne daš kruha, saj smo pridni in te vbogamo." No in res, kaj so te reve zagrešile? Ničesar — edini greh je, da so se rodili kot pro-letari, katere je oropal današnji krivični sistem — moloh kapitalnem. Ve, matere, soproge delfcv-,<*Jrpina. zbudite 8e vsaj ve, povejte svojemu soprogu, kdo ga izkorišča. Povejte mu, da je rešitev le v socializmu. Povejte nru, da nismo ubijalci. Povejte možu, da se socialisti ftojujejo za boljše in pravičnejše razmere, da se bojujejo za vas, vaše može in otroke. Ve, matere delavke, vcepite svojim otrokom v glavo, v mlado srce — kdo jih izkorišča. zakaj morajo ali bodo morali hoditi bosi, raztrgani in lačni. Povejte jim, kdo jim je, ali jim bo ubil roditelja — ljubega očeta in soproga. Podučite jih o socializmu, da je edino on pot i* mezdne suž-nosti. Ne verujte gospodom, ki žive v razkošnih palačah, v duhte-čHi vrtovih na račun vas in vaših soprogov ter ne delajo ničesar. Vam pač obljuburjejo veselje in dobro življenje po smrti. Povejte jim, naj oni čakajo na posmrtno plačito in večno veselje; mi pa zahtevamo plačiho v življenju in sicer nič več, kakor, kar nam spada po 'božjih in naravnih pravicah.
Moram omeniti, da sem tudi jaz med vdovami, kajti mojega ljubega soproga mi je ubil današnji krivični sistem. Postal je žrtev dolarja, žrtev profita. Umoril ga je moloh kapital, zmel mu je mlade kosti, spravil ga je v naj-
lepši dobi v hladni grdb. — Po-tem pa pridejo neke vrrte zagri-zenei ter podtikajo avoj dolgi noa tja, kjer jih prav nič ne briga, — se zaganjajo — kakor oael v kopico. Na nikomur ni bilo vprar sanje, kako bo moj soprog pokopan. Jaz sem bila njegova soproga in vprašalo se je edino le mene in uikogar drugega ne. Zakaj torej toliko govorite vsi, ki ne •va*« kaj? Povem vam, da ako bi bil Rev. Pollak zastonj naredil ce remonije, ne bi bila jaz nikdar dovolila, da bi bil brez delavca pokopan. Delavec je bil, za delavca se je boril in delavec ga je spremil v hladni grob.
Trdila pa sem in bom, da se ni Rev. Pollak brigal za telesne o-stanke, kaj še za dušo mojega moža. On (Pollak), se je brigal — sam zase in za svojo nikdar polno biaago. Sicer si pa Ti Rev. Pollak kar iz glave zbij, da bi diktiral zavednemu delavcu, kam smemo ifl kam ne smemo nest i zemeljskih ostankov zavednega delavca trpina in kdo sme in kdo ne sme v cerkev in za pogrebom. Tisti zlati časi, "ko grmade so plamtele" so daleč, daleč za nami in ne bo jih ve*. Vprašam pa te (Pollak) kdo te živi — ali delavec ali kapitalist, ali ae živiš sam s svojim delom? Lahko Ti je oznanjevati, kako bo "luštno" v nebesih, Ti pa "živiš na račun drugih. Veselje imaš že na tem svetu in še več bi ga rad. — Kaj ni tako, g. Pollak? G. Pollak pač nisi mogel videti mojega moža, ker je bil zaveden: delavec, ker se je boril z armado zavednih delavcev, zato, ker ni bil hinavec, ker je učit nauk Kri-sta. sina tesarjevega, ltaterega namestnik praviš, da si Ti. Nisi ga mogel t rpeti, ker se je zavedal svoje pravice, bil je boritelj zat pravice delavcev — Bil je socialist — in boril se je z uma svitlim mečem. Za Tefboj. preljubi moj Tony, — za Teboj žaluje Tvoja soproga. Zapustil si jo v boK jad-no. — Za Teboj žaluje razredno zavedno delavstvo. — Postal si žrtev dolarja. Šel si v prezgodnji grob. Ti si zamrl, zamrl je Tvoj mj}j glas. Ni Te več med nami. Ostat pa nam boš v spominu, do-kltr ne pride tudi po nas usoda, ki nas bo zahtevala kot žrtev — v hladni grob. Jutranje solnce Ti -vsiplje žarke, Jutranja rosa naj ti rosi hladni
grob.
A solze rosijo moje oči, ker Tebe med nami več ni. . Kar je črna zemlja dala, vzela je črna zemlja spet. Tiha zemlja ga ne drami, strasti ne hučin vihar. A — bratoljubje vlada v jami, greje prah ljubezni žar. Soc. pozdrav vsem razrednoza-vednim delavcem širom sveta, Tebi, "Proletarec" pa napredek, da bi nas že skoro obiskoval dnevno.
Žalujoča vdova
Agnes "Serjak.
Waukegan, 111.
Dne 27. julija je priredil Jug. 8ocia.l. klub shod oziroma veselico v prosti naravi. Na veselici je govoril o tukajšnji naselbini :le deloma poznani in priljubijeni aodrug Frank &*vs. Govoril je o socializmu in o delavskem položaju tako prepričevalno navzočim, da so se popolnoma pohvalno izrekli o njem. Le žal, da se delavci takk) «labo zanimajo za aociali-stične govore in za spoznanje socializma splofti. To se je poka-zaflo ravno na tej veselici, ker so se je v nepričakovano majhnem številu Udeležili. Kaj je temu vzrok? Premalo agitacije med rojaki za socializem, od strani so drugov! I>a se pa tako slabo agi-tira je najbrž krivo, da je te2ko delo, ali pa slabi delavci. Zatorej sodrugi, komur je socializem res pri srcu, je njegova dolžnost, da tudi agitira za njega, oziroma, da agitira v prvi vrsti za PrOletarca in da Siri med delavce socialistično literaturo. Izgovor, da je to zastopnikovo delo, je neuteme-jeu; vsi na delo, pa ne bode tež-<o delati! Končno se še zahvaljujem v imenu socialističnega klu->a, Blaž Ma/hni<č-u in John Stra-žišar-ju za podarjena darila zal veaelico!
John Zakovšek.
Meadov Landa, Pa.
Dne 30. maja smo imeli tu veliko slavnost razvitja nove za Mtave. Zabavali smo se prav dobro, dasi nas je motil dež skoro eri daa-. -Bo jarki so nas obiskali v precejšnjem številu. To pa le zato, ker smo pova*bili tudi izvrstne, vrle pevce, ki so nas cel dan zabavali s prekrasnimi pesnimi. Ti vrli pevci so bili iz pevskega izobraževalnega društva! "Bled" iz Conemaugh, Franklin, Pa., ni pa bilo tu ono razdejano pevsko drušbvo iz Conemaugh.
(^uje se glas, da se neki Janez smeje, češ da je bilo njih društvo pozvano, ne pa Franklin pevsko društvo. Mogoče si še Newyončani mislijo, da je Pajkova klapa tako slavna ali častna — ne, — ne!
Pajkova klapa se ne more pri števati k takim pevcem — nikakor ne. — sploh ne —! Pajka poznajo že po celi Ameriki.
Tem potom se torej še enkrat v imeuu drušfva Jutranja zarja št. 29 najiskrenejše zahvaljujem pevskemu društvu iVankllin, pa tudi drugim društvom in siceT: društvu Sv. Janeza Krstnika J. S. K. J. društvo Postojnska jama S. N. P. J. in društvu S. S. P. Z. — vsi iz Gettysburg-a in Meado Land-a, Pa.
Posebej pa še izrekam najiskre-nejšo zahvalo govornikoma naše zastave 'pokrovitelju Hudetu in Vidribu, ki sta nam kaj lepo go vorila o današnjem kapitalizmu.
Torej živijo vaem ak«paj! Q(Za opombo "A. S." je že prepozno! op. ur.)
Joaef Bizjak, tajnik dr. J. Z. št. 29.
Springfield, 111.
Pred dvemi leti smo tukaj ustanovi« "S. S. Pevsko Druš. Prešeren", katero še sedaj obstoji in dobro napreduje, ftest mesecev pozneje, je gori imenovano» društvo ustanovilo Soc. klulb, ki šteje 22 članov, — lepo število, ali vendar premalo za našo nasdlbi-
Beattle, Wash.
Kdor ae hoče prepričati, kdo j« bolj zverinski človek, oni ki mu je zadnji čut Čdovelke dostojniati zadušil barbarski militarizem, ali gladna zver v daljni Indiji, ta naj pride v Seattle in naj se nai lastne oči prepriča nad kupi razvalin, ki jih je pustila mesarskat druhal na večer 18. julija t. 1.
Na tisoče in tisoče radovednežev je ogledovalo razvaline po našem — svobodnem — ??? — mestu Seattle.
Sicer ti je svobodno ogledovati razvaline v svobodni Ameriki, nikakor pa ti ni svobodno kaj črh-niti nad početjem modrovišnjevo obloženih barab.
Vsakemu s še tako zakrknjenemu patriotu se mora pest skrčiti ob pogledu na razvaline naše osebne gvObode, toda obraz moraš kazati povsem miren, sicer začutiš takoj na svoji glavi osebno svobodo v podobi trdega krepeljca.
Kakor navadno, prirede velegra-fterji vsako leto lov na dolar. Va-da se jim vsako leto prav dobro obnese.
Mesto znajo vedno prav okusno okinčati, seveda po največ z velikimi, kričečimi in malimi ame-rikanskimi zastavami! — "Hu-rrah-h!" Ljudstvo pa je veselja pijano takih prireditev.. Po vzhodnih mestih Amerike ne da ljudstvo nič na taike oslarije, ker je vajeno vojaških prismodarij že iz starega kraja. Drugače pa je tukaj na zahodu, — resnično, kakor ga nazivljajo "Wild Weat."
To ljudstvo je grozno navdušeno, kakar ima priložnost videti paradirati vojaške lenuhe po mestu.
Kakor vedno, tako je priplulo tudi letos več bojnih ladij iz New Yorka k "Golden Potlaoh"-u z vsem svojim sijajem v mestni zaliv.
V ponočnem času je bil pogled
. Marsikaj bi bilo lahko druga- M morske velikane naravnost
no.
če, ko bi člani v potnem šftevikl prihajali h klubovim sejam. Ni zadosti, da se prispevek pošlje na sejo. Pravila zahtevajo, da vsak član pride na sejo, in tam predloži svoje mnenje za napredek Soc. Stranke. Sodrugi, na deto torej z vso energijo, agitirajmo za socializem pri delu, na potu, ali pa v senci pod drevesom. Energičen socialist mora porabiti »vsako priliko za agitacijo. Ne čakajmo, da nam bodo prinesli' kapitalisti polno skledo na mizo, kar ae ploh nikdar zgodilo ne bo. Proletarec ae mfrra poditično organizirati, ker drugače ni rešitve iz današnje mezdne sužnosti.
V odbor izvoljeni so bili pri zadnji mesečni seji: C. Welletz, tajnik; Frank Bregar, zapisnikar; Tom Vovk in John Klmkon, organizatorja.
"S. S. Pevsko Društvo Prešeren", bo imelo picnic dne 17. avgusta na Maple str. Nelson farm. Program je zelo dbširen in zanimiv. Poleg drugih iger bo: tombola, šaljiva ¡>ošta, slepi lovec, skakanje v "žaMih" itd. V imenu pevsk. Dr. Prešeren uljudno vabim vse Slovence in Hrvate posebno pa slov. narodno godbo in vrli hrvatski tambura&ki zbor, da nas poset ijo ta dan, ker bo veliko veselja in zabave. Začetek točno ob 1. uri popoldan! ...... *	*Matt.in Juntes.
AOITATORIČEN FOND.
Tih pošiljatev Proletarca med štrajkujoče rudarje v Calumet, Mich, so darovali sledeči: Jug. Soc. Khib št. 1 Chicago,
. III....................$.">.00
Mike Kelber, Chicago, III . . 1.00 Frank Indof, Fita Henry, Pa. 50 John Okom, Fitz Henry, Pa. .50 John Grileč, Fit z Henry, Pa. .50 Frank Juvan, Fitz Henry, Pa. .25 Jos. Ko rac, Fitz Henry, Pa. .25 Jos. Hubar, Fitz Henry, Pa. .26 Jernej Okorn. Fitz Henry, Pa. .25 Filip Podbevšek, Fitz Henry,
Pa....................25
Jos. Indof, Fitz Henry, Pa., .25 Frank Peternel, Fitz Henry, Pa.....................25
Skupaj Aug. 7, 1913.......$9.25
Stroški.
500 iztisov štev. 307.. tl.... $5.00 200 iztrsov štev. 308 ......2.00
Skupaj $7.00 V blagajni dne 7. Aug. 1913 $2.25
Dalfaiort vsakega socialista Je podpirati ivoje ftaaoptfje. Agi ti rajU sa "Proletarca". Pridobita mu nove naročnika.
čaroben.
Razsvetljeni so bili od neštetih električnih lučic, da so izgledali, kakor goreči gradovi sredi morskih valov, a obenem pa tudi — strašne morilne pošasti. Da je bilo ljudstvo do skrajnosti zaljubljeno v posadko morilnih velikanov, je vedel najbolje tuk. I. Blet-ten, lastnik lista "The Daily Time". To je oni zloglasni Bletten, kojemu so tukajšnji 80cijalisti javno dokazali, da je okroglo pred 16. leti kot zakotni bankir v Minneapolis»! osi epa ril uboge delavce za $2,500.00 in jo popihal Čez mejo v Meksiko, Diazu v naročje. Pred lOtimi leti se je povrnil nazaj v Zd. Države in odprl svojo lastno tiskarno, kakor že omenjeno tu v Seattle — in niti las sa mu ni skrivil na glavi.
Tukajšnji socijalisti so ga ope-tovano javno vprašali, kdaj bo povrnil imenovano' vsoto obupanim delavcem. Ali mož ima trdo kožo. V zadnjih občinskih volitvah je "zopet grdo in sramotno napadal socijaHsttfne kandidate.
Socijalisti so mu ponovno odgovorili, kje je vendar onih krvavo zasluženih $2,500.00. Mož ni ničesar odgovoril in je še dalje sramotit socijaliste.
Končno so mu dali hudega popra s tem, da so ga bojkotirali. — Veliko zavednih žen ni hotelb ničesar ve<č kupovati v trgovinah, ki so imelv ogiaae v emenjwiem listu.
Od tedaj je kuhal Bletten na tihem strupeno jezo nad socijalisti. Na domačine in civiliste se ni več zanesel.
Izmislil si je nekaj, kar se pa utegne zanj prav žalostno konča-ti.
Sicer smo žle vajeni največjih rumparij od atrani kapitalističnih mogotcev, a da sega lopovstvo in barbarstvo tuk. mogotca omenjenega lista tako daleč, tega si pa nismo mislili.
Pri letošnji takosvani "golden Potlach" — slavnosti je ta brez-stidna duša kar na skrivaj in na svojo roko najel tri vojaške plačane barabe, da so začele izzivati govornika. To je bito 17. julija zvečer. Govornik, mirna duša, jih je podučil, naj bodo mirni, kar'si pa ti niso dali dopovedati. Poslušalci, vneti za napredpo stvar, so» se začeli zgražati nad početjem pijanih barab.
Ker je govornik uvidel resni položaj situacije, je govor prekinil in ukazal, naj se razidejo, kar pa pijani fakinji niso bili zadovoljni storiti, ampak so hoteli biti pristni sinovi "Uncle Sama".
(Nadaljevanje na 5. strani)
PROJET A HIC
iitr sa nmusi nutikma
LJUDSTVA.
■CHAJA VSAKI TORCH.
t CMcsfs. IN.
Naretaiaa: Za Ameriko $1.00 M eelo leto, 1.0$ m pol leta Za Evropo $1.50 • m 00J0 leto, $1.25 is pol UU.
^■MMf M ^jotoni	J^rju, ...*'i .itii 'a
>• or#. nirrif RiHUlfliH IimM £ 7*.4 A / nusiot
PROLETARIAN
Quid and published Ivut Tucsoay by
tooth Slsric Worlusos't Publishing Coaipsay •___Chicago, Sillask.
Glasilo Slovsnsks organizacije Jofosl. socialistiöna Zvaza ▼
Ameriki. ______.
ftobeeription rate«: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half jeer. Foreign countries $2.60 a jear $1.25 for half year. Advertioing Katea on agreement._
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
n46 Blue Island ave. Chicago, 111
ÖE HOČEJO PRELIVATI KRI!
Ureditev balkanskih raaiuer se zavlačuje in zavlačuje, boji se nadaljujejo, o gladki rešitvi ni govora, pač pa se komplikacije in nože od dne do dne. Grof Khuen-lle-dervary je imel prav, ko je dejal, d $ je polažaj skrajno konfuzen, motil se je pa zelo, ko je uiisiil, da mora priti zaradi te konfuznosti kuialu do rešitve. Avstrija je živ dokaz, da so 'konfuznosti včasi lahko zelo dolgotrajne. Balkanska slika je pa prav taka, kakor da hočejo državniki tam doli posnemati Avstrijo.
Vojna, ki so jo zavezniki začeli med sabo, je ziločinstvo. In z vsemi izgovori ne zaslužijo nobenega odpuščanja. Vsa družba političnih (špekulantov, kapitalističnih pro-fitarjev, vojaških štreberjev s svojimi čednimi kralji je enako odgovorna za to bestialno prelivanje krvi. Pa tudi kdor se postavlja na stališče, da je odločevafoje r. orožjem včssi neizogibno, mora obsojati to razbojniško vojno, ki bo toliko škodovala balkanskim narodom, da ga ni uspeha, ki bi jim mogel nadomestiti strašne vsestranske izgube.
Toda — pravijo, da se vojna ni dala preprečiti. Saj jo sami obža lujejo, imttoujejo jo bratomorno in jokajo se ob rekah prelite krvi; ali prelivati so jo morali. Ali sedaj T Srbi in Grki so zmagali; Ru-munija je zasedla' več (bolgarske zemlje, nego je zahtevala. Bolgarska je nedvomno poražena. Sedaj ji grozi se turška nevarnost. Če-mu je torej še treba- nadaljevati klanja, *ko je Bolgarska svečano izjavila, da je pripravljena za direktno pogajainje, ki so ga zahtevali Srbi in Grki in za takojšnje ustavljenje vojnih operacij T
Iz Belgrada in iz Aten ratzpoši-ljajo neprenehoma telegrame, da Bolgarska zavlačuje mirovna pogajanja. O teh vesteh je treba vendar že enkrat povedati jasno besedo. Konec mora biti bajlke, da je vse zlata resnica, kar prihaja iz Belgrada. In ravno forsiremi brzojavi o bolgarskem zavlačenju so ocividno zlagani, z nepoštenim namenom zlagani, izmišljeni zato, da pokrijejo srbsko in pred-vse nvgrško zavlačevanje.
Ko je bila BoJjiarsk* prema3». na, se je najprej zatekla k Rusiji in jo prosila za posredovanje. To je bilo tako razumljivo in v zgodovini je toliko podobnih zgledov, da je naravnost smešno morahvo zgražanje s^bsko-grftkln državnikov in njih žurnausiov. Razumljivo je tudi, da so Srbi in Grki teahtevali direktno pogajanje in da se niso navduševali za posredovanje. Kajti direktno pogajanje jim je obljuljalo več dobička. Neumno pa je zameriti Bol-garsiki, da je iskala oot, ki bi bila aattjo ugodnejša. Ko so Srbi in Grki rekli: Ne! — se je itak morala udati.
Tedaj je poslala Bolgarska svoje delegate v Niš. To ni ravno znamenje zavlačevanja. Toda v Nišu niso dobili njeni zastopniki nobenega opravila. Zakaj Oriri so se postavili na stališče, da ne razpravljajo o premirju, dokler te ne podpiše preliminarni mir. V0-jafcke operacije se ustavijo tedaj, kadar sprejmejo Bolgari vse mirovne pogoje.
Zdi se, da Srbija začetkoma ni tako mislila. Tudi Romunija, kateri se pač ne more podtikati prijaznost do Bolgarske, je pripo-
ročale, da se ustavijo vojne operacije in da se potem sklepa o miru. Kralj Karol je sam braojavil Petru, Konstantinu m Nikoli željo, da bi se uvedlo premirje; češ, da je nadaljnje prelivanje krvi med zavezniki bredkoristno in da )>i le poslabšalo poloiaj. Predtam pa je bil Ferdinand brzojavrt Ks rolu, da je Bolgarska pripravljena tisti hip ustaviti vsako vojaško
v prvi vojni precej skromna. Gotovo je, da ne bi bili priiUi Grki nikdar do Soluna, če ne bi bili Bolgari in Sitoi potegnili gUvne turške moči nase. V vojni s Bol garrfko pa so imeli zopet Brbi glavno nalogo; grško osvojevanje luk ki mest so pa bila dela, za ka tera bi bilo treba Homerja, da bi napravil iz njih epohalna juna štva. Lahko se torej pravi, da se
akcijo in demobilizirati, ko store Grki v obeh vojnah goste na tu tudi njeni nasprotniki.	J je stroške; zato jim je pa tod
Ali grška vlada je Rumuniji odgovorila, da maj se sklepa o
najlože zahtevati nadaljevanje so vražnosti, ker je to zauje spojeno
premirju sočasno s pogajanjem o « najmanjšim rizikom, upajo pa
preliminarnem miru. Rumunija je to sprejela, vendar pa je predlagala, naj se prod tem v Nišu
na največji nrofit.
Kar se godi v Atenah in v Bel gradu torej ni pošteno, v Belgra
sklene, da se ustavijo sovražnosti, du |>a je povrh še neumno. Zločin
V ta namen je tudi iinetoovala svoja delegata, generala Coando in pol kovini ka Christ esc a. ter ju poslala v Niš.
stvo je, da pošiljajo srbske voja ke še nadalje na klanje, norost je, da jih pošiljajo v klavnico za dobiček — kralja Konstantina
Jasno je torej, da Bolgarska Za nadaljevanje sovražnosti 111
niti ni imela prilike za zavlaceva nja. Pač pa je Grška venomer ai lila v to, da se nadaljujejo so vraine operacije do tistega tre-|š»vanje. Razbojnik notka, ko bo podpisan mir. Če se | zločinec v primeri
uobenega povoda in nobenega o pravičila več. Za to hudodelstvo se ne more dovoliti nobeno olep-
je majhen s tolovajsko
ima govoriti o zavlačevanju, je torej treba v prvi vrsti imenovati Grško.
Nenadoma se je pa tudi Srbija postavila na grško stališče. Da so bili njeni nameni izprva drugač ni, je pravzaprav že dokazano 1 tem, da je Srbija določila svoje delegate za Niš. Konferenca Bukareštu pa je bila projektirana kot mirovna konferenca; torej je morala imeti ona v Nišu drug namen. Ta ni mogel biti nič dru zega kakor premirje.
Očitiuo je, da Srbija nima vodstva v proti-bolgarski koalieji. Godi se venomer to, kar hoče gospod Veniaelos, vloga gospoda Pašn a je pa ta, da mu pritrjuje. Tako vlada med obema vedno 'sporazum'' Tako se je dosegel tud' ''sporazum" zaradi premirja na ta način da je Pašič vtaknil svoje mnenje v žep 111 .»polnil grško fovelje.
To pa je bilo vendar treba nekako utemeljiti, in srbska vlada ie ra ztelegra tirala jk> svetu, da (lolgari zavlačujejo, da je uezve-stoha njih posluvitna lastnost, da jim ni zaupati in da bi izrabili premirje le ~a to, oa ni vnovič napadli Srbe in (¡rke. Nc glede na to, da ni tako :>pi«ovanje bivših in bodočih zaveznikov in bratov po-sefbno lepo, je utemeljevanje nadvse dvomljivo. Prav srbska* in grška poročila so samozavestmo pripovedovala, da je bolgarska armada popolnoma uničena in nje-tli ostanki da so nesposobni za vsa'ko akcijo. Le od volje Srbov in Grkov je odvisno, če se jim zlju-bi s svojimi četami marširati v Hofijo. Zdi se, da je na tem veliko resnice. Prav zato so pa srbske in grške pretveze «ničeve. Kako naj Bolgarska misli na to, da še enkrat napade Srbe in Grke, če je njena armada razbita in nesposobna? Za njenim hrbtom, par kilometrov od Sofrje stoji naposled tudi rnmunska armada. In tega, da je Bolgarski vseeno, če prodirajo Turki že čez njene stare meje, tudi ne-bo srbskemu tiskovnemu uradu nrbče verjel.
O kvalitetah bolgarskih državnikov lahko sodijo, kakor hočejo. Mi jih gotovo ne smatramo za «Tetsifci.- -Kar-aa *vojet«iu naiodu storili groznega, jim ne bo odpuščeno. Ali zdaj gre za to, da ima bolgarska vklenjene roke, da se ne more geniti, da je volja njenih političarjev in generalov brez pomena; Bolgarska je miroljubna, ker ne more biti drugačna. Če zatrjuje, da želi konec sovražnosti, se ji mora verjeti, ker jih ne more nadaljevati. Ona tudi nima nobenega dobička od novih bojev.
Nadaljevanje sovražnosti je — Če odštejemo Turčijo — poglavitno v interesu Grške. Pašic in Ve-nizelos pripovedujeta, da bodo srbiflce in grške zahteve zmerne. To je beseda, ki pomeni, kar kdo hoče. Bollgari ji očividno ne zaupajo, mi pa ji ne verjamemo. Raz-ini momenti kažejo že doslej, da je grSka požrešnost ogromna. ITako naj se n. pr. tolmači zmernost, če pripovedujejo, da bodo Bolgarski pustili "celo" dohod do E gejskega morja T S tem je vendar rečeno, da bi Grška rada pograbila skoraj vse egejsko obrežje; tako pa tndi največji alkoholik
lahko o sebi pravi, da pije "zmer-
_ _»»
no .
V primeri z bolgarskimi in srbskimi so bila grška vojaški dela
tolpo sijajnih in ponosnih iiuen, ki iščejo kakor smrkavci izgovore za svoje brezvestno, egoiat i too, lopovsko početje.
IZ ANGLEŠKEGA ŽENSKEGA GIBANJA.
Iz Londona *)
Ali je terroristično žensko gibanje žej mrtvo? Od različnih strani zatrjujejo, da mu je zadrgnil vrat "zakon o mački in miši Ali če sodimo po živahnih prizorih, ki so se odigrali 17. julija t. 1. pred in v londonskem paviljon skem gledališču, tedaj morarno re či z Irci,, da je v tem truplu še innogu življenja. "Zakon o igaè ki in miši" jc oni zakon, ki ga je pred nekaj meseci » «mašil parlament in ki dovoljuje ministru za notranje zadeve, da odpušča kaz njen«*», ki stavkajo s tem, da nočejo jesti .Ta toliko časa, da ozdravijo ml stradanja, potem pa jih smeti zapreti do prestane kazni. Vladna mačka je torej sufra/et-niin mišim vedno za petami in jo le izpusti, da jo lahko zo|>et ujame. Vse delavne voditeljice so-cialnopolitične Unije tekajo s«4"j po vseh angleških ječah vini in noter Če jih zapro. tedaj stradajo prostovoljno tako dolgo, da /i>ole in jih morajo oblasti izpustiti. Neprestano zapiranje voditeljic seveda je gibanje močno zrušilo. Tudi grožnja vlade, da bo nastopala proti osebam, ki z denarjem podpirajo društvo, otež-koč« organizaciji sufražetk življenje. Ali kljub temu socialno-politična l'nija ni mrtva. Mrtva je v tein oziru, da se ljudje skoraj nič več ne zanimajo za dejan je sufražetk. Listi, ki se rede od senzacionelnih vesti, so to razpo-loànje med ljudmi takoj opazili. Ce sodimo po velikosti črk, ki jih rabijo sedaj ti lasti za gibanje sufražetk, tedaj je glr.'l>oko padla privlačna sila požigov, eksplozij, napadov itd.
Slejkoprej zboruje socialnopoli-tična l'nija po enkrat na teden v pav il jonskem gledališču. Pred-krattno zborovanje je bilo zlasti privlačno zaradi navzočnosti go-sjH- Pa 11 kliuratove in gos(H;dično Kenneveve, ki sta bili pred krat-'iirn <yb<» obsojam-!»a daljšo-»zaporno kazen. V teku nekaj tednov so pa obe pričeli z gladovnim štraj-koni. Obe voditeljici, ki sta kar nenadoma prišli na zborovanje, so pozdravili navzoči naravnost r. besnim- veseljem. Gospodična Ken nevjeva je javno izrazila vladi vse svoje zaničevanje s tem, da je obe dopustnici, ki jej jamčita svobodo do ozdravitve do gladovnega štrajka, na javni dra-žbi prodala najvišjemu ponudniku za šest fimtov. Obe voditeljici sta govorili in izjavili, da raje pogineta kakor pa odnehata od ženske volilne prance. Obe sta napadali vlado, ki tako neopravičeno uporablja zakone, ker zapira su fraze tke, ali Edward a Carson a, voditelja severnih Ircev se ne dotakne. ki poživlja svoje rojake na nasilen odpor proti vladi. "Mi smo puntarji", je zaklicala gospa Pankhurstova, "in sicer z večjo prsvico kakor naš sopuntar sir Edward Carson."
Pred gledališčem je čakala policija, da aretira govornici. Gospo dična Kennevjeva se je prva sko-rajžila in odšla v spremstvu moč-
_ * — Pismo je bilo priobceno v
ML/ tl :
ne telesne straže. Takoj je planila četa policajev in policijskih uradnikov, bijoč divje okoli sebe, na ženske. Te so branile svoji voditeljici in krepko udrihale z dež niki po glavah policajev. Končno se je poarečilo policijskim uradnikom, da so obkrožili gospodično Kenne> jevo in jo aretirali. Ali ženske, prihajajoče iz gledališča, so se kakor razdražene ose vsule na policaje in ljut boj se je razvil, med katerim je obležalo mnogo zen v cestnem jarku hi je bilo mnogo klobukov razeefranih. Boj je trajal nekaj minut. Nato pa se je povračilo policistom, da so odbijali «vojo jetnico v taksamet rn. Po bitki so stal« na trotoarju ženske brez klobukov, z razdrapa-nimi ¡11 strganimi oblekami in rn skuštranimi lasmi. Uradnikom pa je lil |Krt po obrazu in ogledo vali so svoje pornečkane klobuke in zdelane obleke. G. Pankhurstova je ušla med lojeni, lie da bi jo kdo zapazil. Vlada bi bila baje vesela, če bi hotela pobegniti voditeljica socialnopolitične Unije iz dežele, a tega veselja oiui noče napraviti ministrom. ,. Taki prizori so zelo razburljivi za udeležence in morda tudi vzpodbujajoči. Ali za pridobitev ženske volilne pravice je pouk mnogo prikladncjši nego razburjenje. Na polju razbistritve in |»o-uka deluje vse uspešnejše "Zveza" fenskih društev za volilno pravico, kakor socialno-poliliena Unija. Prav s«»daj prireja "Zveza Nmotreno agitacij« v največjem slogu, ki bi bila lahko zgled drugim deželam. Agitatorji Zveze so se porazdelili v različne skupine. Vsaka skupina koraka od druge točke — od severa., juga, zahoda in vzhoda — |h> vsej Angleški proti Londonu, kjer se bodo sesle vse skupine julija in velika demonstracija 1m» zaključila agitacijsko turo. Na i*>tu proti Londonu bodo |>o vseh vase^h in mestih shodi. Po poročilih, ki so znana doslej o teh shodih, posluša govornice povsod velika množica ljudstva in sicer /. največjo pozornostjo. Tudi članice "Lige elavk" se udeležujejo tega agi-taeijskega potovanja in agitirajo obrnem za svoje cilje.
"Liga delavk" pripravlja veliko tprotim (kit arktično propagando. Poslati namerava tudi delegacijo delavk v Nemčijo. V svojem glasilu pišejo: "Zastopniki delavskih «rganizaeij so obiskali Nemčijo in uspeh je bil sijajen. Zakaj ne bi šle tudi žene m matere onih, ki bodo klaja za topove ob izbruhu vojne? Poleg tega bi te žene izvedele, kako mislijo nemške socialistinje o splošni vojaški dolžnosti. Nič Imljšega kakor to. kar vidimo z lastnimi očmi, čeprav je treba govoriti s HHnočjo tolmača."	7
MEDNARODNI RUDARSKI KONGRES.
Karlove vari, 23. jula.
Včeraj je pričel mednarodni rudarski kongres s pravim delom [Hxl predsedstvom avstrijskega državnega poslanca sodruga Cin-gra. Prva točka dnevnega reda je f>ila "Delovni čas". Delegat je so sprejeli soglasno rezolueijo:
1.	Zahtevamo, da se*pospeši de-o za dosego oscmuruiega delovnima vštevši vstop v jamo ¡11 odhod iz jame za vse delavce, ki delajo >odnevi. Početek med šihiami naj traja 16 ur in naj bo obvezen in najvišje število tedenskih šihtov ne sme znašati več kakor šest.(Re solucijo so predlagali angleški in belgijski delegatje.)
2.	Kongres je mnenja, da se mora uveljaviti osemurni delov-nik vštevši prihod v jamo in odhod iz jame za vse delavce, zaposlene v rudokopni induatriji. Na vročih in mokrih delovnih prostorih naj znaša delovni čas s pri-lodom in odhodom vred največ šest ur. (Resolucijo so predlagali avstrijski, nemški in holandski delegatje.)
Adamson (Angleška) je uteme-jeval prvo resolucijo im je zlasti dokazoval na zdravstvene, nevarnosti v rudnikih in na nevarnost nezgod. Vsled predolgega delovnega časa zastaja duševna izobrazba rudarjev. Na Angleškem so uvedli leta 1908 zakon za osemurno delo, a vštet ni čas za prihod in odhod v jamo, zakon je torej pomanjkljiv. Zahtevamo osem nr razvedrila, osem nr spanja in osem šilingov (I šiling — 1 K 20 vin.) na dan.
Vavrean (Belgija) slavi mednarodno svečo radarjev, ki obsto-
ja it 25 let ki ki se je zavzemala
vedno v prvi za osemurni delov-nik kot kulturno zahtevo. V Belgiji smo imeli po nekateri n rudnikih celo 14umi delovni čas. Leta 1911 amo po dolgem boju dobili zakon o deveturnem delovniku. 8 tem seveda nismo zadovoljni in naš boj gre za tem, da dobimo pet in pol dnevni delovni teden kakor na Angleškem. Zato pa je treba seveda predvsem ojačenja organizacije.
Dulbjel (Nemčija, Poljak) soglaša z resolucijo in o|>ozorja na grozne posljedice iskori&anja za delavčevo zdravje. Magnati, ki lastujejo premogovnike v Zgornji Aluziji, nas priganjajo na devet-in emajstumo delo v rovih in na dvmiajsturno delo izven rovov. Kleizijaki rudarji žive v primeri z drugimi delavci prav malo časa. Zadnji čas je, da se to brez-primerno izkoriščanje zakonito ustavi.
»larolim (Avstrija) pravi, da je bil razvoj v Belgiji in Avstriji skoraj enak; v Austriji smo priborili leta 1902 zakon o deveturnem delovniku. To je bil takrat velik uspeh; ali od tega ča-' sa nismo za skrajšanje delovnega časa dosegli ničesar, in sicer vsled nasprotovanja vlade in zaradi zavlačevanja naših predlogov od meščanskih strank. Meščanski poslanci se protivijo celo zakonitemu deseturnemu delovniku za tovarniško delavstvo, čeprav bi tak zakon sankcioniral že dejanske razmere. (Med tujimi delegati zbudi ta vest splošno začudenje.) Vsled tega je jasno, da zamore pospešiti naše zahteve le močna organizacija. Skupno s holand-skiini in nemškimi delegati zahtevamo skrajšanje delovnega časa na mokrih in vročih delovnih prostorih na šest ur. To zahtevo utemeljujemo s tem, da zboli vsako leto izredno veliko rudarjev — do 80 odstotkov in še več. Rudniški uradi bi to lehko takoj ukre-nili, ali organizacija jih mora siliti in siliti. Veselimo se, da angleški zakon o osemurnem delovniku izpodbija vse laži podjetnikov. Našo resolucijo bo močna organizacija uzakonila.
Na predlog s. Langhorsta združijo delegatje obe resoluciji v eno. ki jo sprejmejo soglasno.
O varstvu rudarjev je razprav-Ijal kongres na podlagi teh dveh resolucij:
1.	Z ozirom 11a nezgode zadnjih let zahteva kongres zopet boljše varstvo za življenje in zdravje rudarjev. Da se to doseže, je treba nastaviti kontrolorje po rovih, ki jih izvolijo rudarji iz svoje srede s tajno in direktno volit-vijo in ki jih plačuje država. (Resolucijo so predlagali avstrijski, holandski in nemški delegatje.)
2.	Kongres je mnenja, da bi moralo zakonodajstvo v vsakem oziru boljše skrbeti za varstvo rudarjev. (Belgijski delegatje.)
Schmidt (Nemčija) pravi, da odvrača priganjanje pozornost za varnost. Največ nezgod je proti koncu tedna. Nato navaja statistiko nezgod iz rurskega revirja: leta 1902 je ponesrečilo nekaj nad 37.000 rudarjev; lansko leto je bilo že 198 nezgod na dan, od teh 1082 s smrtnim izidom proti 516 pred desetimi leti. Na Angleškem je v»ako leto manj nezgod, • na Nemškem, kjer imamo baje najboljše preskbljeno za delavčevo varstvo, jih je vsako leto več.
Zwanzger (Avstrija, Ljubno) pravi, da so avstrijski rudarji odklonili takozvani sistem varnostnih mož, kakršnega imajo na Nemškem, kjer se ta naprava ni obnesla. Delavski sovet se je izrekel za to, da plačuje varnostne može država, a vlada nima za to denarja. Nezgode se množe tudi pri nas.
Elfers (Ilolandska) je poročal o nezgodah na Holandskem, ki se množe zlasti ob visoki konjunkturi, ko gleda podjetnik le na svoj dobiček. Od 150^-rudarjev, ki delajo v državnem rovu "Wilhelmi-na", je ponesrečilo 534 rudarjev.
Harvey (Angleška) pravi, da je najvažnejše vprašanje o varstvu rudarjevega življenja. Privatni podjetniki ne poznajo takih ozirov. Življenje državljanov mora biti pred profitom podjetnikov. Nobena odškodnina ne more nadomestiti otrokom očeta in leni moža. Vsak šesti angleški rudar ponesreči in ko smo si priborili boljši zskon, tedaj so nas dolžili podjetniki, da smo izda-
jalci domovine. Novi zakon zelo omejuje nporabo elektrieitete, zlasti na krajih, nasičenih s plinom ; električne iskre so povzročile že dosti ekaplozij.	' vv
Nato je govoril še McDonald (America), čigar izvajanja •• prestavijo šele na jutrišnji seji Kongres se je na to odgodil do jutri.
Na kongresu zastopa 603.000 angleških rudarjev 72 delegatov, 175.000 nemških in prusko poljskih 22, 40.000 francoskih 15, 14.620 avstrijskih 28, 400.000 belgijskih 7, 500.000 severo ameriških 3, 1000 holandskih 1, vsega skupaj zastopa torej 1,374.000 or-(raniziranih rudarjev 148 delegatov.
Koncentriranje kapitala. Temeljni smisel inarksisma sloni na dognanem principu neprestanega koncentriranja bogastva. Z neutaljivimi razlogi je Marks dokazal razvoj prerokoval vso d o kapitalističnega gospodarskega sistema. Kapitali se koncentrirajo v rokah vedno manjšega števila denarnih mogotcev, medtem ko naraščajo množice razlaščenih proletareev. Položaj razredov se tako pojasnjuje. Na eni strani peščica mogotcev, na drugi o-gromne mase ljudstva, ki bodo po dovršitvi splošnega razvoja »drobile navidezno nremoč kapi-taJizma. Da se prerokovanja Karla Marksa ujemajo nam povedo statistične podatki o množitvi in razdelitvi kapitalov.
Leta 1902. ie imelo v Prusiji 1835 najbogatejših ljudi vsega vkup deset milijard premoženja, to je deset tisoč miljonov. Leta 1908. na je imelo to ogromno premoženje že samo 1107 najbogatejših ljudi. To se nravi, da je prišlo leta 1902. na vsakega izmed teh kapitalistov 5,396.000 mark; leta 1908 pa že devet miljonov mark. Teh 1107 bogatašev je imelo leta 1902. okolo osem milijard; torej se je njih promoženje pomnožilo v teku šestih let nič manj kakor za dve milijardi. To da na leto čez 330 miljonov. Vzemimo da naredi proletarec v enem letu 600 mark več, kolikor se mu izplača za delo; torej mora delati vso leto 660.000 proletareev, da napolnijo 1107 kapitalistom njih žepe s 330 miljonov.
Leta 1902. je spravilo 17 bogatinov eno milijard!» premoženja vkup, to je 1000 milijonov; leta 1908. pa jih je zadostovalo za to krasno vsotico samo devet. Torej se je pDmnložilo povprečno premoženje teh denarnih kraljev v šestih letih za 52 miljonov!
Jako zanimivo je tudi, kako se je večalo število milijonarjev. Leta 1895. jih je bilo samo 5256, lota 1908 pa 8377.
Največje dohodke ima na Pruskem cesar Viljem II. Za njim pa pride takoj Berta Krupp s svojimi 17 miljoni letnih dohotkov.
Največji bogataši na Pruskem so: Berta Krupp s 187 milijoni, knez Henckel von Donnersberg s 177 miljoni. vojvoda IJjest 151 in pl. Goldschmidt-Rothschild s 103 milijoni mark.
Največje letne diVhodke imajo: Berta Krupp 17 miljonlotv, knez Henckel von t)onnersberg 12 miljonov, Ujest 7 miljonov, grof Tie-lo-Winckier 5 do 6 miljonov, pl. Goldschmidt-Rothschild 3 do 4 milijone, k)o!mercijski svetnik Heiischel 3 do 4 milijone, Ernst pl. Mendelssohn 3 milijone mark.
Kapitali naraščajo, bogastvo se pomnožuje industrija se razvija in tehnika izpopolnjuje. Ali sadicive napredka ne uživajo oni, ki so bogastvo ustvarili in napredek omogočili. Pičlo število izvoljenih lenuhov si napolnjuje sve-je železne blagajne; produktivno in ustvarjajoče se čimdalje bolj ptotostruje. Razredni boj adružuje vedno širše plasti izkoriščanega ljudstva. Kapitalistični sv^t nosi že v svoji strukturi svojo vsodo. Sistem razlaščenja množic je obsojen izginiti.
Slovanski kongres.
V češkem narodnem svetu v Pragi so 17. jul. predlagali, naj se skliče leta 1917. (t) vseslovan-ski kongres v Prago, kjer naj se spravijo Srbi in Bolgari. (Če bodo tako dolgo čakali na spravo...^ Srbi in Bolgari bi se kmaln spravili, le par Danevov in Pašičev. Savovov in Putnikov, Ferdinandov in Petrov bi bilo treba položiti na klop.)
psolstabbo
5
(Nadaljevanje s 3. «iraní.)
Nato j« aledil precej hud pretep, kar je virok hudih posledic o. večer 18. juflija.
Umevno je, da so ti trije vojaški postopači večini poslušalcev podlegli. Bnega vojaka ao pustili še malo živega, dva «ta pa ušla.
Kakor alarm je «prišla o«tali posadki v eat, da ao bili trije vojaki od I. W. W. pobiti.
Cela armada 600 iiprijenih vojakov je čakaia na večer 18. julija na Pionir Square povelja, kdaj naj udarijo.
K tej pretepaški bandi se je pridružilo še 400 najetih fakinov.
Cela druhal, aeatoječa iz samih, izvržkov človeške družbe, je udarila najprej na glavni stan L W. \V., ki se nahaja na Occidental — Ave.
Divja tolpa je zdrobila vsa okna in vrata. Vaa literarna dela, vse pohištvo, sploh vse, kar je bilo t poslopju ao izvlekli na cesto in zažgali — pri tem pa se na-, slajali a hudičevim veseljem.
Kako je ta pocestna %lruluil gledala, ko je uničeval ogenj delo toliko poštenih rok pisateljev in umetnikov.
Ko je pijana banda videla, da je ogenj dovršil avojo dolžnost in uničil vso I.1 W. W. knjižnico, se je začela tolpa pomikati dalje proti vzhodni strani mesta.
To je bilo ob % na 9. Ob 9. uri hi se imela pričeti večerna slav-noat (cestna parada), ali hrup, vpitje in razbijanje pocestnih tolovajev je bilo tako silno, da je bila vsaka slavnost izključena.
Mesarska druhal je prišla do Pike Str. in 4. ulice, kjer ae je nahajala mala prodajalna našega najboljšega govornika in sodruga P. Priesa.
En pogled — in prej označene ga prostora, kjer se je naš vrli sodrug "Pries" borno preživljaj ni bilo več spoznati. Revež si je komsj rešil življenje, vse drugo ao mu razbili in uničili.
Občno pozornost pa vzbuja po-1 gled na naš lokal 5 Ward, ki se nahaja na 5th Ave in Wirginia Str. Poslopje je zgrajeno v modernem al ogir.
Naš klub je imel" v najemu veliko dvorano a finim izložbenim oknom.
Notri ata bila dva fina Piano — glasovirja. velika zaloga socialističnih brošur in časopisov, drve pisalni mizi, 200 stolov, več dragih podob, kakor napa-, slika Karl Marx a in drugih odličnih socijalističnih pisateljev. Veliko sodrugov je imelo v posebnem prostoru spravljene svoje kovče-ge in obleko. Divjaška svojat je udrla skozi izložbeno okno v no t ran je prostore in vse našteto je v teku 15tih minut objemal požrešni ogenj — zunaj na cesti. —
Pa zverinskim dušam to še ni bilo dovolj. Takim ni sveta nobe na stvar in še celo notranje stene so porušili, da bi ja kje v kakšni špranji, kakor stenica ne čepel kak socialističen duh.
Iter se nahaja naš lokal v najbolj obljudenem del« mesta in ker «e ie ravno vršila Slavnostna ceremonija, je bilo čez 50.000 oseb navzočih, ko je roparska banda plenila m pozi gala in niti eden ni zganil ni mezinca, ali ?f Atestiral. —•»—..................
Ah — to ubogo, — na duhu bolno ljudstvo, ki si predstavlja, da je vojak tisti ideal, ki v ime-nru bajoneta brani osebno svobodo, — ae prokleto moti.
Značilno dovolj, kakšen vzor kulture so Amerikanci.
Kaj takega se ne dogaja celo v nazadnjaški Rusiji ne.
Pijana tolpa lenih mesarjev se je valila še naprej na 7 Ave. in Aloha Str. Tam so počenjali podobna tolovajstva z Ward 4 in potem še dalje po celem mestu Do tretje ure v jutro so pobijali, ropali in požiga!i.
Vse socijahstične knjižhice so zdaj v Seattle popolnoma uničene, razen če ima kak »odrug v privatnem stanovanju še kako mslo — zasebno.
Velekapftalisti našega mesta in njih ponižni hlapci, ki se senčijo v njih milosti, pa so bili pijani vesel j s na večer 18. julija — v svssti si, ds je bila vsa "anarhistična" (tako jo nasivljejo) misel zatrta; — a ae vragovo motijo!
«ijndski oderuhi, iskoriščeval «i In vsakovrstni tatovi, na čelu jim I. Bletteu so se topili v ne-popfanem veselju.
Z radostjo so srli in s satan
akiin veseljem ao opazovali n slišano početje, ko so uniformirani meaarji sežigali socialistične brošure in imetje nsših sodrugov.
O materijalni škodi se ne ve še nič gotovega.
Od neke strani se čuje, da je gmotne škode najmanj $25.000.
Vojni tajnik Joaephus Daniels ae je nahajal tisti čas v Tacoma, Wa«h. Ko je dobil brzojavno poročilo, kaj se v Seattle godi, se je kar za glavo prijel in dejal: "Ne morem verjeti, da je bil prvi napad od naše atrani, a, če ae je to rea zgodilo, bo zadela našo |>oaadko najstrožja vojaška disciplina."
Kako ae bo vsa stvar končala, vam poročam prihodnji tedens
H socialističnim pozdravom A. Wershnig.
(Slik ne moremo priobčiti. — Nadaljevanje sledi drugi teden op. ur.)
VERA
JE ZASEBNA
(Diskurija.)
J, Mantony.
STVAR.
<Vprav je v vseh socijalističnih strankah na svetu čisto jasno iz rečeno: Vera je zasebna stvar vsake poedine osebe — naj se vsa kemu da svoboda, da izpoveduje vero. katero hoče, — pa mi vse-» eno slišimo dan na dan staro ob tožbo, da je socijalizem proti veri.
Ima li ta obtožba kakšen temelj?
Kako se le za more ta tožba držati na površju, ako je popolnoma brez temelja?
Dokazano je, da z napredova njem aocijalistične misli ob jed nem zgineva religijoznost pri delavskem ljudstvu — še posebno oficijclna cerkvena poboénost.
Dokazano dejsvo je tudi ,da je iMiše učenje materijalistično razumevanje zgodovine, katero stoji v ostrem nasprotsvu z vsemi veronauki.
Pa vseeno ,izmd teh dejstev ter našega praktičnega klica, naj bo vera zasebna stvar; zamorejo ne-proavitlene glave najti protislovja. To morebitno protislovje, katero je zavVdlo v zmoto tudi katerega naših sodrugov, izkoriščajo nasprotniki, ter krivijo nas da smo hinavci z dvema Obrazoma; ter nam predbacivajo, da mi samo navidezno prikrivamo naše protiverske nakane, da bi mi to dobro pobožno delavstvo radi do bili v svoje brezverske mreže t. d. Mi zahtevamo, da se vera smatra za zasebno stvar vsakega poedine m da naj se nikdo ne za-dira v tujo vero; naj veruje vsa kdo, karkoli hoče, samo, da z ve ro svojemu bližnjemu ne škoduje Ta zahteva socijalizraa je popol noms razumljiva, ter popolnoma odgovarja potrebam in razrednemu boju. Kam bi pa mi prišli ako bi se pričkali okoli verskih vprašanj ? ..
Ali bi bilo delavstvo v verskem prepiru sposobno doseči eden dini uspeh?
Ali bi bilo delavstvo sposobno vojevati «voj razredni boj, ako bi se strogo ver«ko delilo ter ne-prijateljsko eden proti drugemu stalo.
Stvarni interesi vseh delavcev vseh ver, vaeh narodnosti ao čisto jednaki. Iz	razloga poziva
socijalizem vse delavce, da se te sno skupaj združijo, ter se posta vi jo združeni v bojno vrsto proti istotako združenemu ter versko in narodno popolnoma indiferent nemu sovražniku, — zmaju, kapitalizmu in njega bratcu kle-rikalizmu.
Zato kliče «ocijalizem vse de lavce na odpor proti izkoriščeval cem in zapeljivcem ljudstva; ne vpraša ni enega kaj veruje, ali da le sploh kaj veruje, niti ne zahteva od nikogar, da se veri od reče.
Cilj socialističnega delavskega gibanja je gospodarski preustro.j ljudske družbe, osvojitev proizva jalnih sredstev v splošno narodno last. K temu vodi razredni bo socijalizma.
Da bi imeli r dnevnem boju u-speh, da bi se tako na potu raz rednega boja približevali ter pospeševali pot do cilja, se morajo delavci ogibati vsega, kar jrh vodi do razpora.
Seve, da tega socijslističnega stališča ne morejo razumeti ljudje omejenega razuma, niti nočejo razumeti oni. katerim je — trgovina. Taki se ne ozirsjo na veliko trpljenje, v katerem se na haja delavsko ljudstvo; niti ne
velikih bojev
e-
morejo zapopaati delavstva.
Oni ne razumejo ali ne pripos-najo najvažnejše resnice, da preobračajo v načinu proizvodov in življenja; preobrazuje vae ostala družabne, politične ter .verske preobrate.
Ako bi to resnico razumeli, bi nikdar socijalistom ne predbaci-vali, da ao proti veri.
Ponavljani potrebo dnevnega *>ja ; stvarne potrebe ao rodile naše načelo: vera je zaaebna stvar.
To načelo je čisto v aoglasju z našim naukom, ker stoji socijali-zetu na praksi dnevnega boja.
Zgodovinsko materijalistično u-mevanje uči, da so gosj>odarske jrilike strogo naterijalne, da so tot take temelj celega ljudskega življenja.
Vsled različnih gospodarskih >olo/ajev so nastajale razne vere, ra/n misli razna načela.
Ako površno pregledamo zgodovino, se nam bode zadelo, da so se vsi boji vodili okoli misli in vere; v resnici ao pa vsi boji nastajali iz strogo inaterijalnih razmer in interesov. Vai boji so bili razredni boji med izkoriščevalci in izkoriščanimi.
Vsi driižabni, verski ter politični boji so bili samo odsev gospodarskih bojev. Ti gospodarski boji so vselej povzročeni po načinu proizvoda, oziroma v preobratu načina proizvoda. Mišljenje in verstvo so samo izrazne posledice stvarnil) živlenjskih ljudskih prilik.
Tudi danes ae deluje v velikem gospodarskem preobratu. Kdor se za preobrat bori in katerj mora ta preobrat zvrniti se zaveda, da so gibalne moči tega preobrata čisto gospodarskega značaja, ki so rodili bojno razpoloženje, ki nauk, kako se mora ta boj voditi.
Ti čiati nauki, ta zavesti, katere zajema delavstvo iz materija lističnega nauka se izraža tudi v klicu vera je zaaebna stvar. Ta klic je torej popolnoma opravi cen s čisto znanstvenega stališča, kakor tudi iz praktičnih potreb. Nasproti temu se pa materijali stično stališče v veri nikakor ne more vreči v isti lonec z liberalno bur/oazijskim ateizmom (brez verstvom.) Bnržoazijski svobodo-misleci, ateisti, naprednjaki, kakor «e še nazivajo stoje pa iz rav notežja glede vere, videč samo ^ njej moč, katera se protivi napredku, moč, kaitera je nastala vsled pomanjkanja znanja in pro-Svete.
No, ti gospodje pa niso šli dalje, niso se potrudili, preiskati vzroke neznanju, ne vedo, da se je tudi znanje in veda razvijala vsled razvijanja gospodarskih prilik.
Takozvani napredniaki se nadejajo, da se bode vera brž iztrebila z razlaganjem raznih ved ter znanosti v naravi i. t. d.
Ali vse te znanosti in vede so ostale nepomenljive povsod, kjer še ni bilo ugodnih tal. Pri kmetih in malih obrtnikih niso naprednjaki nič dosegli; niti pri proletarijatu ni nepoibočnost na atals .potom zasluge naprednja kov. kar bodemo v kratkem videli. Klerikalci smatrajo še danes vero kot nujno posledico človeškega življenskega položaja, kot p^la rit^o g^aips^aiwk^gîL -stanja
Z razvojem in menjavo tega položaja se je promenila tudi ve ra. Nekdaj ao ljudje potrebovali neštevilne bogove, danes pa imajo zadosti ençga samega. Nastopilo pa bode enkrat tako gospodarsko razpoloženje, da bo vera čisto iz ginila.
N zemlji hoče kraljevati bla gostanje za vse ljudi. Vsi bodo imeli ÎVfljenje zagotovljen^, — nebesa na zemlji. Tedaj bode mo litev nepotrebna.
Že davno zgineli praded, naravni človek je živel po gozdovih od korenin, divjega sadja in zve rjadi. On ni nič obdeloval. Njemu se ni bilo treba bati slabega vremena, sploh nobene vremen ske nezgode in naravnih poja vov, ker mu niso mogli ničesar odvzeti. Če mu je v enem gozdu zmanjkalo življenjskih .potreb ščin, je šel v drug gozd, kjer je zopet vsega našel.
Ta prvotni človek, kateri je imel hrane v i »obilju na zemlji, se ni bal neba, niti ni pričakoval, da bi mu nebo kaj dalo, ni k nikomur molil in tudi ni nié veroval.
Ksdsr je pa ta divjsk počel de Isti in obdelovati seradjo ter zidati stanovanje, ksdsr mo j«
vroče solnce sušilo in ¿galo setev
del sli povodenj mu «ntóils letev, kadar mu j« veter ali strela razbila kolibo, tedaj šele je on počel biti strašljiv ter glavo obrar čsti proti nebu ker od zgoraj je prišla vročina, povodenj, strela in hude ure.
Takrat je človek, kateri ni naj-manje poznal narave, začel sanjati in verovati v nadnaravno moči v hude in dobre bogove pozneje ie v zle in dobre duhove, vile, copernice, hudiče in angel je.
Ni nam potrebno, da gremo v ¡wredtlawio dobo človeštva. Mar se dandanašnji kmetje mnogo razlikujejo od prvotnega človeka! |
Kmetje, katerim prinaša mu-lasto vreme dobro ali sla/bo žetev, so še danes čutijo odvisne od nekih nadnaravnih bitij, nadnaravnih moči j, katerim prirejajo molitve in procesije za dež >roti suši. Tega ne prirejajo kmetje samo ene ali druge narodnosti, iz tega ali onega kraja, marveč tudi po vseh civiliziranih deželah.
Kmetova vera v nadnaravne moči je popolnoma spojena z njegovim gospodarskim suženjskim stanjem; on gara in gara, pa vseeno nikdar nič nima in vidno propada.
On je bil vedno največ izkoriščan seuženj, delajoč od dnevnega svita do trdne noči; on ni mogel vstati iz nevede in kinetski prole-tarijat je še Mandanašiji tlačeni duševni in gospodarski suženj v najnižji stopinji.
On ne pozna vzrokov svojega suženjskega položaja, ne pozna gospodarske moči, katera leuje v Ijodski družbi.
Cisto podobno, kakor s kmetom, je tndi z malim obrtnikom, malo-meščanom, ter z malim trgovcem, kateri ne pozna mešetarije na ve-etriiščih in ne pozna konkurence velekapitala.
On misli, da propada zato, ker je velik grešnik; ako pa slučajno pride do bogastva, potem pripi suje to molitvi in l>očju volji.
Tega osrednega čuta odvisnosti od nadnaravnih moči ne morejo odkleniti same knjige, vsebujoče samo suho vedo o naravi.
Tako Čutila, ueodvisna od nad-narSvnih moči bodo nastala šele tedaj, ko bodo ljudje od poeudinca neodvisni. Keligijozna čutila zgi-nevsjo dandanes pri tistih ljudeh, kateri vidijo in so že spoznali silne gospodarske moči.
Kmetje, mali obtrniki in mali trgovci, se s studom obračajo od vede, katera prihaja od učenjakov velike buržioazije ali birokra cije, ker dvomijo, da bi od njih prišlo za nje kaj dobrega. Zavedajo se, da od razreda izkoriščevalcev ne morejo pričakovati nič prida.
V protiverskih naukih ne najdejo propadajoči kmečki ter ma-loobrtniški sloji nikakega orodja za obrano od propasti. Oni ne vi dijo rešitve, niti ne tolažbe v pro tiverskem učenju. Ali ti sloji pa vseeno potrebujejo tolažbe, ker vidijo, da jim rešitve — od nikoder ni. Tolažbe, jalove tolažbe pa nahajajo ti Sloji propadajočega stanu, samo izven narave v pred stavljnju verstva in njenih cere monij; — drugače pa stoje z traz redno zavednim delavstvom pro-lutarijatoai-.	ur.)
Vzroki splošnega siromaštva proletarijata leže čisto jasno pred njegovimi očmi, leže v bistvu kapitalističnega načina, proizvoda ter izkoriščanja, kar je jasno dokazano in čisto naravno. Proleta rijat tudi vidi, da nosi kapitali stično gospodarstvo v sebi že kal svoje lastne propasti. Proletarijat že vidi pot svojega osvobojenja, katera vodi v svetlo bodočnost, zato čuti on potrebo vedno zvišat svojo zavest, da bi bil zmožen čimprej streti okove svojega suženjstva.
Edino zato ae on živo zanima za pojave, ter z ognjem navdušenja sledi proučevanju današnjega gibanja v ljudski družbi.
On vidi, da v tem vrvenju nimajo svojih prstov nadnaravne moči. Zato niso njegovi nazori na svet nabožni daai še nikdar ni či-tal "Darvina" ali ni čul o Ko-pemikn: vseeno pa vidi moči s katerimi ae mora boriti, vidi in natančno spoznava svojo lastno moč, moč vzajemnosti in dela organizacij. On vidi stvarnost, — dejstva, vse to občuti in trezno presoja. Zato ni posnanjkanje religijoznost i pri delsvstvu vzrok ns-rsvnost njemu pripovedovanih naukov v naravnem razvoju.
Pri proletarcu se taka čutila porajajo kar ssma od sebe; ona so
se morala roditi iz stvarnih vzrokov. Stvarnost je ona gibalna moč, ki je že aama izpodgrizla religijoznost pri delavstvu. Pa oni gredo ie dalje ter pozorno prei-akujejo vsako protiverako in pri-rodoznanako delo, ga pozorno či-tajo v težnji, da postavijo avoje duševno obsorje na znanstvene temelje. Kot glavno je pripomniti, da to proletarsko bre s verstvo ni nikdsr predmet razporov v prole-tarskih vrstah.
Proletarjat ae najživahneje zanima za vprašanja dnevnega boja, v katerem pridobiva boljše goapo-tiarske ugodnosti in vae večje politične pravice.
Vprašanja o nrejenju ljudske družbe so cilji v prihodnosti, ki začenjajo bitnost proletarskega razmotrivanja sveta v svetovni »ozornici.
Proletarec je proletarcu brat, sodrug, naravni zaveznik v boju. bratje so tudi tisti, v katerih se še ni razvilo popolno proletarsko čutilo vsled gotovih okolnosti.
Takih izvanrednih okolnosti je mnogo.
Ne smemo izpunčati iz vida de ujočo moč predsodkov kateri skoro neznatno počasi sginevajo.
»Proletarci kateri delajo na iz redno nevarnih delih, kjer jim silne, strahovite, nevidne naravne moči groze s šmrtjo, uničenjem, kakor naprimer rudarjem, mornarjem, vlakovodjem, od katerih so tudi nekateri pobožfcii, so pa istočasno dobri boritelji za delavske koristi.
Teh stvarnih slučajnosti ne za-popadejo tudi mnogi naši somišljeniki, oni mislijo, da je naše razinotrivanje o svetu samo neka vzvišena vera, katera ae more proti vit i krščanski in drugim nižjim verstvom.
Torei nima temelja trditev naših tbeoloskih nasprotnikov, če« da je socijalizmu naloga uničevati vero pri delavstvu. Ona se sama uničuje. Mi ne odvzamemo s tem proletarjatu vere, ako širimo nauk zgodovinskega materja-lizma nego oni sami izgubijo vero, kakor hitro začno razmotrivati ust rojstvo — ljudske družbe, s proučevanjem spoznavati gibalne moči, katere delujejo v družbi.
Na «temelju proučevanja pridejo do spoznanja, da je to današnje peklensko stanje, čisto zemeljsko in naravna stvar. Pridejo tudi do zaključka, da je odstranitev krivice in gorja v ljudski družbi, ter da leži dosega velikega cilja osvobojenja v rokah same. ga proletarjata. ne pa v rokah kakšne nevidne nadnaravne moči ali bitja.
Težnja pa, da temeljitejše spoznavajo družbo in njene moči jih vodi k zgodovinsko materjalistič-nim delom naših učiteljev.
Ali ti spisi ne delujejo na či-tatelje proletarce v verskem sovražnem duhu, ker so še oni imeli omejena verska prepričanja, ko so začeli citati aocijalistične spise, ker ti spisi vedo ceniti verrt kot zgodovinski pojav, kateri noče izginiti prej, dokler ne izgine stvarna podlaga, iz katere ona izhaja.
Takšni naši nauki nas ščitijo jVoti pogreškom, v kakoršne pa-j dajo oni, kateri verujejo, da opravljajo ideje in duhovne predstave s stvarnostjo, kar je pa nasprotno pravilno, da stvarnost po-vzročuje različne misli, duhovne predstave, prepričanja in načela.
Različne ideje načela in vere se zopet razsipljejo okoli materijal-ne podlage.
Naša načela, katera nam nalagajo, da imamo stalno pred očmi ijpspodarske cilje, nam tudi nalagajo, da računamo s stvarnimi okolnostmi.
Za svojo gospodarsko povzdigo in za ustvarjenje velikih ciljev je nujnost, da se bori celi delavski razred. To vse potrjuje naš praktični klic: "Vera je zasebna stvar!"
vah delala svojim državljanom
kake predpise.
Tako ae pa nista le te drve državi izrekli, to so že adavnSj trdili misleci vawh narodov, ki so v votli jveri videli vedno ls sredstvo za poneumnjevanje ljudstva.
Ako je dandanes mogoče, da delajo v tvornici razni vernika — katoličani, protestantje, židje, itd. — drug poleg drugega, ne (lat bi bili izdelki vsled tega slabejši, ¿emu naj bi ne aedela v šoli tudi deea raznih veroizpovedanj skupaj v eni sobi in sledila šolskemu poduku brez verskih bajk. Deca. pri takem podučevanju "le pridobi, ker ne izgublja časa z verskimi dogmami in brezmiaelnimi molitvami.
Tudi nekateri moderni teologi, med njimi znani Bchleiermaeher, so v tem edini, tla obvezno prisiljeni verski poduk v šoli tflaho vpliva na učečo ae mladino, da se s prisiljenim obveznim verskim podukom v šoli le smeši vera sama na aebi. Le verski fanatiki, ali bolje rečejo, le taki duhovniki, ki smatrajo ' vero za navaden "kšeft", silijo na to, da bi bil verski nauk v vsaki šoli obvezen predmet. Take duhovnike pa podpirajo kurumpirani po-litikarji-lajiki, ki so se radi boljših sluib, ali pa radi mastnejšibi dohodkov, sploh radi osebnega koristoPovstva pridružili kaki politični verski stranki, koje glavni namen je, da obdrži delavce kot pohlevne sužnje • gospodujočih slojev v duševni temi. Ako damo te vrste lajike, ki ao z dušo in telesom za obvezni šolski verski poduk, glede vere na kritično re-šeto, tedaj opazimo takoj, da nosijo ti l»judje vero le na jeziku, ker navadne, preproste verske dolžnosti direktno zanemarjajo, molijo pa le takrat in sicer očitno, če vedo, da jrh ljudstvo vidi in opazuje.
Tudi v Ameriki so pričeli poli-tikujoči duhovniki tftezati svoje roke po 'ljudsfci šoli. Ustanavljati so pričeli župnijske šole, katerih ni prav nič treba, v katerih po-dučujejo redovnice, ki imajo o praktičnem življenju tofliko (pojma, kakor osel o harmoniki. V takih šolah se u<če otroci dolgih, brezsmiselnih molitvic, mesto računstva, pri rodozoanatvja, zemlje pisja in drugih za življenje važnih prdmetov.
Naši slovenski duhovniki nam hočejo dopovedati, . da so take župnijske šole nekake narodne šole, ker jih je morda sram povedati, da So. take šole le navadna klerikalna vzgojevalidča.
Kdor hoče imeti v Ameriki narodno šolo, si jo lahko ustanovi tudi brez verskega poduka, V tem oziru si poglejmo le našp brate Čehe. Kjerkoli je večja češka kolonija, se podučuje v šoli češki in agleški jezik. Ali zaman iščemo v takih čoškilh narodnih šolah verski poduk. Temu so dali Čehi v šoli brco razven mailih izjem.
Kar je bilo mogoče izvršiti Čehom, to je mogoče izvršiti tudi Slovencem v Ameriki, ako le hočejo.
ZA NAPREDEK.
Velika ameriška in francoska ljndovlada sta vaaj nekoliko omejili velikanski vpliv duhovščine na mTadino. Obe državi pripozna-ta le brezkonfeaionalne javne ljudske šole. S tem zakonom sta obe driavi izrekli, da nobena vera ni prava, da nobeni veri ni res niča za podlago, da vsaka vera bazira le na pravljicah in človeških izmišljotinah, da je nemogoče, da bi država v verskih sade-
LEV N. Tolstoj:
DELO, SMRT IN BOLENZEN.
Med Indijancj v južni Ameriki Ttroži naslenja legenda: ."**
Bog je ljudi — pripovedujejo — izprva tako ustvaril, da jim ni bilo treba delati, da niso rabili ne hiše, ne obleke, ne živil, in vsi so živeli do stotega leta in niso poznali nobene bolezni.
Ko je Bog čez nekaj časa pogledal, kako žive ljudje, je videl, da skrbe, namesto da bi se veselili življenja, vsak le za svojo lastno osebo, da se pričkajo in prepirajo med sabo in žive tako, da ne le niso imeli nobenega veselja do življenja, ampak so ga preklinjali.
Tedaj je Bog rekel: "To pride od tega, ker žive drug od drugega, vsak zaae." In da bo to drugače, je Bog tako uredil, da ljudje niso več mogli živeti brez dela; da ne umro od mraza in lakote, so si morali stsnovsnja zidati, morali so prekopavati zemljo, saditi rastline, dbirati sadeže in črna.
"Delo jih bo zedinilo", je mislil Bog; ** zakaj en ssm ne more podirati dreves, ne more vlačiti brun in zidsti hiš; tndi ne more en ssm isgotoviti priprsv, ne more sejsti in isti, presti in tkati in iivati oblek. Razumeti bodo morali, da čim bolj delajo
tiru« drugemu v roke, tem bolj ugotove m tem boljše, in to jiti bo zedinilo."
.Minilo je nek»j čsas iu Bog je sopet pogledal, kako ilve ljudje.
Ampak ljudje »o živeli tedsj ¿e huje kakor poprej. Delali so skupno — drugače niso mogli — toda ne vsi skupaj, temveč ločeni v rnajhnV skupine, pri čemer je imela vsaka skupina teženje, da ugrabi drugi delo, in vsi so ovirali drug drugega, izgubljali so čas in mači z medsebojnimi boji, in vsem se je godilo slabo pri tem.
Ko je Bog videl, da tudi to sredstvo ni nič pomagalo, je sklenil, da uredi tako, da ljudje ne bodo vedeli za svojo smrtno uro in bodo vssk hip utegnili umreti. Iu uaznanil jim je tudi ta svoj sklep.
Bog je mislil: "Če vedo, da u-tegne vsak izmed ujik umreti vsak hip, tedaj se že iz skrbi za življenje, ki lahko preneha vsak kip, ne bodo jezili drug drugega in ue bodo drug drugemu grenili sebi določeno dobo življenja."
Prišlo <pa je drugače. Ko je Bog zopet pogledal dol, da bi videl, kako žive ljudje sedaj, je opazil, da se ni ujih življenje prav nič poboljšalo.
Tisti med njimi, ki so bili močnejši, sa se okoristili z okoliščino, ds utegnejo ljudje umreti vsak hip, pa so podjarmili slabotnejše a tem, da so nekatere umorili, drugim pa so pretili s smrtjo. Iu zdaj se je prevrglo življenje taka, da nekateri, močili in njih pristaši, prav nič nis«* delali in ao stregli lenobi, škodljivi duši in telesu. Slabotni ps ss delali čez svoje moči ia so se čutili zatirane, ker se aise megli odpačiti. In vsi so se bali in so se sovražili med seboj, tsko da je bilo življenje ljudi še nesrečneže kskor poprej.
Ks je Bog to videl, je 9klenil, ds izboijia razmere, poskusiti zadnje sredstvo; udsril je ljudi z vsa kovrsbnimi boleznini. ¡Mislil Je, če bodo vsi ljudje v nevarnosti pred boleznimi, tedaj bodo spoznali, da morajo imeti zdravi z bolnimi sočutje in jim morajo pomagati, da tudi njim pomagajo zdravi, če obole.
in zopet je prepustil Bog ljudi nekaj Časa samim sebi. Ko pa je vnovič pogledal nanje, se je izkazalo, da se je njih življenje, ker so jih mučile boleauii, še shujšalo.
Tiste bolesni, ki bi imele po mnenju Boga ljudi združiti, so jih se bolj ločile. Tisti, ki so nasilo-ma prisilili druge k delu, so zdsj te primorsli, ds strežejo bolnikom, dočim se sami prav nič niso brigali za bolnike. Tisti ps, ki so bili naailoma primorani, ds delajo za druge in streiejo bolnikom. so bili tako utrujeni od dels, da niso imeli časa svojim lsstnim bolnikom streči in so jih pustili brez pomoči. Ds bi pogled ns bolnike ne motil bogatinov v njih razveseljevanju, so dali bogatini postaviti hiše, kjer so ležali in u-mirali bolniki brez brige sočutnih ljudi pod nadzorstvom v ts ns-men najetih oseb, ki so stregle bolnikom ne le brez sečutjs, am pa k z ne voljo. Razentega so sma tfali ljudje večino beleani za na lozljivo in ker ss imeli strah pred okuženjem, niso občevali z bolniki. amnsk so se celo izogrbsli tistih, ki so prišli v dotiko z bolni-
ki.	'	I
Tedaj si je dejal Bog: "Če tudi s tem sredstvom nisem mogel privesti ljudi do spocnanja, v čem je njih sreča, tedsj naj pridejo sami in po svojem trpljenju do spoznanja." In Bog je pustil ljudi čisto sam*.
lo ko so ostsli ssmi, so dolgo čsss živeli, ne ds bi spocnali, da bi mogli srečno živeti in da bi to tudi morali storiti. In le v najssd-njem času so začeli toeksteri ri-med njih rszumevsti, ds delo ne sme biti nobeno strašilo zs ene in iiobens gslersks kazen za druge, ampak ds mors predočevati skupno in veselja polno stvar, ki pri-vede vse do edinosti. Pričeli so raizumevati, da je spričo smrti, ki preti vssk hip vssketmi, edino pametna naloga vsakega človeka v tem, ds v ljubezni in slogi veselo preživi sebi odmerjens leta, mesec*, ure in minute. Pričeli so razumevati, ds bolezni ne le ne smejo biti nikak povod zs rszpo-re, ampak nssprotno — povod zs tjn4>ezxilpolnO medsebojno občevanje.
O LEPOTI ÔLOVEfiKEOA TELESA
A. A. B.
Naravi ni bilo mogoče, da bi nam bila zl«a človeško življenje v eno samo obfiko; H>ota se namreč porodi samo tam, kjer akutno in hkratu učinkujeta dva nas-
( Dalje.)
SOCIALIZEM I MODERNE VEDE
Predgovor.
cah zato, ker uss moške to lepots ni. Dane» je to preeej drugače: veliko bolj zanima in jo je tudi mnogoltfuoat naše dobe, bogastvo lažje definirati: bolj splošaa je njenega spoznsnja je rasiirilo tu-m zategadelj tudi bolj podvržena di pojme o lepoti našega telesa postavam, ki se dsjo uveljsviti Umetnost nsm kmslu pove nekaj Saj sami vemo, da se v sodbi o le- o tem. In kako nam to povel "L' pi ženski veliko lgžje atrinjsmo, homme qui marche" je s svojim nego če bi imeli presojati koga silnim korakom pretresel Olimp izmed ns*. Sodimo torej 1	klasične sleparije: ta torzo je v
Naj reče kdo, kar hoče, njena samem gibanju, v sami hoji poka-orotna elementa in kjer eden nad prva in največja čednost je in zal lepoto, ustvarjanja vredno. In drugim prevladuje. To nasprotje (osi a ne lepota. Lepota oblik, če je od prenapornega dela revno ona/Smo pri vseh est etičnih ele- pota njenega telesa, kaknäno za- telo oropano vsake lepe zunanjo-ment»! narave, že pri linijah, bar- hteva.no od JrftJa, v katerem st» govor, se vedno iz njega člo-vah in zvokih Pri človeku pa i- prevladuje narava, kjer je ta le veška duaa ; iz posameznika-siro-ma ts razlika med obema spoloma rije pravi značaj. In glavne pot* maka pa vzraste velikanski aim-naslednii Pomen: en del nam z« njene lepote so skozinskoz bol nase dobe . , . Sam sebi v jok predstavlja princip st varjenja, spolne, so te, ki nas pustijo skie- in zasrne*,. drugi princip spočetja. Kar se ti- pati na dobro mater m redftfco. če morale ka*e prvi one kreposti, Zategadelj traja tudi njena lepo-1 katerih potrebuje delovanje, ak- ta le dotlej, dokler je v stanu iz-tiviteta .zadnji pa temu nasprot- polnjevati fundamentale funkei-ne pasivitete (Dulden; tu dobro- je njenega življc, h. dokler lahko U tam moč. Dalje, intelektualno rodi iu hrsni, to .i povprečno do
stremi prvi po splošnoati, drugi 45. lets; a *e P« ^ letih se smel	-~ .
hrsni posameznost; tako previa le malokatera ženska več pokaza To delo je razširjena izdaja duje v eifern karakteristika, v ti v popolni nagoti. Pri moškem majskega govora, ki sem ga go-drugem harmonija, vsebina ali ps se ta doba |>o navadi zavleče ve- voril 1. maja 1. 1911. v Milanu.Kot
liko dalje.	pristaš Karla Darwina in Herber-
° Moškega stvarjajočo in delavno Pas deli žensko lepoto v dve ta Spencerja dokazujem v njem,
stran njegovo moč, trdnost in zna- skupini; v ono, ki nad njim, da je marksistični socializem le
čaj nam izrazito ipredočujejo od- in ono, ki je pod njim. Večje vaz- nadaljevanje razvojnega nauka. I, ¿no zarisane skoro (la ravne nosti je seveda zadnja, ker tu je Nauk Karla Marx je edina soci-črte in bogsta inuskulatura. Tako središče materinstva, tu žensks alistična teorija, ki ima - zgra-se duh prnlaja našim očem.	spočne in rodi, tu hrsni eelrh de- jena na znanstveni metodi —
Nasprotno so pri ženski linije vet mesecev sad svojega telesa, znanstveni |K>n»en, in zategadelj veliko boli zaokrožene: mehkoba Zatorej je pri njej medenies ve- edina, ki napolnjuje z enim du-in mir sta'razlita po njenem tele- liko äirsa nego pri moškem, tu- hom socialistične stranke vsega su- tako'nežno, gibčno in lahko di «<> b°ki velik(>	okrogli, sveta. Po mojem mnenju ta nauk
je," kot bi bilo opore potrebno. l^ez polnih prsi bi pa komaj do le plodovito in praktično dopol-Nadaljuje se ta razlrka v gi- jila dete z lastnim mlekom.	njuje na socislncm polju ono
bsnju in kretnjah brž ko jih *>« J* v P**11 ve,iko	<*H znanstveno revolucijo, ki sta jo
presojamo po njih estetičui vred- nas, >"ia tudi svoj pomen. Ne sa- (pripravila preporod italijanskega nosti 2e v hoji se oba sjmla pri- k® bolje podarja ono valovi- mišljenja in raztegnitev induk-merno razlikujeta, kaj se ne bi »e- to linijo, ki se vije od prsi doli tivne metode na vsa polja člove-le tam kjer je kretnje provzroča doboko in nas opozarja na te liuj- iàega apoznanja, in ki sta jo v notranje življenje kjer se kaže ne oblike, tudi popolneje se Ž njo naših dneh Darwin in Spencer v to česar se človek zaveda, ali ns, združimo, lažje si jo osvojimo. Ni l svojih delih dobohra razvila in kier je delo smotreno ali le golo zastonj holj okrogüh iu zalitih u- organizirala. Psê sta ti* dva mi-igranj». Na najvsiji stopuji prei- dov, manjše glave, neznatnega aleca obstala sredi pota — pred de ta razlika že v osebnost: ljub- čela, manjših nog in rok. nižje verskimi, političnimi in socialni-kost in s pošt I ji vos t, ki se semter- Ihtave in bogatejših las, iz kate- mi konsekvencami svojih neo-tja povzpneta celo do čarobnosti ri h diše «nujnost in veje slast ro- majnih (premis, ampak to čisto o-in veličanstva	ki» ki riJe lH>	sobno polovičarstvo ne more usta-
Tako s«* naše telo moško in To še davno ni vse a kdo bi viti prodiranja pomlajene vede in žensko moč in lahkota, izraza v našteval nebroj manjših ,n se- razvoja nje praktičnih konsek-gibanjih in pretvarja v obi*.-, ki kundsrnih lepot, kdo bi opeval vene; nje konsekvence so v pretimo več izraz aiiirualičiie duše, njene lase, dolge, goste, mehke m mogočnem soglasju z nasilnejšimi nego že človeškega duha.	kodraste, njih temno barvo, njih zahtevami, z najbolestnejšimi po-
Ni treba mnogobrojnih raz- bleséwe se zlato, jamice na lieu treba m i naš.' dobe. Bolj ko sta se lik ki imajo sicer vse globok po- »n dnigje še, tsnke komaj vidne obotavljanja pri zadnjem koraku men še nadalje razlagati: dajo se Pikaste žilice na vratu in prsih; Darwin in Spencer, tem važnejša kar neposredno občutiti. Pač pa spominjati bi w moral njenih u- je pravilna ocena političnega in je nesmisel vprašanje, cigaro te-Utnic, žametastega in elsstién^ga znanstven.«ga delovanja Marxo-lo ie lepše moškega ali ženske, trebuha, bogiiij* Veneri posveee- vega, kateri tvori z omenjenima To je dvoje različnih lepot, popol n« ga grička, tako sramežljivo sijajno trojico modernegs znan nih vsaka po svoje; celotno sliko «kritega oltsrja ljubezni! . stvenega mišljenja, človeka nam podajata le tedaj, če Ni ln>gastva konec. Ločimo MM in cuvstvo sta goniJjiLJl-obe hkratu in skupaj vzamemo. P" njej lahko dvojno le|x*o. mis- li osebnega in <lr»éabTiega ziv-Ilermaf rodit pa, ki naj bi družil dost no iu materinsko. Ta vitka Ijenja. Dolgo časa so podile živah obe lepoti v «*ni sami obliki, karhtvan a, v kateri sv vsa lepota še- ne. ampak neurejene struje, izvi-pa ni možno, ni reprezentiral no- le jmraja, roža. ki še ni popolno- rajoče iz človekoljubnega čuv-benega nazora o lepoti, nobenega ni a razx'vela. ljubezni posvečena! stva. socializem somtertja; sto-umetniškega kreda že propale Zraven nje dozoreli *ad. <>i>ojn, prav v genialnem delu Marxa in dobe, pac pa je bil le ilustracija kelih, največje razkoije'. Kaj šele igegovih smlelavcev je našel mita in je simboliziral oni treno- oni prehod, ki druži, žalfbog le za kompas za svoio pot na znanstve-tek v življenju dvoje ljudi, ko bi kratek čas. oboje, ko imamo obe nem m političnem polju. ^ tem je se hotelo eno telo v drugo kar zli- lepoti v enem telesu spojeni. Na- vzrok njegovih vsakdanjih osvo-
ti ko iz brezmejne sreče vzraste ravnost boginja pa je ženska, ki jitev, njegovega ipronicanja v vse hrepenenje po večni združitvi. ostsne več let cilj našim najstra- misli m euvstva.
Življenje je gibanje. Abso>ut- «tnejšiin željam, sladkost vs»>h Civilizacija, leprti sadov prebo nega miru sploh ni. Večen bojN«dkosti._ _ .. ^	gata, komplicirana pridobitev
nasprotnih si naravnih sil. kjer Različna barva las, oči in kožeMoveščkcga dela, skriva y sMn to, kar živi, izkuša vcepiti življe- nam kaže zopet razlama tipa : nalezljivo gnilobo. 1 oleg sijajnih nje vsemu, kar je mrtvega, v tem plavovlasega in temnolasega. Ka- iToduktov zuanatvenega umetni boju samo pogine in se slednjič v teremn bi sodil primat? Odločuje nkega m indnstnjakega deU ae novi obliki povrne v življenje, tu individualni okus in moda, ki koptn strup bede m zlobna, leno Boj duha z materijo, in ker ata je veilno dnrga<*na. Mn»*o m» tu be in blaznosti, samomora in mo si drug drugemu pogoj, večen, ne da jwvwlati: plarih las je bi-Mnega samopohabljenja, serviliz Človek, ta najvišja in najpopol- Ia Venera, in plavili las skoro '»« Hirati oznanja brezimen pe
jMijSa..spojitev -kpprentrir^ 1 realno M-.dous	ie.ttiiMî^l^.^l0^0®.	Mî:
v sebi, v svojem človeškem riv- rečeno. Če zna."aj odgovarja vti- »deslnego življenja in jimptom Ijenju to igro celega vesoljstvs. su zunanjosti, bi bila prva boljšaUivčne utnijenosti in degeneraci-Ssm iz sebe ustvsrja, uničuje in ljubica, druga pa boljša žens, je, poj>olno uničenje človeštva, zapušča novo življenje.	ker plavolaska kaže, «la ima več da preneha gorje. Ampak sociali-
Tako se je tedai č4ovek u resni- meh kube in dobrote. Lepa je. če sti verujemo še v zdravilno da čil v dveh telesnih oblikah in k njeni lasje «latolHeščeči, .V so preneha gorje. Ampak socialisti najboljša definicija za njih fun- njene eči ali plave, alr vijoličaste, verujemo se v zdravilno moc pri-damentalno razliko je ta, da je k večjemu temnozelene, njwie rode, socializem vsebuj dih no-mož duh, ki se je utelesil, ženska formejnehke in .bujne.	vega m boljaegs življenjs, ki naj
na narava, katero je duh oživel. Temnolaska pa mora biti	čh>ye«tva od
* Tn če se splošno «odi, da hrani črna .imeti mora črne ne samo uJ^rupenih snovi današnje razvoj-
-, rV « ._ «. _ I	u . j: u—j ___ne taze, da doneso nie zdrave in
ženska v sebi več lepote nego mo- se, ampak tisdi obrvi, tropalnice ...!..
», . .	,	• « « » . I « . . . , . . «	p odovite sile novo žetev vsemu
ški, je	temu vzrok, da je mož od lin oči, istotako tudi rjavkasto ko-||______. xi____U1XJ
nekdaj že sam razsojal in govoril žo. Vroča je in strasiia. v imenu človeštva, in nobeno ču- Med tema dvema je seveda še do ni, da je priznal ženski več le- vse polno drugih kombinacij. In-potc, da jo je postavil na oltar teresantni sta ti dve: ženska pla-kot poosebljeno lepoto samo. Ivih las, ki ima temne oči, in ona Ker pravzaprav je vsa človeška temnih las, ki ima plave oči. Ta lepota seksualna. Vprašajte žen- je manj srmpatična, dočim prvajVirchov in Haeckel o političnem sko in poreče vsrh, da je moški kaže, ds ima vse dobre strani o-	pomenu darvinisma. lepši od nje. Smisel spolnosti je ^P01"-	18- septembra 1877 je nastopil ljubezen, pot do ljubezni je po- Pa vse one kombinacije glav-	na zboru nemških prirodoslovcev žel jen je, in požel jen je vabujs le- nih in sekundarnih potez ženske	v Monakovem znani biolog iz Je-pota. To je: da se nam ženska do-1 lepote, kdo bi jih razvrščeval!	ne, Kmst HKckel, v zgovornem pade, mora kazati svoj ženski Kdo bi še posebej omenjal tip	predavanju za razširjenje in o-značaj. in bolj kot ga kaže, bolj klasične, lascivne, graciozne lepo-	brambo Darwinove teorije, ki je nam dopade, v«čje je požel jen je 1 te! In one. katerih mikavnost je	tičala tedaj sredi najviharnejših m večja je ljubezen. [učinek ne več golo estetičnih. pa?	bojev in polemik. Nekaj dni kaseto misli ona o nas; več razko- pa že psihičnih elementov. Antič-	neje je govoril Virchaw, (Amtl. šja kot nam kdo obeta, vi*je ae-lni človek ,fizično in psihilčno ve-	Bericht d. 50. Vera. d. Naturf. u. ga io naie «elje. I liko zdravejši in močnejši od nas,	Aerzte zu München 1877, p. 66.
Skoro izključno o ženski lepoti I v gotovem smislu sentimentalne	— Pr. Ziegler, "Die Naturwiasen-bomo govorili v naslednjih vrati-l»n samo pikantne lepote He ipoznal |sehaft und sozial-demokratische
ADVERTISEMENT
Bol. Pod, DruStw
Theorie" (Stuttgart 1894), p., 12 in si.) ki je v sicer v parlamentu >ripadal napredni stranki, ki ipa je tako v poki t i k i kakor v znanosti gledal vsak nov pokret z ne->rijaznim očesom; energično je >obijal novo teorijo organskega razvoja in je z 'bistro dalekovid-nostjo zalučal vanjo prokletstvo in bojni klic: "Darvinizem vede neposredno v socializem."
Nemški darvinisti, na čelu jim Ernst Hiickcl in Oskar Schmidt, so takoj protestirali, trdeč da loči nepremostljivo nasprotje darvinizem od aocializma; ni jim bil namreč po godu ma-dež političnega krivoverstva za Darwinov nauk, ki ae je itaik že nahajal v hudem nasprotju z vladajočima verskimi, filozofskimi in biološkimi nazori.
Sedež: Frontenac, Hmmm.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Bo* 72, Minsrsl, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbsrry, Kans. Blagsjnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulbsrry, Kans Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontsnac, Kana.
NADZORNIKI: PONoKAC J URŠE, Box 357, W. Minsrsl, Kans. •ANTON KOTZMAN, Frontenac, Ksns. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodwsrd, lowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jsnny Lind, Ark., Bos 47. Sprsjemns pristojbina od 16. do 40. leta znaša same sdsa Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vas denarne poŠiljatve pa gl. blsgajniku.
kar nosi človeško obličje.
Enriko Ferri.
I. del.
DARVINIZEM IN 90CTA-LTZEM.
I.
Oskar Schmidt je pisal v "Aus-lsndu" (27. nov. 1877): "Ako bi hili socialisti pametni, <bi napeli vae sile, da z molkom zatro de-scendenčno teorijo, ikajti ta na ves glas oznanja neosnovanost socialističnih idej."
Hackel je izjavil v daljši polemiki proti Virchowu, da no/ben znanstveni nauk ne razglaša jasnejše od darvinizma, da je enakost vseh poedincev, ki po njej stremč socialisti, nemogoča in da je ta izrodek domišljije v absolutnem nasprotju z dejansko neenakostjo, ki vlada vsepovsod med poedinci. Socializem zahteva za vae državljane enakih pravic, enakih dolžnosti enake posesti in enakega vžitka; deacendenčna teorija pa da izjavlja na^>rotno, da je udejstvovanje teh želja popolnoma nemogoče, da v človeški družbi in v živalskih rodovih pravice in dolžnosti, posest in vži-tek poedincev nikdar ne »bodo e-naki in da sploh enaki biti ne morejo. Zakon deljenega dela uči tako v splošni razvojni teoriji, kakor v svojem (biološkem delu, v descendenčni teoriji, da izvira različnost pojavov iz (prvotne e-nr.ličnost i, diferencijacija funkcij iz primitivne enaikovel javnost i, spleteni ustroj organizmov Iz prvotne enostavnosti. Kkaistenčni pogoji poedincev so od njih vstopa v življenje neenaki, temu da «u. tv^dcužujeio veealinanj .nf-j enake podedovane lastnosti in iprirojene individualne sposobnosti. Kako da naj bi bile potem enake naše življenske funkcije in njih rezulati ! Čim razvitejše je življenje, nadaljuje Ha-ekel, tem važnejše, da je načelo deljenega dela, tem nujnejše zahtevajo stalni interesi države, da si poedinci porazdele razne naloge; in ker je od poedincev zahtevano delo, ker ao v to svrho potrebne aile, sposobnosti in sredstva kaj raizlična, mora biti primerno različna tudi nagrada za opravljeno delo. To da so tako jasna in očividna dejstva, da naj bi vsak izobražen in razumen polit ikar razširjal deacendenčno teorijo in splošni razvojni nauk kot najzanesljivejši protistrup proti nesmiselni, utoipistični enakosti socialistov. Kavno na darvinizem ali na nauk o prirodnem izboru pa je meril Virchow a svojo de-nuncijacijo bolj kot na transfor-mizem ali descendenčno teorijo, katera se često zamenjava s sc-lekeijskim nsnkom. Prav darvinizem pa da je vse prej kot so-cislističen; če mu je pripisati politično dalekosežnost — in to je dovoljeno —, da je ta le aristo kratičnega, nikakor pa nedemo-
kratičnega in še četo nesociali- ' stičnega znsčaja! (Hsckel: "Freie Wissenschaft und Freie Lehre" (Stuttgart 1878.)
Selekcijska teorija uči, da v človeštvu, kakor v rastlinstvu in živalstvu obstane in se razvije zmerom in povsod v življenju le manjšina, ogromna večina ipa predčasno pogine. Število rastlinskih in živalskih kali in iz njih vzrastajočih mladostnih individu-ov je neskončno, toda le malo je ta'ko srečnih, da bi se razvili do popolne zrelosti in da bi dosegli auioter svojega obstanka. Kruti in neusmiljeni boj za obstanek, ki divjs, mora divjati v vsej živi prirodi, večns in neizogibna medsebojna tekma vsega živega je o-črtno dejstvo. Le neznatna elita najkrepkejših in najbolj prilago-denih obstane zmagovito v tej tekmi, velika večina nesrečnih poedincev pa nujno pogine. To usodno tragedijo lahko obžalujemo, a izpremeniti ali utajiti je ne moremo. Mnogo da je poklicanih, a malo izvoljenih!
Selekcija, ¡¿bor teh izvoljencev da je najno zvezana s porazom ali poginom ostalih eksistenc. Zato je po pravici nek «ngleški znanstvenik imenoval ohranitev nsjsposebnejših zs osnovno nsčelo darvinizma.
Selekcijsko nsčelo po svojem bistvu ni demokratično, ampak aristokratično. In če ima do zadnjih konsekvenc izvedeni darvinizem svojo "zelo nevarno stran* za politikarja, kakor trdi Virchow, obstoji ta pač v tem, da podpjra aristokratične tendence.
(Dalje prihodnjič.)
Listnica uredništva:
Strajkar, — Calumet; Frank Mahnič, —- Biwabik; Že veste kdo sem, — Dunlo; Jts. Radišek, — Smithon; Član klube, — Chis-holm; Ivsn Žabkar, — Boidvile; Bivši naročnik A. 8., — Indisna-polis; Ferjančič, Panama, Poza-relli — Cleveland: John Markieh Indianapolis; — potrpite!
PRIPOROČILO.
Upravnik "Proletarca", sodmg Frack Podbcj jt š*! n& daijšo agi-tadjsko potovanj* po vshodnik državah.
Nsjprvo obišče rojake po .Ia-diana, Ohio. Pennsylvania ia West Virginia. Sodrug Fr. Podboi ima polno pravico pobirati naročnino, oglase, ustanavljati nov* klube, sploh sa vss posls, kar spada v področja "Proletarca" ia Jugoslovanske socialistične zvest.
Slovenska delavoe pa prosimo, da naj gredo sodr. Podboju koli. kor mogoče na roke.
V rudnikih v Oumberland, B. Canada so delavci na itrajku. Delavci, ne hodite v te kraje dokler bode trajal boj med delavci in kapitalisti. Edinols solidarnost delavcev, lahko stre verige kapitalizma.
Ne hodite ga delom v Porcu-pine. Ontario. Oanada. V Porcu pine so premogarli na itrajku.
fitrajk v Bingham Canyon, U tah ie vedno traja. Delavci, n< hodite v U kraj iskat dela, do kler ne bode itrajk končan. Bodi mo ljudje in bratje, ne pa izda jalci delavskih interesov. "Bing ham Miner* Union, it 67 W. 7 ©f M."
PIOLITABIO
DUftEVNI BOJI.
Maksim Gorkij:
Pomlad je, jasno sije solnee. Vsi ljudje so veseli, celo šipe oken na starih, kamsnitih hišah se milo smehljsjo.
Po cestah mesteca se preliva pestra, praznično oblečena množica. Vse mesto je na nogah — delavci, vojaki, racAčani. duhov-niki, uradniki, ribiči. Vsi čmtijo pomlad v krvi, govore glasno, smejo se, šalijo in pojo. Kakor veliko, sdravo telo «o vsi napolnjeni s veseljem do življenja.
Pestro barvani solnčniki, ž*n ■ki kldbuki, rdeči in modri otroški baloni, vsi so podobni čudovitim cveticam. In kakor iskreči se dragi kameni na sijajnem oblačilu bojnega kralja se povsod smeh ljaje in radostno svetijo obraai otrok, veselih vladarjev sveta.
Bledozeleno listje ns drevesih se še ni razvjlo in srka, zvito v brstje, željno gorke solnčne žar ke. V daljavi igTa godba in vabi.
Vtiak imaš, kakor da so ljudje vse hudo pretrpeli in kakor da je bil včeraj zadnji dsn težkega, mo rečegs, ostudnega življenja. Da nea pa so se vsi zbudili kakor otroci z jasnimi obrazi, s trdnim veselim zaupanjem in vero va*e v nezmaganoat svoje volje, ki se mora vse ukloniti pred njo. In ta ko gredo združenih, gotovih korakov bodočnosti naaproti.
Čudno je bilo, moreče in nepri jetno, v tem živem vrvenju vese lih ljudi zagledati žalostno obličje. Ob roki mlade žene je šel mi mo visok, krepak mož, gotovo ne nad trideset let star, toda s popolnoma osivelimi lasmi. Držal je klobuk v roki, njegova okrogla glava se je srebrno blestela, suhi zdravi Obraz je bil miren in večno otožnostjo obsenčen. Veli ke, otožne, napol zastrte oči so gledale tako, kakor morejo gle dati v svet samo oči človeka, ki nosi v sebi globoko bolest in je ne more nikdar pozabiti.
"Oglej si pozorno to dvojico in zlasti moža," je dejal moj tova riš. "Pretrpel je eno tistih dram ki se vedno češče odigravajo v de lavskih krogih severne Italije.
In sodrug mi je pripovedoval
Ta mož je socialist, urednik tukajšnjega delavskega lista preje sobni slikar. Ena tistih na rav, ki jim je znanje vera in ki jim vera še bolj užge žejo po znanju. Srdit, moder sovražnik klerikalcev — le poglej, s kakimi sovražnimi pogledi zasledujejo črni kutonosci njegovo postavo.
Pred kakimi petimi leti, ko se je pečal s socialno propagando, je naletel v enem svojih okrožij na dekle, ki je takoj zbudila njegovo pozornost. Tam so se žene preveč učile, da molče in neome jeno verujejo. Stoletja in stoletja so razvijali duhpvniki to zmožnost v njih, in sicer s polnim nape hom. Nekdo je resnično pripom nil, da je katoliška cerkev zgrajena na prsih ženske. Cešeenj Madone ni le pogansko lepo, a m pak predvsem — modro. Madona je preprostejša, bolj človeška oc Kristusa; srcu je bližja, nima no benih neskladnosti, ne preti s pe klom. Ona je vsa ljubezen, sočut je in odpuščanje in more z lahko to prikovati žensko sreč za vse ..iMjonjo	.........|
Videl je torej deklico, ki je umela govoriti in vpraševati, in vedno je čutil v njenih vprašanjih, poleg otroškega strmenja nad njegovimi nazori, neprikrito nezaupanje proti njemu, pogosto celo strah in stud pred njegovimi besedami. Socialističen propagan-dist v ItaJiji mora pogosto in mnogo govoriti o veri in rrbiti ostre besede o papežu in duhovnikih. Toda kadarkoli se je do-talknil tega predmeta, je videl v očeh deklice sovraštvo in zaničevanje proti njemu, in če jo je vprašal, so zvenele njene besede sovražno in mehki glas je bil prepojen s strupom. Bilo je jasno, da se je seznanila z antisocialistično literaturo kartoličanov, in da ni v tem okrožju užiivala prav nič manjšega zaupanja kakor on sam.
Tukaj v Italiji ravnajo z ženami mnogo preprostejše in sirove-je kakor na Ruskem in do zadnjega časa so dale Italijanke resnično mnogo povoda za to. Ker se niso zanimale za nič izven eerkve, so stale v najboljšem slučaju tuje nasproti kulturnemu diln mož in ga niso razumevale.
Njegovo moško samoljubje je bilo užaljeno. njegova slava spret
nega propagandista je trpela	o potrebi neumornega dejanske
vsled spopadov z deklico. Razhu-	ga boja za osvoboditev posaanec-
il se je, razsrdil in jo je večkrat	nika, ljudstva, Človeštva od starih
spešno napadel. Ona pa um je	okov, katerih rja se je bil» globo-
poplačala z enakim uspehom in	ko zajedla v duše m jih zastru<
ga prisilila, da je proti svoji na-	pila. Ko je je nekoč spremljal
adi i »os večal posebno pozornost	domov, ji je dejal, da jo ljubi ip
in skrbnost pripravam za svoja	jo prosi, naj bo njegova žena.
Mredavanja v okrožju.
Poleg tega je vedno videl, če je govoril o sramotni sedanjosti, o zatiranju človeka in popačenju njegovega telesa in njegove duše, vedno če je razgrinjal pred svojimi poslušalci podobe bodočega življenja, v katerem bi bil človek vnanje in notranje svoboden, takrat je vedno videl čisto spremen jen obraz pred sabo. Prisluškova-a je njegovim besedam z jezo močne, modre ženske, ki ji je bi-o dobro znano breme življenja, >risluskovala jim je z zaupno po-¿eVjivostjo otroka, ki sliši krasno bajko, vzbujajočo sorodn© zvoke v njegovi prav tako krasni, zagonetni duii.
To je zbudilo v njem predčuv-stvo zmage nad močnim sovražnikom, ki je utegnil biti izboren tovariš, pogumen bojevnik za bodočnost.
Skoro gpo leto je trajal ta dvoboj, ne da bi bil eden izmed njiju začutil željo, da bi se približal drugemu in bi nadaljeval boj oči v oči. Hlednjič je »topil on prvi do nje:
'fiosjiodična, Vi ste moja stalna nasprotnica. Ali se Vam ne zdi, da bi bilo v interesu stvari boljše, če se bliže spoznava?"
Rada je privolila in že skoro po prvih besedah je razplamtel boj med njima. Deklica je z naj večjo silo branila cerkev kot edi no zavetišče, kjer si lahko odpočije trudni, izmučeni človek in kjer so vsij neodvisni od svoje zunanjosti, ena upoštevani, nakar je on odvrnil, da si ljudje ne smejo odpočivati, ampak se morajo bojevati, da je meščanska enakost nemožna brez enakosti material-
Ustrašil se je, ko je vide4, kak vtisk HOHiajpravile njegove besede nanjo. Umaknila se je, kakor da bi jo bil udaril, bleda, s široko odprtimi očmi se je naslonila na steuo, roke je kkrila na hrbtu in govorila skoro v grozi:
"Slutila sem, akoro sem čutila, da bo tako prišlo, zakaj že dolgo Vas ljubim. Ali, o Bog, kaj pa bo to!"
"Zdaj pridejo dnevi sreče za tebe in za mene, dnevi najinega skupnega dela," je vzkliknil,
"Ne," je dejala in povesila gla vo. "Ne, midva bi ne bila smela govoriti o ljubezni." "Zakajt"
'Ali bi se ti dal poročiti v cerkvi t" ga je prašala tüho.
"Ne!"
"Potem... zdravstvuj!"
Naglo je odšla. On pa jo je dohitel in ji začel prigovarjati. Poslušala ga je molče, brez ugovora in dejala:
"Jae, moj oče in moja mati smo vsi verni kristjani in Domo kot taki tudi umrli. Zakon, sklenjen v civilnem uradu, zame ni noben zakon. Ce se rode v takem zakonu otroci, vem, da bodo nesrečni. Sa mo cerkven zakon posveti ljube zen, samo cerkven zakon podeli srečo in mir."
Zdaj je videl razločno, da se ne bo tako labko udala. Seveda tudi on ni mogel odjenjati. Ločila sta se in ob slovesu je dejala dctklica:
"Nikdar ne mučiva drug dru-ge«ra. Ne išči sestanka z menoj .. Ah, če bi mogel proč! Jaz ne morem, jaz sein tako revna ..."
"Jaz ne obljubim ničesar," je
nih dobrin in se skrivajo za ma- odvrnil.
Kaj naj jsmo?
Najboljše odgovorimo na to vprašanje tako le: "Pra»vilnc vrste hrano in nič več kot potrebujemo." Na ta način si lahko ohranimo najboljše zdravje in dolgo življenje. Prava hrana je tista, do katere imate dobro slast in ki ustreza vašemu želodcu, od katere ne postanete nezadovoljni, vam ne napravlja teikoč y prebavnem sistemu, vas ne natreja lene. Ne smete preveč jesti! A ko pa vkljub temu opazite, da vaš želodec ne dela pravilno, aili se počutite slabo v črevih, tedaj rabite takoj Trinerjev Klcksir iz grenkega vina. To vam bo izčisti-lo vsše prebavne organe in preprečilo vzroke za zaprtnico. To bo v pomoč organom, da zopet pričnejo delovati in obenem pre-jireši zaprtje, kakor tudi druge neprilike prebavnosti. Je zelo dobro proti bolečinam v trebuhu in črevfli, ravno tako proti nervozno-sti in pomanjkanju krvi. V Lekar nah J. Triner, 1333—1339 South Ashland ave., Chicago, 111. Trinerjev Liniment je zelo močno zdravilo in dostikrat f>omaiga že na prvo uporabo
(Advertisement.)
Bolečine,
naj si bodo kakoršnekoli, se lahko hitro odpravijo z pravočasno rabo
Severovega Gothardskega Olja
(Severa's Oothard Oil).
katero je znano kot najboljše mazilo zoper bolečine. Pomagalo je drugim — naj tndi vam pomaga. Či-tajte sledeči dokaz:
Sedal zopet lahko dela.
"Takoj po rabljenju Severovega Gothardskega Olja sera se bolje počutil. Bolečina v moji nogi je kmalu izginila in v enem tednu sem lahko šel na delo. Vaše Oothardsko Olje cenim kot najboljše mazilo zoper bolečine."	Tom. Tama,/'
Box 8, Gardiner, N. ftfex.
Cene 25 in 50 centov v lekarnah.
W. F. Severa Co.
CEDAK RAPIDS IOWA
ALOIS VANA
— izdelovalci] —
soóovlce, miieralne vode lo raznih ncopojnlh pijač.
Is gotovega vzroka prodam iz lastne roke svojo dobro urejeno linijsko brivnico obstoječo izl dveh stolcev ter kopališčem v
katerem si lahko napraviš mrz*o|i»7 Bo. Pisk 81 Tel. Cena] 14*
ali vročo kopel. Ta brivnica se	_ __
nahaja na vogalu nasproti tovar-	STROVER
ne v kterej dela okoli 800 delavcev noč in dan. ter je dobro obiskana od različnih narodov.
FRANK LEVSTEK, 923 Wooster A ve.,
BARBERTON, O.
Attorney at Law Ztstsps sa nik triüüh.
dt. sobe 1009 133 W. WASHINGTON SHEET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
NE OZIRAJTE 8E
TUJCEM priporočam svoje do
na to, kar drugi povedo,, ampak I br<>. «"fn0 f1110^
racijo, domačinom pa svoj lalooa pridite in prepričajte se sami 1 * '
dono -vsi tisti, v katerih interesu je, ds ljudje ostanejo v arvojf neumnosti in nevednosti.
Odtlej so vroče razprave izpolnjevale vse njuno življenje. Ob vsakem sestanku se je nadaljeval ta brezkončni, strastni prepir in z vsakim dnem je jasneje stopala na dan ostra nesprijaznjenost njih nazorov.
Za njega je bjlo življenje boj za razširjenje znanja, da zmaga nad naravnimi silami, boj za pod-jarmijenje skrivnostnih naravnih sil volji človeka. Vsi ljudje se mo rajo enako pripraviti za ta boj, katerega končni cilj je svobo<la in zmaga razuma, zmaga tiste edi*-ne, najmogočnejše sile, ki je ve-doma delovala v svetovju. Za njo pa je obstojalo življenje v počasnem, mučnem žrtvovanju človeka, v podreditvi razuma tisti skrivnostni volji, katere zakoni in cilji so bili znani le duhovniku. Osup-njen jo je vprašal :
"Zakaj pa posečate moja pre davanja? Kaj pričakujete od socializma?"
"Vem", je odgovorila žalostno, "da grešim in delam nesmiselno. Ampak tako lepo je Vas poslušati in sanjati o možnosti sreče vseh ljudi."
Ni bila zelo lepa; bila je lične postave pametnega obrazka z velikimi očmi. ki so znale biti mile in jezne, prijazne in trde. Delala je v tovarni za svilo in živela skupno s svojo staro materjo, s hromim očetom in mlajšo sestro, ki je hodila v rokodelsko šolo. Časi je bila vesela, ne glasna, toda očarujoče ljubezniv^. Ljubila je muzeje in starinske cerkve in se je razvnela ob pogledu na slike in umotvore.
"Kako čudovito", je dejala, "da so bile te krasne stvari nekoč skrite v hišab posameznih oseb in da so le posamični ljudje imeli pravico do uživanja njih le»potc. Lepota mora biti vsem dostopna, samo potem je živa." ■
Pogosto je govorila tako čudo vito, in vedno se mu je zdelo, da so izvirale te besede iz njemu tujega duševnega čuvstvovanja. Spominjala ga je na stokanje ranjenca. ("'util je, da je gojila ta deklica do življenja in do ljudi globoko, skrbno in sočutno ljubezen matere; potripežljivo je čakal, da bi njegova vera rawplam tela njeno srce in bi spremenila tiho ljubesen v strast ; »delo se mu je, da je vedno pozorneje prisluškovala njegovim besedam in da je v srcu že soglailala z njim In vedno ognjevitejše je govori
KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
In pričel se je boj dveh inočnib nara<v; seveda sta se sešla, in celo [>ogosteje kakor preje, zakaj lju-lila sta drug drugega in sta iska-a te sestanke, potihem se nade-jajoča, da eden Lamed njih ne bo irenesel muk nesadov oljnega, (višku iplaipolajočega čuvat v a Njiju sestanki so bili polni obupa in srčnih bolesti; on se je čut H vsakokrat polpolnoma slabotnega in kakor razbitega, ona pa je šlH vsa v solzah k spovedi. On je ve- j del to in zdelo se mu je, da se črno zidovje tonairrotioscev z vsakim dnem jači in viša in da ju bo ločilo do smrti.
Nekoč, ko sta se šla na praznik šetat izven mesta, mu je ušlo, ne da bi bil mislil na to, pretenje:
"Veš, včasih se mi zazdi, da bi te utegnil umoriti..." Molčala je.
"Ali si slišala, kaj sem dejal T'' "Da," je odvrnila in mu zrla JjubeenipoJno v olbraz. Zdaj je vedel, da bi preQe umrla, kakor pa odjenjala. Pred tem "da" jo je bil včasih objel in poljuboval. Ona se je branila, toda njen odpor je bil vedno šibkejši in on je bil u-pal, da bo nekega dne podlegla in da< mu bo ženski natfon pripomogel do zmage nad njo. Zdaj pa je razumel, da bi to ne bila nobe, n« smsep^ ampak p^adjarmljenje Od tedaj ni več vzbujal ženske v njej.
Tako je potoval z njo skozi temne kroge njenih misli o življenju, prižgal je v njej vse luči, ki so rabile dostopne, toda ona je prisluš kovala njegovim besedam, kakor slepa, s sanjavim usmevom v o-čeh. videla ni ničesar in mu nI verjela,
Nekdaj mu je dejala: "Včasih »previdira, da je možno vse, o čemer govoriš. Sodim pa, da pride to od tega, ker te ljubim ! Vse raannnem, nimam pa vere, ne morem verjeti! In če odideš, izgine vse, kar je s tdboj z zvezi."
Ta drama je trajala skoro dve leti, dokler ni deklica omagala in rbolela. Opustil je svoje delo, o-pustil delovanje v strankini organizaciji, zadolf.il se je, ogibal se je sodrugov in je neprenehoma korakal v bližini njenega stanova nja gor in dol ali pa je sedel ob postelji bolnice. Videl je, da je do-gorevala, kakor svoča in je bila z vsakim dnem prozomejša, d očim je bojni ogenj v njenih očeh vedno iaaneje nlamtel.
"Pripoveduj mi o življenju, o bodočnosti" — ga je prosila.
na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaukee, Wise., ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in v vsi tej okolici.
vsem skupaj pa vse. IG. KUSLJAN
229—1st Ays. MILWAUKEE. WH
LOUIS RABSEL
moderno orejan «alun
M 411 IIA II AVE., lEMSIâ, «IS
Telefon litt
S A LOON
z blljarém hi kigtjittta
Poleg »a loon a dvorana za društvene seje, veselice Kd.
«J o lin Stražliar
611 Market St.. Waskegas. ni. Rmm h. 171.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik sa netrasje boleanl In raaocalnlk.
*.sdrarBiika pretakava breaplaiaa—pl» .teti je le zdravila 1924 Blua
Vincenc Petrovčič iz Johnston Ave^ Ohleaco. Uradaje od 1 do S pa
City, 111., kateri je bil tukaj v sre- *•!.;	Ckteaf*
' .....	, . iiveti bolaiki aai p lie je aleveaake
di iSeseca julija m se na lastne1J v ^
oči prepričal kako letino imajo	friCUITD
tukajšnji farmarji v primeri z JO».
onimi iz južnega IUinoisa, se ni	iBnfitLw____
mogel načuditi rodovitnosti te - SZ^StoZtVF
zemlje, dobremu in ugodnemu irvntai prostor sa akrapiila.
podnebju in zdravi in čisti vodi. S7SS W. asa	„g*—* m
C» * *	i v • , •	TeL Lawadale 17S1
Navdušen je vzel seboj nekaj1
vzorpev, da jih pokaže svojim,	.	, ....
•L. »• T •• 1-	Delavci na Auron, Minn., i» tisti,
prijsteljem. In prijeli smo pismo kjfcteri priaete na Auroro, ne pozabite
od njegovega prijatelja Josipa pooetiti Kovaiev "Saloon" kjer vam
Uomit» V 1,-t-pm, nnm nišp mod bode sodr. Movlan postregel ■ bladno Kemrtz, v katerem nam pise meo i ^^	uni>kimi gmodkaini.
drugim sledeče: l>am Ti vedet, Deleči, podpirajte evoje organirira-
da sem govoril s stricom in Pe- ne tovarite.
... . .	, I	ANA KOVAČ,
troveičem m sta mi pravila, da k|ain ulica,	Aurora, Minn.
sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz.	JOVANOVICH Wausaukee in kar nisem se mo-	4 u gel dovolj načuditi, da je tako I	84 — «th Btr. Milwankes, Wis.
dobro zrsstlo in obrodilo v takem
AVSTRO-ÀMERIKANSKA
ČRTA.
NIZKE CENE.
Velike ngoSnostl:
električna leč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjiga razfrcda na paraika
Sledeči pamiki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yor^t:
Argeattaa ... * 28.
Oceanic .... 7.
Martha WasMaftaa ., 14. Im^i
Za ves informacije ae obrat Is aa glavne sastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Sn'I Act's, J WiiUalM St., In tut.
ali pa na drage aradae xaetopaiks v Zdralsnib državah im Caaadi.
PRODAJA ftlTKAETE.
malem času, zatorej Ti povem, da |Peiilja denar po pošti in brsojav
no. Izdeluje: Obveniiee — Po-
oblsstils — Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu. EDINA HEVAAKO — SLOVEH SKO — SRBSKA AGENCIJA.
sem res zadovoljen........ (Re-
mitz je od nas kupil farmo aprilu).
SEDAJ JE .ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko J je malo žito v klasju, ko je druga
košnja skoro zrela, ko vidite ka-| Včasih se pripeti, da kateremu ko drevesa rode in koliko krom- dopisniku nikakor id všeč, ako ne pirja sme farmar pričakovati. priobčimo njegovega dopisa. U-Južne države so uničene °d I rednik "Proletarca'" se ne imatra prevelike suše, vsa letina zgleda za kakšnega gospoda ali sagovor-slabo. V Marinette County smo Lik* absolutisms. Vse sporne to-imeli dosti dežja celo leto. Letina gke glede liita naj gredo v bodo dobro zgleda in farmar se veseli Ue pred direktorii "Jugoslovan obile žetve. Pašniki so lepi, zele- |gke delavske tiskovne dniibe',— ni, koruza je temno zelena, žitna katera isdaja "Proletarca." Zato polja zgledajo kot morski valovi, pošiljajte vse pritožbe glede ne Take rejene in debele žifvine m a- rednosti lista in druge spore tičo-lo kje najdete, kot ravno tu. |č6 ge "Proletarca" na predsedni Kdor misli kupiti farmo, divji ka "tiskovne družbe'» sodr. Fr. svet ali pa že obdelano s poslopji, podlipca, B039—26. PI., Chicago, naj pride sedaj ali pa piše za na-jm.	Dirsktorij.
tančna pojasnila.
ADOLF MANTEL, 133 W. Washington St.
POZOR! SLOVENCU POZORI
SALOON
s «odersl« ksffUliies
MARTIN POTOK AR,
18» a«. Osmtrs Avs.
Room 1007
"NAŠI ZAPISKI". Kdor se hoče podučiti, kaj je so socializem in kaj socialisti hočejo, ta naj se naroči na 'Naše Zapiske*
Tel. Franklin 18001 katera revija se odlikuje po svo-
Ohicago, 111.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland avs. Tel. residence: Lawndale 8996.
.......—
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co.,
331 Oreeve St, Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
(Advertisement)
naroČite se na dnevnik
"zarja"!
Kdor ieli čitati podučne članke o socializmu in novice is starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "zarja."
•Zarja' izhaja t Ljubljani, b-lenburgove ulice itsv. 61II in stane sa Ameriko $é sa eslo leto.
jih originalnih in interesantnih člankih.
"Naši Zapiski" so edina slovenska znanstveno socialistična revi. ja, ter jih ureduje sodrug dr. H. Tuma, odvetnik v Gorici.
'Naši Zapiski" iihajajo meseč-no v obliki leposlovnega lista (ma-gazin) ter stanejo za eelo leto sa Ameriko $1.30. Naslov: Uprsva "Naših Zsipiskov", ulica Treh Kraljev, itev. 16, Oorica, Primorsko, Austrija.
SSSI
v Važno upraianjs l
11A mi opravi
mm W »shi« »

Konznlarne -
vojiik« /ffi/J20W 6roM rt -Olilu-autoe.m
z i drv»
PUOLBTAABC
On pa j© govoril o sodatijosti iti je nanumoma vse našteval, kar u|>rof>aača ljudi ip proti ¿«mir bi ae on bojeval vse svoje življenje. Govoril je o vsem tam, kar bi morili vreči k življenja kakor netko-riatne, uxnasane cunje.
Poslušala. ga je molOe. Toda če je bila njena bolečiua prtiiuda, j ustavila reko njegotvega govora ko ae je dotaknila njegove roke in ae uzrla vanj s prosečim pogle dotn.
44Ali morajn... umreti?" je vpra&als nekoč, mnogo dni poteni ko inu je bil zdravnik dejal, da t trpi za naglo jetiko in da je njen položaj brezupen.
Odgofvohl ni nič, glavo je pove sil k t lotu.
"Vetu. ds kmalu um ran" — je dejala. <4Daj mi roko."
In ko ji je pomolil roko, jo je poljulbila x vročimi ustnicami in dejala:
"Odpusti mi, jaz sein kriva pred tabo! Motila sem se in sem ti povzročil s muke. Zdaj ko mi gre življenje h koncu, vidim, da je bila moja vera le strab pred nerazumljivim, strah, ki ga kljub resni želji, kljuft» tvojim prizadevanjem nisem mogla premagati. Bil je le strsh, tičal pa mi je že v krvi, sls sem z njim na svet. Moje mišljenje je büo samostojno ali tvojemu podobno, toda srce mu je ostslo tuje. Zdaj vidim, da si imel prav, tOda moje srce ti ni moglo pritr-jevsti."	'
Nekdaj dni pozneje je umrla, med njenim smrtnim bojem pa je on osivel, mož sedemindvajsetih let.
Pred kratkim je poročil edino prijateljico one deklice, neko svojo učenko. Zdaj gresta na pokopališče — k njej. Vsako nedeljo potujeta tjekaj, da položita cvetice na njen grob.
On ne veruje v svojo zmago in je trdno uverjen, da je, ko mu je daJa prav, namenoma govorila neresnico, hoteč ga tolažiti. Njegova žena je enake misli in abadva Ijubeznipolno gojita spomin na umrlo. Njena žalostna usoda ju podžiga, da jo maščujeta, in podeljuje njunemu skupneonu delu ne-umomost in poseben, obsegajoč, leokznačaj."	\
Živahna, praznišiko pestra reka ljudi valuje v solničnih žarkib; veselo šumenje jo spremlja, otroci kriče in se smehlja jo. Ni vsem lahko in veselo v duši, gotovo je mnogo src napolnjenih z mračno žalostjo, mnogi glav mučijo protislovja. In vendar gredo VBi svobodi, svobodi nasproti!
In Čem bolj se strnejo vrste, tem hitreje se približamo cilju!
delavcev v dobi od leta 1906. dq 1907. naraslo za 1301 članov, Ds
ao v letu 1907. pridobili res tako veliko število članov, jo prav vzrok v tem, da so biji v času pred državnozborskimi volitvsmi 1*0 vseh krajih iKranjske volilni shodi, ki ao zbudili do takrat šo indifer^ntno delavstvo in jo pri peljali na pravo pot v mednarod ne strokovne orgauizacije. V na-alednjih letih ni bilo več tako in tenzivnega nastopa socislistične stranke na Kranjskem, atik delavstvom smo več ali manj izgubili in tako je začelo p« dati število organiziranih delavcev in vsako leto' smo izgubili nekaj sto članov. Če pregledamo posamezne stroke, vidimo da smo imeli 31. decembra leta 1912 v njih naslednje število or ganiziranih delavcev in delavk: peki 100, rudarji 201, pivovar narji in sodarji 8, knjigovezi 53 (5 delavk), tiskarji 183, tiskar ski pomožni delavci 28 (17 de lavk), železničarji 1169, steklarji 50, lesni delavci 239, usnjarji 8 litografi2, slikarji, pleskarji in lakirarji 34, zidarji 26, kovinarji 72, dimnikarji 6, krojači 29, črev Ijarji 33, kamnarji 43, tobač. delavci 243 (153 delavk), tokstilni delavci 2, pečarji 18, uslužbenci v zavarovalnicah 3, časnikarski uradniki 1, tesarji 1, skupaj 2379 delavcev in 175 delavk.
Razno.
— Strokovne organizacije na
Kranjskem. — Zadnja številka glasila avstrijske strokovne komisije "Die Gewerkschaft" prinaša obširno statistično poročilo o avstrijskih strokovnih organizacijah. Iz obširnega poročila priobčujemo danes le pregled strokovnih organizacij na Kranjskem. Gospodarska in denarna kriza, ki je zadela kranjsko deželo še obČutnejše kot druge, je polomila naše gospodarske življenje in povzročila težak^ zastoj, ki se je moral izraziti tudi v razvoju strokovne organizacije, Ven« dar bi bita napačno, ako bi skui šali pojasniti stagnacijo na strokovnem polju izključno le z gospodarsko krizo. Številke, ki je jlodajamo za leta od 1905. do 1912. naj bodo kar najglasnejšj opomin vsem zavednim [ tfodru-gom, da moramo poglobiti in razširiti agitacijo ' na strokovnem polju, da moramo z največje resnobo nastopiti proti klerikal nim in narodnjaškim organizacijam, ki slepe in begajo delavstvo in dasi ne morejo dobiti indife-rentnega delavstva v svoje orga nizacije in bolehajo na kroničnem pomanjkanju članov, vendar s svojo nesolidno metodo dis-kreditirsjo organizacijsko misei med delavstvom in s tem otežujejo delo resnični strokovni organizaciji. Število strokovno organiziranih delavcev in delavic je bilo na Kranjskem: leta 1905— 1751, leta 1906.—1963, leta 1907. —3207 (leto prvih državnozbor skih volitev po uvedbi splošne volilne prsvice), leta 1908. — 3667, leta 1909 —3266, leta 1910. —3145, leta 1911.—3939 in leta 1912 —2554. Iz tega pregleda vidimo, da je število organiziranih
— "Impozanten shod" kleri kslcev v Brežicah na Štajerskem
je poveličeval in hvalil kranjski 4'Slovenec" na vse pretege. Kako znajo sveti možje v ljubljanskem "Slovencu" lagati, razvidimo iz sledečega dopisa, ki smo ga posneli iz "Zarje":—Iz Brežic.(Dopis.) Vse, kar piše "Slovenec" shodu v Brežicah, ki je bil 29. junija, je iz trte zvito. Ko smo brali 14 Slo vence vo" poročilo o shodu, smo se kar za glavo prijeli in se nismo mogli dovolj načuditi predrznosti takega poročila. Ker sta bila na tem shodu navzoča tudi 2 božja namestnika, smo se še bolj čudili lažnjivemu poročilu. Župnik iz Artič in bržiški kaplan sta namreč tudi prišla na oni shod. zato da bi dobil fiasko vsaj božji 4žegen". Ti ljudje venomer pri-digujejo, da je laž greh, a v svojih poročilih pa lažejo, da se kar kadi. 44Shod" od 29. junija je bil sklican za tretjo popoldansko uro. Nekaj sodrugov je tudi prišlo določeno uro v gostilno, kamor je bil sklican shod, in sicer iz radovednosti, kaj da bodo ti najnovejši reševalci delavstva kvasili. Čakali smo do pol štirih popoldne. Vpraševali smo gostilničarje. ali bo shod ali ne. Gostil ničar ni vedel prav nič, dejal je da mu je pred nekaj dnevi pisal brežiški kaplan za prostor, a pozneje se ni oglasil več. Ob štirih popoldne so slednjič prikrevsali: artiški župnik, brežiški kaplan in peščica "Orlov". Shod je otvoril Zajec. Predsednik je bil Zajec in poročevalec tudi in zaključil je tudi "impq|antni shod". Poslušalcev na shodu je bilo 5, reci in beri pet. Kaj čuda potem, da pretresa brežiškim socialistom strah pred Zajcem, uničevalcem socialistične stranke, že mozeg in kosti? Klerikalna gospoda v Brežicah je že dostikrat poizkušala srečo med našim delavstvom, zlasti med že lesničarji. A vcelej ao imeli smolo. Zadnji shod pa jih je menda temeljito poučil, da na štajerskem/ Posavju niso ugodna tla za krščansko socialno demokracijo. Če pa slavni Zajec res ve in zna boljšo pot za rešitev delavstva, kakor socialistična stranka, potem ga vabimo, naj pride na naše shode, kjer bo imel na stotine poslušalcev in naj razklada svoj evangelij.
— Učiteljico je hotel zastrupiti.
Iz Maribora poročajo: Učiteljica Pavla Avguatinčič v Šmarjeti na Dravskem polju je dobia hud krč pri zajtrku in še pozneje pri pouku. Poklicali so zdravnika, ki je konštatiral zastrupi jen je, Prej-skava je dognala, da je devetletni učenec Ivan GoJČW, in prroa^ ša učiteljici mleko, nakapal v mleko volčji mleček. Maščevati se je hotel nad učiteljico, ker mora ponavljati razred. Učiteljica je bila v smrtni nevarnosti.
— Borzna špekulacija in vojna. Da je treba za vojno denarja, denarja in zopet denarja, to je vedel tudi Črnogorski Nikita, preden se je začel klati s Turki. Ker
ao črnogorske dftiavne blagajne bolj slabo založene s tem blagom, je poiakal Nikita "zaveznika", ki sicer ne razpolaga z najnovejšim
morilnim orožjem in armado vojakov, ampak z rumenimi ^skini. "Zaveznika" je dobil v osebi dunajskega bankirja barona lieitze-sa, to je onega hebrejca, ki j« lansko jesen "subvencioniral" evha-ristično komedijo na Dunaju in dobil za to baronstvo. Baron Kei-tzes je torej dal Nikiti nekaj mi-Ijonov. Nikita pa je obljubit Kett-zesu, da ga bo vestno informiral o vseh vojnih dogodkih in sicer pravočasno. Reitzes je torej imenitno špekuliral na borzi vsled točnih informacij svojega kraljevskega vojnega poročevalca. Med turirko vojno je napravil tudi res velikanske špekulacije a la baisse, to je na padanje kurzov. Vsi Hsti so takrat pisali o tej pogodbi med dunajskim baronom in Nikito, ali Reitzes ni niti ganil z mezincem, da bi ovrgel te trditve. Sedaj ko je turška vojna končana, se je pa naenkrat spomnil, da je treba "dem en tirat i". Ker je Reitzes Jiaron, bankir ln uposjiben za subvencioniranje špektaklov katoliške cerkve—torej vsekakor zanesljiv steber današnje države — ne velja zanj običajna pot za popravke kakor za navadne Avstrijce, ki dosežejo te popravke lahko le potom sodišč. Gospod baron je šel naravnost v ministrstvo za zunanje zadeve in tam slovesno izpovedal, da ni ne on, ne njegova firma i-mel nikakršnih zvez s črnogorskim kraljem, ne s kakšnim članom kraljevske rodbine, ne s črnogorsko vlado ali s kakšnim njenim zaupnikom in da njegova firma ni dobivala ne direktno, ne indirektino poročil o političnih načrtih Črne gore. — Če bi navaden avstrijski državljan podal tako izjavo, pa naj bi bila še tako slovesna, tedaj bi to izjavo preiskavale najrazličnejše instance na njeno verodostojnost. Pri baronu Reitzesu seveda tega ni treba. Pa to še ni zadostovalo gospodu baronu, teveč je poslal različnim dunajskim listom tucfi pojasnilo, da ni bil v nikakršni zvezi s črnogorskim kraljem in prav ti listi, ki so ga pred meseci grdo napadali zaradi zveze z Nikito, priobčujejo sedaj njegova zjasnila in ga perejo. Zakaj tudi ne, saj baron Reitzes ni skop z denarjem in kupčija z Nikito se je dobro obnesla.
Politična stavka na Ruskem
Tridesettisoč delsvcev je v Pe-terburgu v stavki. Stopili so v stsvko, da protestirsjo proti zatiranju socialističnega časopisja.
— Strela je ubila v Studencu /tri Ljubljani posest/iico Nežo Na-gljčevo in njeno 181etno hčerko. Mati in hči sta bili na pplju, Bili sta takoj rtvi. Šele pozno zvečer so ae prepričali domači o smrtni nezgodi, ker ni bilo matere in. dekleta domu in so ju šli i-skat.
Kadar nemore-te dobiti pravi Richterpainex-peller pri vašemu lekarnarju pišite na
F. ki. KICITEK
74-10 «ssbisftss
Jtr.it,
IE« mi, I. T.
i
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTO
Kasparjeve Državne Banke
|e Bi|cese|f la silholj slgoras.
Naša parobrodna poalovnica ja najvačja na Zspadu ln ima vse najboljše oceanska ¿rte (linije). . Sifkarte prodajamo po kompani|akiJ» cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
K as par Drtavna Banka kupu)e In prodala ln zamen|u|e denar vseh držav •veta. — Pri Kasparjevi Driavni banki se izplača za K6 $1, bin odbitka. -
Največja Slovanska Banks v Ameriki. — Daje 1% obresti. - Slovenci postre-ienl \ slovenskem |exlku. - Banka ima $6,118,821.G6 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO. ILLINOIS
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebmino, obrnite se na nas! j-
A J. TERBOVEG & CO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis
Izboma pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
JOE POLOVICH
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela obleke finih krojev po celo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadwsy, SI. Loois, M«.
Senzacionalna aretacija v Gorici.
V Gorici so aretirali gozdnega svetnika dr. Martina Klingerja, ki je bil pred kratkim premeščen tukajšnjemu gozdnemu uradu. Aretacija je izvršena na ukaz iz Inomosta. Gre za soudeležbo pri defravdaciji 500,000 K pri nemški alpski banki v Inomostu. V Ino-mostu so že prej aretirali gozdarskega svetnika Khuna.
E. BACHMAN
1719 8. Centre Ave., Chicago, ni
je največja československa delavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte ts&oj po pošti moj veliki eenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, IM
la» Tai)« aaJogo ar, vaeiüa, pnk in tragik dmfot*. Iavriaje M popravüa v tej et*»ki p
Dobra domača kuhinja.
éé
Odprto po dnevi in po noči.
BALKAN"
KAVARNA - R ESTA U RACIJ A -IN POOL TABLE!-
M. Poldruga*	-:- 1816 So. Centre Ave.

Pri ognjeni peči.
Bo« proti Matijetu, uklonjonomu od trdega dela, ki mu lije pot eurkoma raz vroče čelo ter li utira znoj z žuljevo roko: Kaj pa lenarii, ali «i zato plačan f Matija dvigne svojo trudno glavo, prime za delo ter reče osorno, ne da bi pogledal svojega krutega priganjala: Obrisati se bom vendar smel, saj nisem suženj. Kot odgovor je dobil zvečer izplačan ves svoj pičli krvavi zaslužek. Naenkrat mu pade v glavo dobra misel, da se nasmeji na ves glas ter sklene takoj, da ne bo ve$ nikoli delal v tovarni, za druge. In kaj je storil f Cez dva dni se ga je že videlo, kako samozavestno je stopal po zeleni celini in ogledoval lepo krajino. Zakaj bi je tudi nef Saj je na svoji zemlji, ki si jo je kupil ravnokar, na njej bo delal, živel in umrl. Neodvisen in samostojen je sedaj. Za soeede ima rojake in ti so mu tudi povedali, da so zadovoljni, ker zemlja obrodi zelo obilno. Zdravi čisti zrak ga je v enem dnevu pomladil. Kako veselo je in vse polno življenja. Ne daleč od njega mulijo malomarno lepe pisane krave bujno rastočo deteljo in timoti, v cementni jami se valjajo tolsti prežiii, na drugem koncu vodi ošabno velik pisan petelin nebroj svoje pernate družine, nad glavo se mu zbira truma igrajočih se domačih folobov, iz visokega, dolgo m debelo-klasnega Žita se vsdigujejo Žvrgoleči ikrjaački, med gozdnim grmičjem pa se mu naenkrat prikaže lepa glavica radovedne arne. Tedaj stopi v gozd in se vleže na mehki mah. pod košati hrast.. Kaka razlika med smrdečim in zaduhlim tovarniškim zrakom in med tem v prosti naravi. Vesel je danes Matija. Zemljo je kupil po «eni, ker je lastnik T. Kersten že precej star in hoče kolikor mogoče prej vse prodati. Ostanek bo plačal na lahke obroke. V mestu Crivitz, Wis , je dobil loto semlje, kakor vsaki, ki kupi do 28. avgusta in tam si lahko postavi lepo hišo za rent, če ga veseli. In s kako malim denarjem je vse to dobil. Tudi vožni stroški so se mu povrnili. Is žepa izvleče knjižico tsr čita z vidnim zado-Toljstvom ime zastopnika N. Piklor, 1526 West 21 St., Chicago, 111., na katerega
M je obrnil zaupno glede farme, ter želi po tihem, da bi drugi rojaki ravnali kot on.

CLEVELANDČANI POZOR! i
Bela) & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. i
———
KROJAČA
IN TRGOVCA, priporočava svojo Z * * . < > o moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. \\
i
Izdelujeva obleke po na|nove|šl modi.
»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦MMMtMMMMl OS»'

Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Naše podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaških bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi niege poštne hranilnica Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 0 ure dopoldne do 12 are dopoldne.
C da ar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvejsreni, da je pri nas dsnar naložen vano in doblžkanosno.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
m
m
r
2116-50 Bine Island Avcaae, Chicago. Ul.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
Restavracija in kavarna "Jugoslavija".
t 1134 — W. 18 Str.,	CHICAGO, ILL.
- Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijake cigare! -
E. RICHTER, lastnik.
»SO»	»» + »0 + 0 t Q »»S 0 »»»sol
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.
C ON EM AUCH, PA.
Vložena glavnica. $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER' blagajnik.
| Naprodaj ali v najem |
imam lot 50x120, hiio s petemi sobami in prodajalno z raznim blagom. ' V«e «e nahaja v jako lopi legi v mostu Llojrdell, Pa. V temu mostu in ' okolici je 7 promogokopov v katerih se prav pridno dela vsaki dan in 1
in vlHIri^iri^u, d0br° RMJ.a4U°- Slovencev ie tukaj okoli dvesto < in veliko drugih Slovanov. To je edina slovenska prodaja, ena v tej
okolicijn je pako opa prilika za onega, ki ga vosoli trgovina. Premo 1
1	y™][ trgovina naj no zamudi te '
povoljne	Pr<Ki»J«n> «*U, ker se ho*em iditi drugam. Cene jako ]
Za natančne informacije se obrnite name. *	ANTON ZOONC, box 5,
LLOTDKLL, Cambria Oo., PA. ...................................................