Izhaja dvakrat na meicc Id alccr prvi Četrtek po t. In IS. v mesecu. Cena mu |e t K 60 v na telo. (za Nemdjo 2 K 8 v, za Ameriko In drug* tu|e države 2 K 60 v). — Spisi In dopisi sc pošiljalo: Uredništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Seme-■ilkc ulice II. 2, narofnloa. reklamacije In kueriU pa: UpravnIKvu .Domoljuba* LJubljana, Kopllarjev« ulice It. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inserati se sprejemajo po sledečih cenah Enoslopna petitvrsta (Seslina. Domo-Ijubove* Širine, 34 mm) sune u enkrat 30 v te se liska dvakral 26 v. {e se tiska Irikral 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten popust — Reklamna notice navadna garmondvrsla 60 v.	m«
Čekovni promel poSIno ■ hranilničnega urada SI. 624.707. MMMMMetHHM
m 3.
V Ljubljani, M1. februarja 1905.
Leto xum.
ojrslii sosed.
Jri sosedu na Ogrskem se godč ) zanimive in važne reči. Ravno dni so imeli volitve v državni zbor. listrski predsednik grofTisza, stra-i kalvinec in silno ohol mož, je jreč nekako s silo spravil v zbor-I v veljavo stroga določila proti itrukciji. Zato je nastala velika adovoljnost pri vseh strankah, ki gredo z vlado. V državni zbor-so se pretepali; rednega delo-ja ni bilo mogoče pričakovati. 3 je Tisza zbornico razpustil in >isal nove volitve. Mislil je, da bo njih njegova stranka zmagala. Sam lodil krog po deželi in ž njim tudi §i ministri, ter je agitiral in imel >go shodov. Vse pa ni nič po-jalo. Pri volitvah je izgubila nje-a stranka nad 50 poslancev. Na Ogrskem ima gotovo manj-V ogrski državni zbor pa po-hrvaška zbornica 40 poslancev, eh se ne ve, kaj bodo storili. Do-'j so se ti še slabše obnašali ka-bi bili berači. Molčali so kot zid edno glasovali z vlado. Kaj bodo ili sedaj, še ne vemo. Kaj pa-lega težko. A tudi oni gotovo ne o rešili Tisza. Z njegovo baha-je v kraju.
Kaj pomeni Tiszov padec za nas? S Tiszom so se prevrgli liberalci. V ti stranki so se združevali taki ljudje, kakor pri naših liberalcih, taki namreč, ki govore o vseh mogočih stvareh: o napredku, omiki, svobodi, narodnosti, mislijo pa na svoj žep. Liberalci so sicer vedno povdarjali, da se hočejo držati habsburške rodovine, in da so zvesti podložniki kralja Frančiška Jožefa, toda pravzaprav je pri njih, ki imajo vse judovske kapitaliste v svoji sredi, toliko zvestobe, kakor pri Košutu in njegovi stranki. Dalje so trdili ogrski liberalci, da hočejo ostati z nami v skupni gospodarski zvezi, da nečejo, da bi naša državna polovica zaprla svoje meje njihovemu blagu in oni našemu s primernimi carinami. V resnici pa trdijo to samo iz sebičnosti. Radi bi nas oškodovali, kolikor se da. Tako kakor je zdaj, je boljše za njihove žepe.
Tiszu in njegovim pristašem lahko po pravici rečemo, da so sebični hinavci. Za skupno državo so toliko vneti, kolikor Košut, a hkrati so kapitalisti in mogočneži, ki se za ljudstvo nič ne menijo. Iz srca smo veseli, da je padla ta proti-cerkvena, protiljudska in protiavstrij-ska stranka.
Res je, da so njeni nasprotniki,
ki so zmagali pri volitvah, še bolj glasni sovražniki naše državne polovice. Toda vsaj odkritosrčni so. O njih vemo, kaj mislijo. Z njihovo zmago je stopilo na dan mogočno vprašanje samostojnega gospodarstva obeh držav. Zato pišemo ta članek, da že danes opozorimo zlasti naše kmečko ljudstvo na to važno reč. Ne bo več dolgo, ko bodo na mejah med Ogrsko in nami stali financarji in se bo morala od blaga, ki bo šlo tja ali sem, plačevati carina. Za kmeta bo to odločno boljše. Ogrsko žito, vino in ogrska živina je zdaj potiskala ceno našemu žitu navzdol. Ogrski mlini so uničili naše mlinarstvo. In poleg tega smo imeli od odprte meje še drugo ogromno škodo. Trgovina je na Ogrskem večinoma v judovskih rokah; med judi je silno veliko sleparjev. Zato smo dobivali ravno z Ogrskega vse polno ponarejenih poljedelskih pridelkov: Ogrski jud je pošiljal k nam brez carine ponarejeno vino, ponarejeno surovo maslo, pokvarjeno moko. Ogrski jud je goljufal naše strojarje s svojim goljufno težje narejenim usnjem in je oškodoval našo živino s svojimi kužnimi boleznimi. Zlasti pri pri prašičih smo imeli vsled tega ogromno škodo.
Stranka, ki je na Ogrskem zmagala, si je odkrito zapisala na svojo
zastavo gospodarsko ločitev od Avstrije. Nam je prav! Naš kmet si bo oddahnil. To je dobra posledica ogrskih volitev. Važen je pa tudi nauk, ki ga nam dajejo. Ta slove: Sebični, neodkritosrčni, proticerkveni in proti-ljudski hinavski liberalizem crka povsod. Crknil bo tudi pri nas!
Političen pregled.
Državni zbor zopet zboruje.
Ko ie zadnje zasedanje v začetku de cembra meseca razbilo predlog prejšnjega ministrskega predsednika Kerberja, in ni hotelo privoliti 69 milijonov državnega posojila, se je moral Kerber osramočen umek-niti s svojega ministrskega sedeža in ga dati G a v č u, ki je na dan 24. januarja sklical zopet državni zbor, da bi uredil zamotano razmerje v državi. Preden je sklical minister državni zbor, se je pomenkoval z načelniki različnih strank, da bi zvedel njih pritožbe in mnenje. .Minister bo pritiskal zlasti na to, da bi poslancj umeknili vse svoje nujne predloge, da bi tako čim prej rešili posojilo 15 in pol milijona za ponesrečence. Ako bi pa poslanci kljub temu tiščali z nujnimi predlogi, bi pa predsednk najprej te hitro rešil, potem pa brž ono. Novi minister se res trudi, da bi omogočil delovanje v državnem zboru. Zato so ga pa poslanci tudi spoštljivo sprejeli, ko je nastopil ta dan prvič v zbornici. Vsem so bile všeč njegove besede, ko je rekel, da bo skušal nepristransko vladati in dati vsakemu svoje, vstreči vsem opravičenim željam vseh narodov avstrijskih. Že dolgo let ni bila seja tako mirna in stvarna kakor sedaj. Koliko bo minister tega izpolnil, to bomo šele videli Slovenci so združeni v lepi slogi s Čehi in zato bodo skupno ž njimi novemu ministru šli na roko ali pa ne, če jim bo ta polena metal pod noge.
Nasilne državnozborske volitve na Ogrskem.
Na Ogrskem bodo sedaj volitve v državni zbor, in se strašno pokajo za nove poslance. Ministrski predsednik je prejšnji zbor s silo razgnal, da bi tako dobil za prihodnje boljše poslance. Da bi zagotovil prosto in svobodno volitev, je izdal oster ukaz, da naj nastopijo oblastniki z vsemi postavnimi pripomočki proti takim, ki bi koga nagovarjali, naj voli proti vladnemu namenu Nastopata samo dve stranki, ena je u vlftdp, druga p« proti nji; zato ena
drugi nagaja. Zlasti nasilni so vladi sovražni hujskači. V nekem mestu so vladi sovražni mesarji sklenili, da ne bodo predajal, mesa nasprotnikom. Ko se je v neki drug kraj pripeljal vladni kandidat, so streljali nanj. Taki dogodki se vrše po celem Ogrskem vsak dan. Da bi vlada pomirila in ostrašila volivce, je poklicala veliko vojakov v ogrske kraje. Šli so tudi slovenski fantje celovškega regimenta. Dosedaj je bilo pri volivnem gibanju 5 m r t v i h in 112 ranjenih. Svoje kandidate so postavili tudi ogrski Slovaki, naši bratje po rodu ; če bodo kaj opravili, se ne vč; nič več pa si ne upajo postaviti
kandidatov ogrskiSlovenci.kijih
še sedaj živi okoli 100000, a so že napol pomažarjeni.
Komb — padel.
Najhujši preganjavec katoliške cerkve na Francoskem, ministrski predsednik Komb, je padel s svojega umazanega sedeža. Več let je prizadejal udarec za udarcem katoliški cerkvi, pognal je vse redovnike in redovnice in oklical francosko državo za ajdovsko, a zdaj je dobil nezaupanje celo pri lastnih pridružencih. V državnem zboru je dobival vedno več sovražnikov, ki so se zarotili, da ga spravijo z ministrskega se deža, če se sam ne umakne. No, umeknil se je rajši sam, in ž njim vred vsi drugi ministri. Zdaj imajo že druge ministre, predsednik je Ruvije, ki kaže boljši biti, nego je bil Komb. Komb je porabljal najgrše pripomočke proti katoličanom, da jim je škodoval. Vse verne može je izpodrival pri službah, naredil je že celo načrt, kako bi ločil cerkev od države in kako bo pobral cerkveno premoženje — a padel je prej sam, nego je mislil, da bo padla cerkev.
Štrajk na Nemikem.
V pokrajinah ob reki Rflri, kjer koplje nad 270.000 delavcev premog, so ustavili delo; premajhna plača in preveliko trpinčenje s strani delodajavcev je prignala rudarje, da so ustavili delo, hoteč si tak« priboriti svojih pravic. Delavci zahtevajo, da jim uredijo delavni čas, da jim plačajo po ired-nosti izkopanega premoga, jim postavijo nadzornike, da jih ne bodo delovodje zatirali in še drugega več. Vsi nemški pre-bivavci so jim naklonjeni. Med delavci je tudi zelo veliko Slovencev, dalje 16.000 Cehov in 82 000 Poljakov. Dosedaj še niso nič dosegli. Delavci so pri volji toliko časa štrajkati, dokler jim ne vstrežejo.
Revolucijo tin Ruski
Grozni boji v Peterburgu>
Na Ruskem se že delj časa potegi za to, da bi dopustil car državni zbor katerem bi ljudstvo po svojih poslan' sklepalo postave in si lajšalo svoje teia Sedaj ima vso oblast le car v rokah, nima nihče nič svetovati, nič govoriti, car ukaže, to izpolnijo državni uradniki, pa niso pravični in pošteni, ampak zelo silni ljudje. Tako pretrpi ljudstvo res veli krivic. Že zemstva so se zadnji čas izre' za vstavo, to je za državni zbor in min ki bi tako vladali, kakor je na primeri naši Avstriji uravnano. Ali car je gluh vse te glasove; on hoče tudi nadalje vladati. To je vzbudilo seveda nejevoljo mržnjo do njega, ki so jo tudi na zunaj zali. Najprej so dali čutiti carju ob p ko so blagoslavljali vodo v reki Nevi.
Napad na oarja ob Nevi,
V Peterburgu je že od nekdaj na da blagoslove v zimskem času reko ki teče skozi mesto; pri tej slovesnosti tudi car z vsem svojim dvorom. Da je vesnost še večja, vojaki tudi streljajo, veda s slepimi streli. Zdaj so pa oddali jaki prave strele, ki so bili namenjeni č in njegovemu dvoru. K sreči carja in gih iz carske hiSe ni zadela nobena k ampak le carske stražnike. Šest krrgel priletelo v carjevo zimsko palačo, ki okna razbile; druge krogle so šle v paviljon. Car je obstal smrtnohled, a se hotel premagati, da bi se delal, kakor ii ne bilo nič zgodile. Kako vre zoper nam je pokazalo to streljanje, ki so g* vzročili tisti vojaki, ki so v carski
Delavski Strajk.
Hujše nasledke kot streljanje straže je imel Strajk delavcev peterb mesta. Prvotno iz tega ni bilo drugefl navaden štrajk nezadovoljnih delavce', so ustavili delo po peterburških t«v da bi si take priborili večje plaže A lavci so med štrajkom premenili svojep načrte ter obrnili vso ost na carja, se je pa to takele. Nezadovoljni del sklenili ustaviti delo za toliko časa, jim njihovi gospodarji ne zboljšaJ0 Ker njih gospodarji o tem niso ho ^ slišati, so Sli delavci nad miD,st'JttJj posredujejo pri njih gospodarjih. A niso nič opravili. Zato so sklenil obrniti s« naravnost do carja, zboljša njih stanje. Sklenili sov-popoldne ob 2. uri skupno kora* zimsko palače carjevo. Še prej s
li delavci carju prošnjo, v kateri ga pro-i, naj ustanovi državno zbornico, da se le ta potegnila za nje, ker so jih njih podarji in tudi uradniki pehnili od sebe. ven so prosili carja tudi, naj se pokaže imski palači na balkonu, brez bojazni, bi se mu kaj žalega storilo. Take so se »ravljali delavci za v nedeljo popoldan, bi v tem večjem številu korakali pred jevo palačo. Tiste, ki niso bili voljni trkati, so prisilili s tem, da so polomili >je po tistih tovarnah. Med delavci .in Icaji so nastali že v soboto na več kra-spopadi. Vendar orožja niso rabili; in v nedeljo so sklenili čisto neoboroženi pred carja, da bi tako pokazali svojo oljubnost. Vse to so delali očitno, zato je car dobro pripravil na to. Dal je po-e, naj vojaki in policaji vsa predmestja tavijo, da bi delavci tako ne mogli do ske palače, ki leži v notranjem delu. V eljo zjutraj ob 8. uri je že stalo vojaštvo carjevi palači, in po vseh peterburških dmestjih in ulicah so bili porazdeljeni aki, peš in na konjih. Ves promet so ivili. Železnice po mestu niso vozile, pro-avne so bile zaprte.
Javci pred carjevo palačo — vojaki streljali.
Okoli poldne so se delavci že zbirali v nih krajih mesta; jih je na tisoče pri tlo. Vojaki so jim branili vhod v notranji mesta. Delavci so jih prosili, naj jih te svojo pot, češ, da gredo miroljubno sarju. Ali vse zastonj. Čete so jele stre-i; najprej so oddali slepe strele; ko pa ii nič izdalo, pa prave. Na mnogih kra-so jih vojaki ustavili, na drugih se je delavcem posrečilo prodreti vojaške vrste, il se je strahovit boj. Vojaki so streljali, veci so padali kar trumoma na tla a če se ni zmenil. Množice se je lotila nost; v obupu so se rinili naprej. Neka-so metali kamenje na vojake, drugi so z nožmi napadli, vojaki so streljali še e Na čelu delavcev je stopal duhovnik P o n, s križem v eni roki, a v drugi olo papirja, na kateri je bila prošnja do ja. Gapon je prosil častnike, naj usta-> streljanje. A ni bil uslišan. Vojakom je posrečilo ubraniti delavcem dohod do jeve palače. Ko so videli delavci, da se morejo preriti do palače, začno ruvati ojavne drogove, drugi so se lotili mostov ruvali ograje in tako naprej. Ob 4. uri množice jele odstopati s krvavimi gla-li. Peterburg je bil kakor ob vojski. P o 'cah so ležale trume mrli-v> ki so bili ustreljeni ali poklani s Ijami. Med njimi je stokalo na tisoče jenih, eni so se vlekli naprej s prebi-I črepinjami, drugi s kroglo v telesu.
Bolnišnice so bile hitro prenapolnjene z ranjenci, tako, da so morali pod milim nebom šotore zanje delati. Mrtvih je bilo, kakor poročajo, čez 2000, ranjenih okoli 8000. Vihar se je polegel šele zvečer. Mesto je bilo podobno vojnemu taboru; vojaki so hodili celo noč po mestu in odpravljali sledove strašnega dneva. Vojaki so še tudi drugi dan zasedli mesto. Delavci so hodili po mestu sem in tja, lomili mostove, vdirali v prodajavne in skladišča, zlasti v predmestjih je zavladala popolna razdivjanost. Zdaj so se obrnili delavci na carja in mu pretijo, naj izpolni njih želje. Miru še dolgo ne bo, zakaj z delavci so tudi izobraženi krogi mnogo drugih ruskih mest. Car je ukazal več polkov oborožiti, da tako z vso silo že v kali zaduši vsak upor. Vre že tudi po deželi.
Rusko-Japonsko vojska.
Doma v Rusiji so se med tem časom godili bolj zanimivi dogodki ke na bojišču. Tu je stopila vojska zdaj v drugo stanje, odkar je padel Port Artur. Japonci so se oddehnili ob tem, zakaj padla je najmočnejša trdnjava na svetu Premagati so morali največje težave,, predno so ga dobili v roke. V Mandžurijo je odšlo 32.000 Japoncev k glavnemu poveljniku Ojamu. Obe vojski v Mandžuriji se nista nič spremenili. Na mnogih krajih sta si sovražnika tako blizu, da se sliši govorjenje iz nasprotnega tabora. Brez manjšega boja ni. Vojaki žive v pozemeljskih kočah, ki jih grejejo z ognjem. Ruska vojska je razdeljena v tri velike dele,ravno tako japonska. Kuropatkinov uspeh je dosedaj v tem, da je pomeknil svoje čete proti cesti, katera veže Japonce s svojo domovino; na ta način hoče Japonce čisto odrezati od domovine in jih obkoliti.
Bitka se je pričela !
General Kuropatkin poroča carju 25. t. m.: Nadesnem krilu seje pričela ofenziva proti sovražniku. Temperatura znaša 16 stopinj pod ničlo. Drugi Kuropatkinov brzojav od 25. t. m pravi: Zasedli smo Kajlatozo in Kej-putago, 7 vrst jugozahodno od Landepua. Dne 26. t. m. brzojavlja Kuropatkin: Poročil o naših izgubah pri napadih na Kajlatozo in Kejputago še nisem dobil. Kajlatozo so naši zasedli, ne da bi bili oddali le en strel. Kejputago so pa Japonci hrabro branili; toda slednjič ob 10. uri zvečer so jo zasedli naši Konjenica je zasledovala 2 dragonska polka, ki sta se hitro umaknila.
Iz Mukdena se poroča 27. t. m.: Bije se velika bitka Izgube na obeh straneh so jako velike; posebno v centru je že prišlo do boja mož proti možu.
Tokio, 27. jan. Ruski konjeniki so z oddelkom artiljerije prišli preko Saha ter napadli Japonce. Boj se razvija in postaja splošen.
LISTEK.
Kako je Smrekar deklo vdi-njal, pa ženo dobil.
Smrekar iz Zlatega polja jih je imel že nekaj nad trideset. Njegovo posestvo je bilo največje; kakšnih 50 oralov njiv in travnikov in potem pa še čez 30 oralov dobro zarastenih gozdov in še nekaj — precejšen kupec bankovcev. Kaj ne, lahko je včasih malo bolj trdo stopil! Manjkalo mu je le nekaj, zdelo se vam gotovo ne bo čudno, saj manjka vsakemu kmetu, ki ima obširno posestvo; namreč delavcev je imel vedno premalo, pa »boljše polovice" — Smreka-rice, še ni nihče poznal. Ko mu je umrl oče, se je prav po gorenjsko napucal in potem potrkal pri Bogataju. A smola je smola — Smrekar je dobil „korbco". To je prišlo navihancem prav; s slamnatimi venci so lepo okrasili in prepletli vso korbo, na vrhu pa pripopali listek s sledečo pesmico:
Smrekar iz Zlafga polja se ženit je šel,
pa korbco dobil je; po poti, ko spet se je vračal domov, denarce zapil je.
Smrekar iz ZIat'ga polja, to čeden je fant,
pa silno bogat je — ugriznil v ženitno bi jabolko rad — prekisel ta sad je.
Smrekar iz Zlat'ga polja je jezen postal;
z glavo je zamajal; sedaj pa France bo štacuno odprl in — korbce prodajal.
Smrekar sicer ni pričel kupčevati ne s korbcami in tudi ne s kofbami, ne na drobno pa tudi ne na debelo, pač pa je trdno sklenil vse žive dni ostati „ledig pa frej". Če so se prikradle v njegovo glavo misli, da bi bil čas za ženitev, takoj mu jih pregnal saj za pol leta spomin na ozaljšano korbco. In vendar je marsikatera dekle na skrivnem želela postati Smrekarica, saj je bil ta mlad, bogat in zal, pameten in pošten, delaven in varčen, pa vendar ne skopuh. In če je Smrekar kdaj obiskal kakšnega soseda, takrat je pač marsikako srce hitreje utripalo, češ morda ima govoriti z očetom »kakšno" besedo. A France je vedno govoril le o kmetijstvu, o živinoreji, o lesni kupčiji, malo pojamral, da je pšenica pod vsako ceno, ker njega več stane, ko so posli tako dragi. Pa da bi jih saj mogel dobiti 1 Da, posli, s temi je imel vsako leto največje križe! Do sve-
tega Jurija se ni veliko menil, takrat pa so bili že vsi boljši oddani. Tako je moral prebiti leto s tremi deklami, ko bi jih moral imeti saj pet in z dvema hlapcema, ko je vendar za pet možkih dovolj dela pri hiši. Delali in potili so se toraj sami in ob koncu leta je nesel Smrekar precej bankovcev v hranilnico, in prinesel vsakemu poslu dobro novoletno darilo. Zato so ga pa posli tudi radi imeli in le redkokdaj se je kdo prestavil. In kadar ga je kdo zapustil, takrat je bil Smrekar vedno v nemali zadregi.
Bilo je v nedeljo sredi predpusta. Po pridigi so dejali g. župnik: „Osebe, ki so se oglasile, da žele prejeti zakrament sv. zakona, so naslednje . . ." Kot tretjo nevesto so oklicali Smrekarjevo veliko deklo in gospodinjo. Malo je manjkalo, da Smrekarju ni postalo slabo, ker o tem še sanjal ni. ..Najboljšega posla zgubim. Kje dobim sedaj gospodinjo? Kaj, ali bi se ne dal morda iztakniti kakšen zakonski zadržek?" vse te in podobne misli so se podile Smrekarju po glavi. Nobena „žavba" ni pomagala. Žalostno je gledal Smrekar, ko so mu odpeljali najboljšega posla. Kmalu se je pokazalo, kako dobra gospodinja je bila Micka. Snažnost in red, čistost in točnost je izginila iz hiše, nobena stvar ni bila na svojem mestu; kosilo, večerja nikdar o pravem času. Posli so pričeli godrnjati; a najbolj je bolel ta nered Smrekarja samega. Tuhtal je in tuhtal, kje bi se dobila kakšna dekle, ki bi bila dobra gospodinja.
Smrekar je šel k Brezarju. Prijazno so ga sprejeli.
„No, kaj dobrega boš pa povedal, France?" ga je prašal Brezar.
»Eno besedo bi rad z vami govoril", je odgovoril mirno Smrekar. Takoj je zapustila Brezarica in dekleta sobo. Smrekar je malo čudno pogledal za njimi. »Brezar, veste, gospodinja se mi je omožila in brez gospodinje ne morem biti. To je križ s temi posli, kmalu bodo redkejši kakor cekini, saj moram že sedaj skoraj ves svet prekucniti, predno dobim enega, ki mi je všeč. Mislil sem, pri Brezarju imajo štiri dekleta, poprašaj tam."
Strašno prijazno mu odgovori Brezar:
»Pravzaprav potrebujem dekleta doma. Veš, da bi prašal kakšen drugi n. pr. tam-le Leskovarjev, to bi mu pokazal vrata; a tebi jo pa že dam, saj bo to nam v čast, v veliko čast."
»Žal vam ne bode, bodete videli, da ne. Dekletu bom dal vse, kar ji bo treba in na par goldinarjev po vrhu tudi ne bom gledal."
»Tega vsega, France, ne bo treba — dela in hrane, mislim, bo imela pri tebi dovolj in na to je tudi pri nas doma navajena. Shajala pa mislim, da tudi bosta."
Shajala bo pa že; gospodinjstvo bo vodila v to se nisem še nikdar vtikaval, in kar bo potrebovala, bo že dobila; samo povedati bo morala."
»Ali si pa že s punco govoril?" je prašal Brezar. »Katera bi ti pa bila najbolj všeč?"
»Govoril še nisem z nobeno, ker nisem hotel nič delati za vašim hrbtom", je odgovoril mirno Smrekar.
»No, no, saj tako se me tudi ni bilo treba bati. No, katera bi bila po tvojih mislih za te najboljša?" so prašali očka Brezar prav resno.
Meni je vsejedno, katera je, saj sem slišal, da so vse dobre za delo in da imajo na pravem koncu glavo. Samo, da mi eno daste!"
»Veš, jaz imam vse enako rad; katera je zate, tisto si moraš sam izbrati, da se ne boš potem kedaj kesal. Torej, katera ti je najbolj všeč?"
»Meni je vsejedno; tako od blizu jih še nisem gledal. Samo da ima nekaj soli v glavi pa pridne roke. Par let bova že shajala."
»Ali teh par let so časi preklicano dolga", je pristavil modro Brezar.
»Seveda, sovraštva ne sme biti, potem pa že gre."
»In dobro se morata oba premisliti — ta stan je težak", so pristavili kakor v pouk oče Brezar.
»Da, res težak je naš stan", je menil Smrekar, »mi kmetje moramo kakor klešče skupaj držati, drugače bo kmalu po nas... No torej, kalero mi boste dali?"
»1 no, katero pa češ?"
»Za mene je vsaka Ov.L>ra."
»No, če nočeš sam zbirati, bom pa jaz. Vidiš, Reza bo zate že malo prestara, Franca in Ivanka sta še premladi, najboljša bo za te Micka; sedaj jih ima petindvajset, bila je vedno najpridnejša in tudi najbolj pametna in zato ji tudi privoščim."
»Torej bi bilo dogovorjeno", je dejal Smrekar ves vesel.
»Da, ali", in Brezar se je malo popraskal za ušesi, »veš dati pa sedaj ne morem dekletu nič. Pozneje bo že imela par sto-takov; moja stara ima že bankovce."
»Kaj pa mislite? Tako daleč Smrekar še ni, da ne bi mogel preživiti svojih ljudi."
»Že dobro že. Kostenj, posteljo in zibelko bo že prinesla takoj k hiši", je hitro pristavil Brezar.
»No kostenj, radi mene lahko", je menil Smrekar. »Postelj pa imam sam še pet praznih in zibelke tudi ni treba, saj vendar pri nas ni otrok."
„Pa bodo še, le počakaj", je modro pristavil Brezar.
strani ft
»Vi ste pa danes malo navihani' Smrekar je pogledal tako le od zarja.
»Ti najbrže še bolj."
„V glavnih stvareh sva gotova. sedaj pokličem punco in potem pa p„ še njo samo."
Brezar je šel k vratom, jih odprl klical: »Micka, pojdi malo v hi?o.« Inb prišla Micka, malo bolj rdeča, je pričel] zar s slovesnim glasom:
„Vidiš, Micka, Smrekar je prišel i tc rad imel . . . dam ti popolnoma pr« voljo .... sama" veš, da je posestvo« liko, nezadolženo, shajala bosta mendati lahko; no torej kako hočeš?"
Dekle je do ušes zardela in po« plaho in tiho rekla: »ja!"
Sedaj pa je dobil tudi Smrekar kotih »No bodi tako dobra! Kuhala boš, go^ dinjila, na polje ti skoraj nikdar ne boli hoditi in dam ti tudi rad, kolikor bol tela."
»No kdaj pa bo selitev " je zopet| vzel besedo Brezar.
»Čim preje, tem bolje zame; najn bi videl, da takoj danes", je dejal Smrek
„1 tako hitro pa zopet ne gre. i vaju morajo vendar oklicati; gansko se vendar ne misliš poro čiti."
»Poročiti? Jaz — jaz", in Sim karja je kar vzdignilo. »Saj nimam nevesti
»Ali sem jaz neumen ali si li, najbrt sva pa oba; ali nisi vendar snubi Micke?" in Brezar in Smrekar sta deM gledala drug drugega.
»Pravzaprav", je povzel besedo! kar, »sem prosil za Micko samo kota' liko deklo in gospodinjo, no Če mepadd mara za moža, potem mi je še ljubše.
In napravili so pravo veliko goreif ohcet, na kateri je zbujala posebno* smeh in mnogo zabave s slamnatimi vfl okrašena korbca, ki jo je dobil Smrekarp prvi snubitvi.
Razgled po domovini.
Umi*l je na Bevkah č. g. zlatomašnik ekspozit v pokoju Anton V o n č a. kojnik je bil rojen 13 jan. 1819 v Smled-eu in v mašnika posvečen 31 julija 1847. it kapelan je služil 2 leti v Kočevju, pol igo leto v Dobrepoljab, deset in pol leta Cirknici in 2 leti na Vrhniki. Meseca ok->ra 1863. je šel za ekspozita na Bevke, >r je ta posel opravljal 41 let, namreč do oktobra 1904. S tem dnevom je stopil letni starček v pokoj. Svetila mu večna i _
Umrl je v ljubljanskem Leonišču p r o-s o r V a v r u. Bil je kot rojen Čeh mnogo v Ljubljani, kjer se je odlikoval po na-nem mišljenju. Bil je odbornik „Sloven-Matice".
Umrl je v ljubljanskem Leonišču du-vnik v pokoju 6. gospod Josip A n -n či č.
Umrl je v Ljubljani deželni odbornik peslanec kranjskega veleposestva doktor dolf Schaffer, star 66 let. Pokojnik, je bil rojen v Bregencu na Tirolskem, bil eden najbolj delavnih nemških kranj-ih vodij.
Vojska na Daljnem Vzhodu.
sebina 11. snopiča: Vladivostoško odovje. — „Kinšju-Maru.w — Kamimura sleduje Jesena. — Peklenski stroji in prekine patrone. — Zopet branderji. — Hara-ri. — Japonci v Picevu. — Port Artur "rezan. — V Fenvančenu. —Slike: Ruska ednja straža pri oddihu. — Japonski ad-iral Kamimura. — General Miščenko, ka-ški poveljnik. — Kitajsko pristanišče Cifu. Na Japonskem. — Harakiri. — General jor Saharov, načelnik Kuropatkinovega neralnega štaba. — General Oku — Ja-nsko topništvo pri povodnji.
Družba sv. Mohorja s tem vljudno abi vse Slovence k pristopu za leto 1905. rosi, da ji ostanejo zvesti dosedanji udje ko v naši slovenski domovini kaker izven 'e, a tem naj se pridruži še kolikor le ožno novih! Ravnilo nam mora namreč edno biti resnica: Mohorjevih udov tevilo je verskega insloven-kega duha merilo. Pomnimo si to - delajmo tako! Čč. gg. po ve r j e n i k e pet prosimo, naj čimpreje dovršijo svoje, icer težavno, a toliko bolj hvalevredno in oristno delo nabiranja družbenih udov. Vse d e pa prosimo, naj ne le pravočasno vpla-jo svoj donesek, da s tem olajšajo delo overjenikom, marveč vsakdo naj se tudi trudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih lanov. — Plačilo za sedanje prispevke in
raznoteri trud sprejme sleherni Mohorjan jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš književni dar zadovoljil vsakega Mohorjana tako glede vsebine kakor oblike. Že koledar za 1. 1905 je obširneje označil knjige, ki jih prejm6 naši člani za letošnje leto, in ki so te le:
1.	»Zgodbe sv. pisma." XII. snopič. Spisal dr. Jan. Ev. Krek. — Vrloznani pisatelj lepo nadaljuje svoje delo, ki bo gotovo vsakemu v mnog pouk in veselje.
2.	„Dušna paša." Spisal f Friderik Baraga, bivši škof v Severni Ameriki. — Družba izdd ta molitvenik po večkrat izraženi želji in upa, da s tem ustreže cenjenim udom, ki dobč v roke temeljito sestavljeno, z večjim tiskom tiskano knjigo slovečega slovenskega škofa in pisatelja.
3.	»Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini." Spis Jernej Andrejka. 2.snopič.
—	Zaključuje se znamenito delo o zadnji zasedbi Bosne. Prvi del je vzbudil vele-mnogo zanimanja med Slovenci, tudi drugi del bo po bogati vsebini in mnogih podobah gotovo ugajal.
4.	„Slovenske večernice." 57. zvezek.
—	„ Večernice" so Slovencem že stare znanke. Letošnje obsegajo samo lepe povesti.
5.	.Gospodarski nauki." I. knjiga.
—	Novo podjetje Mohorjeve družbe. Zbirka raznovrstnih gospodarskih sestavkov bo dobro služila vsem slovenskim gospodarjem in gospodinjam.
6 „KoIedar za leto 1906." bo zopet prav mnogovrsten. Med mnogimi drugimi sestavki bo prinesel življenjepis slovečega učenjaka in junaka, Jurija Vege, črtice iz rusko-japonske vojske, razgled po svetu itd.
—	Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dnč 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine! — Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, kijznaša veliko več, še sami plačati. — Mili Bog naj blagoslovi naše delo, in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!"
V Celovcu, dnč 29. prosinca 1905.
Odbor.
Gorenjske novice.
* Sv. Jakop ob Savi. Pri nas
gradi podjetnik Mauer iz Zagerja nov most, ki pa, kakor kaže, še ne bo kmalu gotov. Toda to ni nič posebnega. Večja posebnost je to, da bi bili most lahko napravili sami; ke bi se bilo par sosednjih občin vzelo skupaj, bi bile lahko napravile most še mnogo ceneje (vožnjo in največ dela bi bila dala domača tlaka), zraven pa bi bili dobili lahko še lepo podporo od države in dežele. Toda kar je, je. Odločno pa se zavarujemo proti nameri, ki jo slišimo iz pogovorov ljudstva, da bi se voznina preko mosta izdatno podražila; če bi imela biti voznina za enevprežno žival 20 h ali tudi le 16 h (zdaj je 12 h za enovprežen, 24 h za dvo-vprežen voz in 4 h za vsako osebo), tedaj je bolje, da mostu sploh ni ne, oziroma, da ostane brod nižje mosta še zanaprej, imel bo več posla brod nego most, ali pa bo večina ljudstva hodila preko Črnuč v Ljubljano. Slavni cestni odbor za ljubljansko okolico in slavno c. kr. deželno vlado prosimo sploh v vsakem oziru, da varuje interese ljudstva v prvi vrsti, potem šele podjetnika, da pred vsem zavaruje možnost poznejšega odkupa mostu od podjetništva. — Pa še nekaj. Baje nameravata dosedanja lastnika pedreti mali leseni mostič, ki pelje čez prvo stransko strugico od Pečnika sem. To se ne sme zgoditi. Da se to zabrani, je dolžnost županov, kejih občani morajo hoditi v savsko strugo po gramoz za nasipanje cesta. Ali naj vozimo čez vodo do pasu globoko? Podgorska in dragomljattska občina naj odkupita mostič (saj veliko ni vreden) in skrbita, da se ohrani tudi zanaprej v rab-jivem staniu. Soseščani, pozor !
» Iz Škofje Loke. (Novice v mesecu januarju) Dekliška Marijina družba je na praznik sv. Treh kraljev ponovila prelepo igro „Na Marijinem Srcu". Igralo se je prav dobro, zlasti ako pomislimo, da je bilo večina igralk — šolskih učenk, ki se prvič nastopile. Za uvod k igri so bile lepe jaslice in mične deklamacije. — Navzočih je bilo nad 500 poslušalcev. — Na praznik Imena Jezusovega se je priredil v č i t a l -n i c i p 1 e s, ki je trajal do 7. ure zjutraj. Nesreča je hotela, da so godci prišli šele po 11. uri zvečer. Zgodilo se je več nered-nostij. Upamo, da je večina še pametno mislečih, ki so bili navzoči, prišlo do spoznanja, da ne kaže več prirejati takih plesov. Deklet je bilo le kakih pet navzočih. Tak© je prav ! Zato pa je bilo tem več neotesanih • tujcev — Lahov, ki lomijo kamenje v tu-
kajšnjem kamnolomu, hujiljivo in usiljivo.
Vedli s* se zelo po-- Isti dan vesela zabava v „ Katol. izobraževalnem društvu". Po nekaterih veselih urah so se vsi udeleženci veseli vrnili domov, kjer so užili toliko neprisiljenega smeha in slišali mnogo lepih pesmic. — S t a r e c, ki je že dolgo časa zapeljeval mala šolska dekleta, jo je slednjič vendar-le skupil Obsojen pa je bil le na tri mesece. Starii, pazite na otroke! takih sladkih oseb utegne morda tu še ne kaj biti, ki dajejo deklicam sladkor in denar, da jih potem zapeljujejo. — Odprla se je tudi plesna šola. (Seveda, naše velik« mesto ne sme biti brez te nespametne moderne naprave.) Plesni učitelj B. vabi k temu poduku vsa .prismuknjena" dekleta ia Jare f raj le* in obenem naznanja, da noče noben fant priti k tem norčijam. — Mraz je bil te dni hud — 16* R Voda Sora je vsa pr>d ledem.
*	Občni zbor je imelo dne 15 janu varja „Katoliško delavsko društvo" na Savi pri Jesenicah. Leta 1904 je društvo delovalo res živahno in uspešno. Veselic je priredilo 15, iger resne in šaljive vsebine je bilo 11. Iz prireditev je posebno omeniti veselico dnč 8. septembra, ki jo je napravila društvo s krščanskemislečimi slovenskimi akademiki Daničarji in Zarjani v korist otroškega vrtca na Savi in slovesni večer dne 8. decembra v proslavo razgtafeaja Brezmadežnega Spočetja Marijinega. Društvo je skr belo svojim članom tudi za pouk. Pnučavalo se je v govorništvu, zemljepisju in zgodovini. Poleg tega je bilo 17 predavanj o raznih predmetih. Gojilo se je v društvu zelo vneto petje in tamburanje. Upamo, da se bo društvo v novem letu še povzdignilo in še bolj uspešno delovalo, ko dobi svoj lastni dom. — V novi odbor so bili izvoljeni gospodje: S. Ravnik, V. Lavtižar, Fr. Čebulj, N. Bernard, Fr. Pogačnik, J. Krivec, J. Glavič, Janez Vidmar, Fr. Zaveljcina, J. Repinc; kot namestniki: Al. Jeraša, Alf. Oblak, A. Rakef, Š. Brtencelj, P. Rozman. Dohodkov je imelo društvo c preteklem letu 325706 K, stroškov 318149 K. Članov je bilo 99, med njimi 2 častna in 17 podpornih članov.
' Zabavam večer je priredilo katoliško del. diuštvo na Savi pri Jesenicah dne 22 januarja. Šaljiva igra „Krčmar pri zvitem rogu" je vzbujala mnogo smeha. Tudi tamburaši in pevci so dobro rešili naloge.
" 24 dru&tev je na Jesenicah, Savi in Hrušici. Nad polovico je nemških. Največ udov ima »Strokovno društvo delavcev kranjske obrtne družbe", še čez 400.
*	Veselica, ki jo je napravilo Katoliško izobraževalno društva v Radoljici dne 15 jan. je dobro uspela. Sodeloval je tudi tamburaški zbor Kat. del. društva na
je nabralo 25 K za
svojo
Savi. Pri veselici se otroški vrtec na Savi.
*	Pri občinskih volitvah v Gorjah je sijajno zmagala v vseh treh razredih katoliško narodna stranka. Liberalci so se trudili zastonj.
•	Smodnik se je užgal Janezu Tič-manu in Jožefu Likovicu, ki sta delala pri zgradbi ceste na Dovjem Oba sta opečena po rokah in po obrazu.
' Pretepli se nevarno na Hrušici italijanski delavci nekega Štefana Luccttto.
*	Največ nesreč pri zgradbi že- ( leznice v predoru in zunaj predora na Hru- | šici se je zgodilo na nedeljo. V nedeljo 15. m. meseca sta se zopet dva delavca ponesrečila. Enega so zmečkali vozički, drugemu pa je zlomilo desno nogo. Posvečevanja nedelj podjetništvo ne pozna, delavci so prisiljeni iti ob nedeljah na delo, drugače se jih odpusti.
*	6 nesrečnih smrti je bilo preteklo leto v blejskem kotu. V gorjanski fari se je eden v snegu zadušil, enega je dinamit raztrgal na drobne kosce, ena ženska je umrla vsled opeklin Na Boh. Beli so enega zaklali, enega je ubil hlod, enega skala
*	52 ljudij se je smrtno ponesrečilo na Jesenicah v zadnjih treh letih, odkar se dela predor in nova železnica. Še več jih je bilo ranjenih in telesno pohabljenih.
•	Iz Smlednika se nam poroča, da je tam zadnja povodenj veliko škode napravila, še več pa mraz, ki je nastopil kmalu po povodnji, teko. da je po kletth še bolj zmrzovalo. Imeli so tri oglede; prvi je spoznal veliko škode, zadnji pa ni nič videl, ker je bilo že dolgo po povodnji. Zlasti mlinarji so imeli veliko škode pri jezovih, ki so dolgi in veliko stanejo. Najbolj čudno pa je, da tovarna v Medvodah smtž svoj jez zvišati, kedar hoče in tako nikoli ni v zadregi za vodno moč. Drugi se morajo pa truditi in pravdati in denar šteti... Seveda, kmet trpi ali pa v Ameriko pojdi!
•	Pri sv. Duhu ob Škof,i Loki imamo letes nad 50 „Domoljubov«. Ti so kakor utrdbe v Port Arturju. Stojmo trdno, da ne pride kak sovražen Japonec blizu!
•	Mrakov oče. Dnč 25. januarja je umrl v Virmašah pri Škofji Loki v 83. letu Jožef Trilar, po domače Mrakev oče. Starček je bil jake pobežen, veliko je molil, prebiral mašne in druge svete knjige, -ter vsigdar z globokim speštovanjem govoril o svetih rečeh. Zato so ga radi klicali k bolnikom, da jim je pomagal pripraviti se za večnost Zapustil nam je prelep zgled pravovernega kristjana. Naj v miru počiva!
i, J £	10 fantov
iz Mavčič je moralo v Ljubljano na Žabjak
ker so se stepli s sosednimi iz Moš; dobili' so skupno 17 mesecev ječe. -
Občinske
volitve bomo imeli kmalu, ki bodo pa n . prav zanimive, ker utegne pasti liberS trdnjava. Kajti z dosedanjim liberalnim^ panom Novakem in njegovimi odbomjk ljudstvo ni zadovoljno.
0 Iz morav&ke doline, je bilo slišati, da so moravški liberalci dofe in mirni ljudje. Kdor med njimi živi, u s pa pozna! Liberalci so povsod enaki' liberalci, če so pa pošteni, pa liberalci g« Kako sodi o naših domačih liberalcih ]jgj stvo, je pokazala zadnja seja občin odbora. Soglasno so prosili odborniki» odbornika preč. g. dekana, naj že veodir enkrat s kora pomede liberalnega organi« Tomana. Brez izjeme vsi odborniki so loi poudarjali potrebo nove trafike, ker s« oh sedanji trafiki nahajata v liberalnih šnop-sarijah, kjer se ljudje navajajo k pijufe vanju, poslušajo liberalne laži kakega ,{&. denta* — zakaj vendar nekateri ljudje a liko časa „študirajoč — in za namedtkdok že vlažen, preležan in plesnjiv tobak Moip so se tudi posvetovali o ustanovitvi no« posojilnice, ker ne marajo ved rediti po sitih liberalcev. — To je bil krepek odp vor naših vrlih mož na nesramno očttaaji nehvaležnega učitelja v brezverskem rodu", ko se je brezvestno lagth našem visokopoštovanem in priljubljena gospodu dekanu, da so rekli: „Še dva tsoru uničiti, magari če teče kri!* — S krepkimi dejanji so naši možje odgovarjali doslej, ko so z obeh županskih stolcev pobrisali prevzetni liberalni prah, in tako bo tudi a-naprej!
Dolenjske novice
Z ribniške zemlje.
t Daje nas. Tudi v naših kraja gospodari ali pravzaprav gospodinji inffuenca. Nekatere teko daje, da pošiljk po .gospoda".
t Nagla in nesrečna smrt2 lestve je padel in se ubil Mat. Rus na Cesti v Dobrepoljah.
* f Da so Struge v plamenu > menili 19. januarja zvečer dobrepoljski or«-niki in gasilci. Precej so se podali na $ toda v Strugah so zvedeli, da je ogenj» pašnikih tem nekje na kočevski meji niso imeli niti gasilci niti Stružanci zoper to, da ni bilo požara v Strugah-
t Župnika Gerjola v Laščah zadel je v predlanskem adventu mrtvoud, ki lansko leto toliko ponehal, da je gosHs težavo vendar mogel opravljati svojo službo. Zadnji čas ga pa ta bolezen napada «dJj hujše. V četrtek 19. januarja mu je P°deJ ribniški gospod dekan sv. popotnico in poslednje olje. Zdaj mu je nekoliko odi«1*
nič
Domoljub 1905.
n	..... L
endar ga pa njegovim ovčicam, katere je edno jako ljubil, in drugim njegovim pri-ateljem tople priporočamo v molitev.
f Št. I. Štiri krste po vrsti iz prve išne številke so imeli pri Sv. Gregoriju, toda bati se je, da jim bo kmalu kaka mati zmešala štreno.
f Dobro bi bilo, da bi se napravila od okrajne ceste Sodražica Loški potok lepa cesta na Goro. Izmerjena je že in tudi podpora obljubljena in vendar se ne začne delati. Stikal sem po vzroku in sem ga tudi srečno zasledil. Že v Veliki noči bi držala lepa cesta iz Vtfgovke na goro, ako bi imela prst in kamen noge, da bi se odmaknila od tam, kjer je preveč, tje, kjtr je premalo, in ako bi šoder na cesto padel kar iz neba, kakor sneg po zimi.
t V vsako mesto bi se podalo lepo šolsko poslopje v Loškem potoku, toda silnemu naraščaju šolske mladine ni več kos. Od 1. 1901., ko se je sezidalo za štirirazrednioo, postala je 1. 1903 šola petrazrednica, zdaj se bo pa IIL razred razdelil v vsporednici. V krajih, kjer je zdrav planinski zrak, prepojen z vsemi zdravilnimi dišavami smrekovine in jelovine kakor je v Loškem potoku, se mora pač pri takih stavbah v poštev jemati zdrav in obilen naraščaj.
f No, zdaj pa imajo! V gostilni v Ortneku obravnavali so te dni ribniške trške zadeve. V tem je prišlo govorjenje na kmetiško posojilnico, o kateri se je reklo, da bo propala. Na te besede jib je hotelo par kmetov vzdigniti iz nje svoje denarje. Toda gospodje pri posojilnici so jih potolažili, ono družbico pa — tožili. Kako se bo stvar končala, bodete že zvedeli. Upamo, da jim bo sodnija dala patent za laži, seveda zastonj ga ne bodo dali. Je pa tudi zlobno, kaj tacega raznašati o posojilnici, ki je imela lani nad osemstotisoč prometa in ga ima letos v treh tednih čez s to petdeset tisoči
f Briveo in grajftfiak nista več prijatelja. Bo vsaj brivec vedel, da z visoko gospodo n: dobro črešenj zobati, posebno po zimi jih kmalu zmanjka. Pravijo, da bo grajščak dobil v grad svojega „pucmo-harja". Rad ima pa le ta grajščak brivce, enkrat enega, enkrat enega.
f Baba je — baba. Neka ničasta baba pisala je ribniškemu kaplanu neotesano, nepodpisano pismo. Seveda se dela kakor bi bila moški, toda duhovniki že poznajo take ptice. Neodpustljivo je pa to, da di tako pismo pisat otroku, ki hodi k dotič-nemu gospodu v šolo. To se pravi duhovniku pri otrocih izpodkopavati ugled in veljavo. Da, baba je baba in še nekaj druzega.
t Sto let je živel, pa nikdar ni bil pijan France Oražem iz Prigorice pri
Ribnici. Bil je dober mož, stare korenine. , Videl je Francoze v naši deželi in še marsikaj druzega. Bil ie pri zavednosti do konca. Pač redko! Dne 16 januarja t. 1. pa so ga položili v mrzlo zemljo. Naj mu bo dobro na onem svetu, temu patrijarhu ribniške doline I
Iz litijskega okraja.
f Iz Zagorja. Pogorelo je v noči od 19. na 20. jan. poslopje posestniku Š n- I kovcu. Ker ni bilo vetra in je na strehah sneg, zato so bile druge hiše obvarovane; sicer bi bila velika nevarnost. — V kratkem bo začela delovati nova hranilnica in posa-jilnica. Pravila zanjo so že pri vladi. Možje, le poprimite se je, ta bo tudi na pravih nogah in v pravih rokah.
f V Št. Lambertu sta se prepirala radi meje mož Nace Vozel in posestnik Nace Šuštar. Vozel je v jezi Šuštarja tako pretepel, da mu je na levi roki zlomil kost. Zato je sodišče Vozla obsodilo na šest mesecev v ječo.
f V Gradcu pri Litiji je padel s peči v vrelo vodo petletni Jožef Jevnikar. Dobil je tako hude opekline, da je revček umrl v silnib bolečinah.
f Iz Litije. Predavanje čebelarskega društva v gostilni .na pošti" je bile dobro obiskano. Dvorana je bila natlačeno polna, navzoči so pazno poslušali predavanje č. gospoda župnika s Save A. jarea in g. A. Bu-kovica iz Ljubljane. Po našem mnenju se pač čebelarstvo v Litiji ne bi izplačalo radi dima iz tovarn, pač pa po celi litijski okolici, zlasti po Jančem, Štangi, Šmartnem itd. Hvaležni smo obema gospodoma za predavanje in le obžalujemo, da< nas bo g. župnik A Jarc tako kmalu zapustil, ki je precej pokazal, da ima srce za kmeta. — Dne 19. jan. je bil živahen dan za litijsko občino. Bile so namreč občinske volitve. Vse tri stranke: uradniška, trška in kmetiška so se živahno pripravljale za volilni boj Shod za shodom se je vršil po Litiji. Uradniki so hoteli imeti večino, a prekrižali so jim ta račun kmetje, ki so v precej obilnem številu prišli iz Tablanice in drugih okoliških vasij in izvolili šest vrlih, značajnih kato-liško-narodnih mož. Slava jim I V drugem so zmagali tržanje z g. Svetcem na čelu, prvi razred je ostal uradnikom. Upamo, da bodo tržanje in kmetje skupaj držali in zopet izvolili za župana dosedanjega g. Damjana, ki je delaven in skrben za občino. Naši možje pa naj se iz teh volitev uče, da jih nihče ne premaga, če skupaj drže 1 — Vroče svoje srce si je šla 24. jan. hladit trgovska sotrudnica v prodajalni „pri Škofu" v mrzlo Savo. Izvlekel jo je iz Save orožnik. Ko se je pri Lajovcu posušila, odrinila jo je proti Štajerskemu. Srečao poti
f Iz Smartria. Osem mrličev so imeli v osmih dneh v Šmartnem, tako da je nekatere začelo skrbeti, da ne bi Smarčanje izumrli. 16 do 24. jan. so umrli: 1.) Marija B< ž'š; 2) je umrl nagloma in nepreviden Janez Golobar, podomače Kos, ki je bil znan kričač in žganjar; 3.) Marija Osredkar iz Za vrstnika; 4.) Gregorij Porenta, klobučar, posestnik in načelnik gasilnega društva v Šmartnem. V prejšnjih letih je bil pokojni odločen, pristaš narodnonapredne in nasprotnik katoliško-naroine stranke. Zadnja leta je pa živel bolj sam zase in se ni vtikal v javnost. Umrl je lepo spravljen z Bogom in udan v božjo voljo. Pogreb je bil velik. Nosili so krsto, z venci okrašeno, ognje-gasci, spremljala ga je litijska in šmartinska požarna bramba in društvo „Zvon" mu je zapelo tri žalostinke, na grobu mu je pa v slovo sprego* oril g. Židanek 5.) Franc Pevec, 6.) Jožef Perme, oba vrla kat. moža; 7) Uršula Tomažič, iz Marijine družbe, ki je veliko trpela v svoji bolezni, in 8) Marjeta Kaplja. N. v m. p 1 — Ponesrečil se je 25 t m. v tovarni v predilnici v Litiji delavec Jurij Okoren iz Volčjejame. Posnelo mu je kožo na roki in zdrobilo tri prste. Pripeljali so ga v bolnišnico. — Po župniji razsaja vsled nestalnega vremena influenca. — V nedeljo (22.) je nadzoroval tukajšnje gostilne g. župan.
f »Delavsko bralno drufttvo" v Zago rjka .ob Savi bo začelo redne sestanke vsakih 14 dni.
t Na Jančem in na Preiganju
je bil 11. jan. vojvoda Pavel Meklenburški iz Vagenšperka s svojo družino in spremstvom. Povsod so se poklonili v cerkvi Jezusu V • svetem ReSnjem Telesu in obiskali gg. župnika. Rodovina je prav prijazna in domača. Na Jančem so po svoji volji in želji napravili kosilo v župnikovem skednju. Pripomnimo, 'da je Pavel Meklenburški bil v mladosti protestant, a ker je iz lastnega prepričanja postal katoličan, je izgubil pravico de prestola. Oženil se je v knežji rodovini Vindiscbgraetzovi in sedaj biva s svojo hčerko Marijo Antoaneto na Vagenšperku O tej prin-cezinji je bilo brati po časopisih, da bo postala nevesta španskemu kralju.
f V Javorju je zbolel na influenci g. učitelj, poštar in posestnik Rus.
Dobrepoljske novice.
f Mostno tehtnico za vozove,
je napravil Brdavs v Dobrepoljah. Taka tehtnica je bila potrebna. Toda za tehtanje telet in enakih manjših živali taka tehtnica ni, ker je premalo občutljiva. Ob zadnjem semnju so pa vendar tudi teleta tehtali. V čegavo škodo, naj vsak premišlja, kogar se tiče.
f Kovačevemu Jošku se je
dobrepoljska posojilnica zamerila. Bil je namreč porok za brata. Ko se ga je opozorilo, da brat ne stoji baš dobro, da se naj zavaruje, da ne bo plačeval zanj, je dejal, da se ni treba nič bati. Potem sta pa prodajala živino, frugo, konje, vozove, hraste itd. a namesto, da bi Joško plačal, kar sta bila dolžna, je joško obrnil denar drugam, kjer ni bil on prav nič prizadet, a ostalo dal bratu, ki je popihnil potem čez morje. „Nič bat!* — Posojilnica se res ni nič bala, ko pa le ni bilo obresti, je bilo treba tožiti. — Joško pa s svakom naravnost k zna-
nemu liberalnemu advokatu. Ne bomo pravili, v kakšni zadregi sta bila, no, ko je prišel domov, je pa slehernemu pravil, kako sta dobro opravila, da on ne bo nič plačal, da bo posojilnica trpela. Tako je Joško sam preskrbe!, da je stvar postala javna in so se ljudje začeli zanimati za njo tem bolj, ker je celo pet litrov vina zastavil, da on zgubil ne bo. K obravnavi ni bilo advokata, ker ni maral za čast, ki bi jo bil v tem slučaju pridobil. „Kje imate advokata*? vpraša sodnik Joška. Je že psraten!" Joško je zvijal na vse načine. Resnicoljubnosti ni pokazal nobene. A vse zavijanje mu pa
ni moglo pomagati. Obsojen je bil. Ko sta odšla zastopnika posojilnice iz sodne dvorane, je pa dejal g. svetniku: „Gospod, vse bo crknilo!" G. svetnik, ki ga je spoznal, ga je pa zavrnil: rJa, ako imate le še kaj takih zadružnikov, pa mora crkniti." Nam je žal, ker se je moralo tako izvršiti, — v desetih letih je to prvi slučaj! — a Joško in vsi enaki naj dobro vedo, da poroki niso samo zato, da bi pomagali p r i s 1 e p a r i t i kaka posojila, am pak so tudi za to, da plačajo.
t Počen groS za tako »zavednost". Zadruge prospevajo le ondi,
kjer so dobri zadružniki. Ne zadostuje, da je zadružnik samo po imenu, ampak mora biti tudi v dejanji. Le tako gre. Kdor pa v zadrugo pride samo po denar, bodisi na posedo, za mleko, ali za drugo blago, toda gospodarske in gospodinjske potrebščine kupuje drugod, je škodljivec zadruge in zadružnikov. Ne moremo reči, da so vsi zadružniki taki, a dosti pa jih je. Ravnajo pa tako-le: V zadrugi jemljejo na upanje — drugod kupujejo za gotovo. V zadrugo nosijo mleko, f.žol in kar se še proda, a vinarja ne pokažejo ondi. Ko so v stiski in jih tirajo upniki,
ali potrebujejo denar za svatbe, kupčije itd. o kako je takrat posojilnica dobra Ko pa denar dobe, e, kdo bo šel poten v zadrugo! Gremo raje h tujcu, ki ni prišel zato v Dobrepolje, da bi kaj prinesel, ampak zato, da bi odnesel. Ko pa ne bo beliča v žepu, bo pa zopet zadruga dobra .. Je pa tudi res, da so taki, ki s t i č e j o po vseh kotih, tudi dolžni po vseh kotih, kar se najbolj vidi takrat, ko trgovine nenadoma menjajo gospodarje. Ker taki „zavedni" za-družniki najbolj zabavljajo čez zadrugo, naj ne zamerijo, da smo tudi mi nekoliko čez nje pozabavljali.
t Deželnega pismono&o dobimo sčasoma v Dobrepoljah. Dostavljal bo pisma po vaseh in v večjih vaseh bodo poštni nabiralniki.
Belokrajslce novice.
t Spodnja cerkev pri Treh farah. Nekaj posebnega ima Belokrajina, kar nima celi svet Kaj pa? Tri fare. O Treh farah je pisal že .Slov. List' in poročal, da je pri Metliki, dober četrt ure oddaljena vas Rosalnice, kjer stoje nekoliko na vzvišenem prostoru tri cerkve, drug« poleg druge. Srednja cerkev je nejm»n;ša in samo ta ima zvonik,
Položaj v Mandžuriji.
»
obe stranski, ki ste mnogo večje, pa sta brez njega. Vse tri cerkve so gotičnega sloga, popravljene, in zdi se, da je s tem krajem v zvezi kak nenavaden dogodek iz davne zgodovine Belokranjcev. Odkod so te tri cerkve, o tem ima ljudstvo mnogo pravljic — a gotovega pravzaprav ne ve nihče; mogoče ima kak arhiv skrito v sebi njihovo zgodovino. Teh treh cerkva — ljudstvo daleč na okoli pravi naravnost Tri fare — prezbiterij ima popolnoma prvotni gotski slog. V dveh gornjih se mašuje, a spodnja — najlepša - ni posvečena. Spodnja cerkev, ki je izmed vseh največja, ima dve vrsti stebrovja in kar je najimenitnejše, v steni na evangeljski strani ima tabernakelj za sv. R. Telo, kar ima na Kranjskem menda samo še Št. Rupert. To cerkev misli sedaj odbor, ki si je vzel nalogo, da reši to cerkev razpada, popraviti in prenoviti, da se bode i v tej cerkvi ma-ševalo. Pač lepa naloga čaka tu ne samo Kosalničarjev, ki so lahko ponosni na svoje Tri fare, ampak sploh Belokranjske, da ohrani ta kraj in njihove stavbe v spominu na krasno preteklost.
f lf Dragatu&u bodo v nedeljo, 5. februarja blagoslovili dekliško zastavo.
f Kulpa je zamrznila. Tacega mraza ne pomnijo že dolgo ljudje. Bati se je za trtje. Padlo je zopet mnogo snega.
f Ogenj je bil v Podrebru, župnija Semič, pri posestniku Janez Sebaher. Klaja živež, vse je zgorelo, f Umrl jI g. Kenda, bivši učitelj na uhoru. »Domoljub" je zadnjič poročal, da šel v pokoj — in sedaj že počiva v grobu! Pogreb je pričal, da je pokojni g. K e n d a žival spoštovanje. Gotovo! Bil je mož, kakor ih malo poznamo v tej dobi. Bil je v cerkvi, šoli in izven šole vnet Slovenec »n kato-ičan! Čast njegovemu spominu!
f Neko vprašanje bi stavili kmetje a načelstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki in na okrožno sodišče v Novem mestu: je je tolikrat zahtevana revizija ? Kaj je na aznih govoricah, ki se bolj in bolj š rijo ed ljudmi? Ali je res neka zveza med bema mestoma, da ima vse gluha ušesa ?
z raznih krajev Dolenjske.
f Iz Zatičine se nam poroča: Umrl e 21. januarja po kratki bolezni, previden sv. zakramenti, veleč. g. Frančišek ebular, častni kanonik tržaške ško-je, konzistorijalni svetnik, dekan in župnik Pokoju. Ranjki je deloval dolgo vrsto let Opčinah pri Trstu kot župnik in dekan, tarost in bolezen sta ga prisilili, da se je dpovedal svoji službi in prišel v svoj roj-tai kraj v pokoj. Tu je bival v svoji hišici bližini svojega nečaka, posestnika Francka Verbič. Vedno si ga našel veselega ica. 82 letni starček je vsakega, posebno
duhovnega sobrata prav gostoljubno sprejel. Bolezen v nogah ga je ovirala, da ni zadnja leta mogel opravljati sv. maše. Pokopal ga je 23. jan. na pokopališču v Zatičini milostni gospod opat G e r a r d. V slovo mu je govoril njegov naslednik na Opčinah preč. g. dekan in župnik Ivan Slavec. Naj počiva v miru!
f Iz Št. Vida pri Zatičini se nam piše: Naš rojak č g. Jožef An t on č i č, duhovnik, je umrl 25. januarja v ljubljanskem Leonišču. Ranjki je bil rojen „na Hribu" pri šentviški župniji. Šolal se je v Ljubljani in Novem mestu. Zdrav in čvrst je stopil v semenišče v Gorico. Prehladil se je in dobil kal smrtne bolezni, za katero je hiral 9 let. Iz Gorice je prišel v ljubljansko semenišče. Bolan je zapel novo mašo v Št. Vidu. V službo ni mogel iti nikamor. Ranjki gospod se je posebno rad pečal s kmetijstvom in živinorejo. Koliko je trpel pokojni g. Antončič, nam ni mogoče popi-
General Nogi
premagalec Port Arturja.
sati, a v vsem trpljenju bil je popolnoma udan v voljo božjo. Še nedavno se je iz razil enemu svojih sošolcev, ki ga je obiskal: „Glej, prijatelj, že 9 let se potapljam, kmalu bodem na dnu." In res potopil se je pre-tečeno sredo. Pokopali so ga na ljubljanskem pokopališču. Večna luč naj mu sveti!
f Kandija pri Novem mestu. Pred nekaj dnevi mi je prišlo v roke »XI. letno poročilo cesar Franc Jožefove bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem za 1. 1904." Z velikim veseljem in zadovoljstvom sem pregledal to poročilo in sprevidel, da je v njem . zaznamovano velikansko človekoljubno delo in — zlati uspehi. Ko bi imel harfo Davidovo, potem bi šele dovolj opel lepo delo; in ko bi zapel hvalnico Te Deum laudamus", bi morali z menoj zapeti vsi tUti, ki so našli pomoč in zdravje v omenjeni bolnici usmiljenih bratov, in pelo
bi nad — tisoč grl!
Pa — mesto lepih, vznesenih besed naj pokažejo uspehe te bolnice samo števike, ki jih povzamem iz navedenega poročila.
Vseh bolnikov v Kandiji ni bilo v letu 1904. nič manj nego — 1672! Izmed teh jih je popolnoma okrevalo 1008, zboljšalo se se jih je 432, neozdravljenih je ostalo samo 88, umrlo pa 52. Če bi videli, kaki reveži pohabljeni, polomljeni, zdelani, razjedeni, gnili -prihajajo v bolnico, potem bi morali ostr-meti pred navedenimi številkami.
Samo operiranih, to je takih, katerim so rezali pohabljene ude, polomljene vezali, predolge okrajšali, prekratke zdaljšali, raztrgane zašili, zlomljene uravnali, — samo teh operiranih torej je bilo 552; in izmed teh je bilo popolnoma ozdravljenih 476, zboljšanih 29, umrlo pa jih je samo 9. Te številke kažejo spretno roko tamošnjih zdravnikov, postrežno srce usmiljenih bratov, predvsem pa božjo pomoč in blagoslov, ki ga od Boga izprosijo s svojo molitvijo redovniki usmiljeni bratje.
Bolnica usmiljenih bratov je torej za Kranjsko pravi blagoslov, poseben blagoslov za Dolenjsko; saj se je zdravilo v Kandiji samo iz Dolenjske 1349 bolnikov. — V dobrih desetih letih, odkar obstoji ta bolnica je bilo v nji oskrbovanih 11.849 bolnikov.
To so gole številke, ki pa govore glasneje, nego najbolj zgovoren jezik. Poročilo samo pravi: »V predloženem letnem poročilu prepustili sme besedo zgolj navedenim številkam, katere utegnejo dovolj pojasniti naše nesebično in človekoljubno delovanje.« Prav ima!
To veliko delo pa je vzrastlo iz samih milodarov nekaterih zavodov in dobrega ljudstva, kateremu se v poročilu prečastno vodstvo bolnice toplo zahvaljuje. Zahvaliti pa bi se imelo še bolj ljudstvo celokupnemu vodstvu tamošnje bolnice, zlasti tisti, ki so bili v bolnici oskrbovani in so občutili kot bolniki mehko roko usmiljenih bratov. Svojo hvaležnost pa naj ljudstvo pokaže s tem, da usmiljenega brata, ki nabira za bolnike milodare, povsod prijazno sprejme kot usmiljenega Samaritana, ki vrši Bogu dopadljivo in ljudem koristno delo! — Naj se zgodi!
Biv-ši Kandijot.
f Iz Starega trga pri Kočevju. Druhal podivjanih barab je vedno bolj predrzna: sedaj se je spravila celo nad preča-stitega in vzornega g. kapelana I. Hrovata kateremu gotovo ne more nihče nič očitati. Mi povemo tukaj le dvoje; to namreč, da tako požrtvovalnega g. duhovnika v naši župniji še nismo imeli in tudi v okolici enakega ne poznamo, — in pa to, da tako neolikanih, naravnost hudobnih fantov v naši župniji tudi še nismo imeli, in o podobnih v najširši okolici nikoli nič ne slišimo. — Ni potrebno in bi bilo docela prav smešno, ko bi se zaradi teh Joklnov" tukaj podpisovali. — Že zopet smo zgubili enega nadučitelja g. P. Pogačnika. Kaj je pač vzrok, da se učitelji tukaj tako po-
gosto menjajo? — Otroci sami gotovo ne, oni so približno povsod enaki. — V zagovor otrok se sliši, da beže učitelji pred tržko „pur*o". - O tej bomo še kaj pisali. — Na .Domoljuba" naročnine niso še zdaj poslali vsi stari naročniki; torej naj store to! —Ne bilo bi lepo, če bi vas bilo treba še nagovarjati na tako koristno, dobro in lepo stvar. Ko bi tudi izdali teh 16grošsv, bi jih tekom leta gotovo pozabili.
f Z Mirne. Dnč 8. januarja nas je zapustil g. kapelan Alojzij Vole ter odšel v Trnovo pri Ilirski Bistrici. Naj tudi na svojem novem mestu deluje, kot je pri nas. Kat. izobraževalno društvo na Mirni se še enkrat javno zahvaljuje g. Alojziju Volcu, kapelanu v Trnovem, za vse njegovo delovanje, skrb in trud, ki ga je imel v društvu za časa njegovega predsedništva. Društvo se je pod njegovim vodstvom postavilo na trdna tla. Napravilo si ji društvene znake, omislilo krasno novo zastavo, imelo več veselic, med njimi so se predstavljale tri igre na odiu. Društvo ima nad 160 K denarja v hranilnici. Tudi še mne ge druge naprave kažejo njegovo marljivost in požrtvovalnost. Novi odbor kat izob. društva za leto 1905 je sestavljen sledeče: Za predsednika je izvoljen g. Anton Kocijančič župnik, podpredsednik Anton Šular, blagajnik Matej Jenko n?duči telj, tajnik Josip Zidar, Anton Zakrajšek I tajnikov namestnik, Josip Kramar II. taj. nam., Martin Kolenc, gospodar, Rajmund Marin in Josip Bule, pregledovalca računov. Društvo je imelo v pretečenem letu šest predavanj. Prvo predavanje je bilo z naslovom: Telegraf in telefon, predaval Alojzij Vole. Drugo predavanje: Snaga in red v kmečki hiši, govoril Josip Zidar. Tretje: Šege in navade Japoncev, govoril Alojzij Škarja. Četrto: O pijančevanju, govoril Josip Zidar. Peto: Koliko je judov v Avstriji,govoril Alojzij Vole. Šesto predavanje pa je imel dr. Anton Zore iz Trebelnega. Pripovedoval je zanimive reči iz potovanja skozi Nemško, Francosko, Angleško in v Rimu
Notranjske novice.
—	Vzgledno zadružno poslovanje ima mlekarska zadruga v Zagorju. Vsled konkurence plačuje mleko po 15 vinarjev liter. Pa ne vsem, samo Trnjani in Šempeterčani so tako srečni. Kako bo pa z dobičkom? Ali so Trnjani in Šempeterčani s par vinarji že odpravljeni ? Kaj pa v slučaju zgube, kako se bo delalo?
—	Dober svet vsem udom mlekarske zadruge v Zagorju bi bil, da se prepričajo dobro o stanju zadruge. Ako ima prodajalna g. Domiclja velik promet, s tem še ni dokazano, da je mlekarna zasigurana.
Kako se je že bralo o črnovrški mlekarni? Vedno je bila na trdnih nogah, po preteku ! nekaj malo let je 21.000 kron zgube in tisti, i ki so zakrivili to, so se skrili; kmet pa plačaj - kar do 300 kron naenkrat. Toraj previdnost!
! - Doslednost liberalcev. V
I Prestranku sezidali so liberalci mlekarno, (g. Pire jim je gotovo obljubil tudi pod poro, da bodo plačevali ne prav majhen dolg akoravno je sezidana iz strankarstva in v škodo še obstoječi mlekarni v Kočah) g. župnik je ni blagoslovil - gorje! Ves | liberalen tabor se je vzdignil in pobožno vzdihoval, češ, kam smo prišli, še blagoslova : nam ne privoščijo! - V Šempetru je na pravil svojo hi<o, v kateri je slučajno tudi mlekarna, gosp. Bole iz Postojne. Naprošen, blagoslovil je g. kurat hišo — zopet gorje! Le po njem! Zanaprej bode menda treba »Narod" in „Notranjca" vprašati, kedaj in komu se sme blagosloviti. Da se bo pa to zgodilo, bodete gospodje, ki se na take reči prav nič ne razumete, morali še dolgo čakati.
Iz Starega trga pri Ložu.
—	Pogrebno društvo v Ložu.
Lož napreduje. Lansko leto je dobil olepševalno diuštvo, letos pa pogrebno. Olepševalno društvo je že pokazalo svoje sadove. Kako bo s pogrebnim diuštvom? — Sno-vatelj tega društva je bil in njega sedanji predsednic je — socialni demokrat Makso Prezelj. Socialni demokrat torej snuje pogrebna društva. Pa vendar ne krščanska ? Kaj še! Vsaj iz pravil baje ni spoznati mkakega sledu krščanstva. Pravila so sestavljena tako, da ložko pogrebno društvo ravno tako pokopuje jude kakor kristjane; če hoče — jih pa tudi lahko sežiga. Maks, ali mislite, da smo v ložki dolini prišli res tako daleč, da nam ni na tem, spremlja li pokojnika duhovnik ali socijalni demokrat, se li pri sprevodu pozvanja ali ne, se pokojnik zagrebe ali ga morda »stric" s ši-meljnom potegne v kak krematorij? Pravila vaštga pogrebnega društva nimajo na sebi ni-kakega znaka krščanstva, kar je tudi umevno, kajti sestavljal jih je socialni demokrat, ki pravi, da človek ni nič več kakor žival. Zato upamo, da se jih bo pač malo vsedlo na vaše limanice. Mi nismo zoper pogrebno društvo, ravno nasprotno; toda kot kristjani hočemo krščansko jo-grebno društvo.
—	Zmagali so? Kdo? Liberalni go-stilničar i pa šaopsarji. Lansko leto je bil naložil starotrški občinski odbor, naklado na žganje in pivo. Ta naklada je donesla občinski blagajni prav lepe dohodke. Zadovoljni so bili s tem vsi — samo lib. gostilničarji in šnopsarji ne. Pritožili so se na
deželni odbor. In glejte! slednji jih je usli^j in razveljavil sklep obč. odbora. Za vzrok svoje prepovedi pa je navedel dež, odbor to da je Staritrg preblizu mesta Lož, ki ^ pozna te naklade. Zdaj so rešeni gostij, čarji in šnopsarji. Prvim bo kštfi bolj fei za zadnje bo pa „bošček" ceneji. Dolžnost teh zadnjih pa je, da izvolijo dacarja Mereu za svojega častnega člana, ker se je teliko trudil za podpise pri gostilničarjih.
-	Priporočal pa je deželni odb« starotrški občini, naj ona sporazumno 110. žkim obč. odborom sklene to naklado, fo, zdaj bo pa pri mestnih šnopsarjih ogenj t strehi. Seveda bodo delali z vsemi močmi, da se ta naklada čim prej vpelje!? Saj je pa tudi jasno, zakaj. Če je kdo tak prijatelj „frakeljna", da bi še na fižol raje vlil špirita, kakor jesib in olje, potem mora pa it kaj storiti zanj! E, šnops ima svojo moj, mesto Lož pa tudi svojo!
-	Izobraževalno društvo.Dri 15. januarja smo lmtli ustanovni shod zaii-obraževalno društvo. Po primernem nagovon •so se prečitala in razložila pravila, ki st bila soglasno sprejeta. Upamo, da namjii v par tednih deželna vlada že vrne potrjeni Zanimanje za društvo je precej živahno ii nadejati se je lepega števila vrlih člano<j Tako je prav! Komur je mar izobrazba« poštena zabava, na noge! Možje in mladeniS kot ustanovni in redni člani, žene in dekleti za enkrat kot — podporni člani!
-	,,Čebelica11 je pa kar sredi zinit zrojila. Če tudi burja brije* in sneg škriplje, vendar — kakor čujemo od strani — nai »čebelica" prav prdno nabira. Mladeniči ii dekleta, ne zamudimo lepe prilike za var« vanje! Z malim lahko začnemo, - a iz® lega zraste veliko. ,,Čebelica" ima svoji v kapelaniji in nabira vsako nedeljo po| poldanski božji službi.
-	Volkuljo je ustrelil vi perškem gozdu gozdni nadzornik g. Dom« Martinčič v Rašunu; v istem času so strelili v istem gozdu volka, ki jim je I za enkrat pete odnesel.	.
-	Smolo je imel starotrški SedUJ Lotil se je bil kupčije z voli. Pa saj vesj da je križ, če človek nima denarja, pa kup" vole. Še večji križ pa je, če človek vo nima, pa jih le prodaja. Tako je delal SedW Malo se mu je bilo pa menda vendar obw» šel je bil zadnje dni nekam na ,lustrajwj Pa je bilo najbrž premrzlo, zato se je vF nazaj ter si iz voh 1 gorkejše prostore t novomeške sodnije, kjer sedaj prežimo
Iz Idrije in okolice.
-	Krščansko gospoda'8'''
društvo v Idriji se lepo razvija- MM plačala zadruga za deleže po 0 dividende pa 6%. Letos prav tak« P"
čemer bo sklepal občni zbor 5. februarja, h kateremu vabim« tudi člane iz naše okolice. Pristopite še drugi, čimveč članov bo, seveda članov, ki v zadrugi kupujejo, temlepši in večii bo dobiček.
—	Občinski voz v Idriji še sedaj ni v pravem tiru. V Idriji imajo občinski predstojniki svarilen vzgled, kakšni ne smejo biti. Vsakovrstno novotarije so si izmišlje-ljevali, pa brez — denarja. Celo podjetnika Treota, ki je zidal realko, niso mogli pravočasno plačati. Sedaj so mu morali poleg pogojene svote ptačati še obresti skoro 1100 K. Kaj ne, to je gospodarstvo!
—	Slovensko višjo realko bi radi napravili v Idriji. Trudi se zanjo posebno bivši župan Dragotin Lapajne, prav tisti mož, ki je ustanovil posebno priprav-ljalnico v Idriji, da bi se dečki toliko nemščine naučili v njej, kolikor je potrebujejo v prvem razredu mestne realke, da lahko za silo izhajajo. V nižje razrede torej najprej slovenščine povsod, potem ima tudi višja realka kaj pomena.
—	Ljudsko hranilnico in posojilnico v Idriji priporočamo Idrijčanom in našim okoličanom. Uraduje ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah dopoldne. Pa tudi sicer vsak dan dopoldne ali popoldne prav rada postreže, ako kdo ne utegne priti ravno med uradnimi urami, pa ima kake želje. Uraduje v hiši, kjer je krščansko gospodarsko društvo v prvem nadstropju. Vloge obrestuje polmesečno po 41/* % in kapilalizuje jih polletno, posojila pa daje po 4'/< % na intabulacijo in poroštvo. Tako imajo vložniki nekaj, preskrbljeno je pa tudi dolžnikom, da dobijo najceneje posojilo. »Okrajna hranilnica in posojilnica" daje posojila po Na to opozarjamo naše okoličane v občinah Cekovnik in Spodnja Idrija, za katere je »Ljudska hranilnica" poleg Idrije ustanovljena.
— Starodavno o. kr. rudniško ljudsko Šolo v Idriji so razdelili Sedaj ima deška šola lastnega ravnatelja, dekliška pa tudi svojo voditeljico. Tako je prav! Upamo, da bodo dekliško šolo razširili v osemrazrednico.
novice.
š Trdna žena. Koncem minulega leta je šla iz Planine drvarja Paumgartnerja žena v Oplotnico, tri ure hoda po živež in si tam naložila 30 kg teže. Ko se vrača, in preide dvetretjini pota, je povila v gozdu deklico in kaj stori ? Zavila je dete v predpasnik, vzame tovor na rame in tako pride domov. Drugi dan je nameravala otroka sama nesti h krstu, a mož ji ni privolil.
š Nesreča v Trbovljah. V trboveljskem rudniku so se vneli plini. Do 26. t m. 8. ure zvečer so našli 4 mrtvece, tekom prihodnjega dne enega mrtvega in 9 dmamljenih. Pri izhodu iz jame so se vršili strašni prizori Enega ponesrečenca še pogrešajo. Stavke menda ne bo. Delavcem se je obljubilo, da se bo nepriljubljenega paznika odstranilo.
š Volitve v Šoštanju, kjer so Slovenci z veliko silo zmagali, je Nemcem prijazna vlada razveljavila v nadi, da pri prihodnjih volitvah Nemci zmagajo. Kakor so se pa razmere od zadnjih volitev izpre menile, nimajo naši nasprotniki sami nika kega upanja na zmago. No zavedni Šoštanj čani bodo sigurno vedeli svojo narodno posest krepko braniti. To so pokazali že pri zadnjih volitvah, od katerih sem se njih navdušenje še ni nič zmanjšalo.
š Kozjanski vsevedež. Po enoletnem molčanju je zopet prijel kozjanski vsevedež za pero in želi poročati vse važnejše dogodke kozjanskega okraja. Umrl je v Kozjem 4. prosinca najstarejši župljan kozjanke župnije Luka Prešiček v visoki starosti 96 let. Rajni je bil velik prijatelj molitve; vsaki dan, dokler so mu še telesne moči dopuščale, je rad hodil k sv. maši. A zdaj nekaj let ga je bolezen in starost tako zmučila, da ga že ni bilo drugega kot sama kost in koža. Pogreba se je udeležila cela župnija in tako spremila zemeljske ostanke najstarejšega žup-Ijana na pokopališče sv. Eme k večnemu počitku. Naj mu sveti večna luč! — Zima je huda Mrzli veter vedno piha, da je joj. No ta sapa ni tako škodljiva kakor ona liberalnih časnikov. Zopet je potegnil tak nov mrzel veter v obliki „Našega Lista", ki je pri-lomastil v Kozje na ogled. Toda od tukaj ga bode burja nazaj odnesla. Imamo že sedaj dosti in dobrih, poštenih časnikov.
š Linhart gre. Štajerski deželni šolski nadzornik Viljem Linhart je pred tremi meseci vložil prošnjo za umirov-ljenje. Tako be zapustil služba, za katero se nima zahvaliti svojemu znanju, ampak le politiki. Slovencem je bil vedno sovražen, ! kot šolnik je bil starokopiten. Na Linhartovo mesto stopi ravnatelj učiteljišča v Gradcu g. Karol J a u c k e r.
š Redek slučaj. V Gornjem gradu slave letos tri društva svoje jubileje in sicer: ^Čitalnica" 251etnico, „Požar. bramba" 20-letnico, „Pevsko društvo" pa 15 letnico svojega obstanka. V proslavo teh jubilejev nameravajo vsa ta društva prirediti skupno veliko ljudsko veselico na prostem in sicer meseca julija ali avgusta.
Nnrotfno goptfantvo.
i.
Za 30 vinarjev.
V Kranji je semenj. Največ vidiš goveje živine iz okolice, tudi Hrovatarji so pripeljali mnogobrojne čede svojih malih buš, vmes pa vidiš na semnju tu in tam gnjezdo prašičev. Močno si ljudje zbijaj« in zvišujejo ceno in ko bi ne imele roke žuljev kot svinjsko usnje — bi morali nositi vsled samega udarjanja z roko celi teden obliž iz apoteke.
Za živino je bil to zopet precej hud dan. Na vse zgodaj kvišku na pot, v mestu niti šopa mrvice za usta, niti požirka vode zoper hudo žejo, pač pa sunkov in udarcev več kot dovoli. In čim bolj se nagiba dan, toliko odurnejši so ljudje. Kupci in prodajalci žarč v obraz kot goreče poleno v peči, kri vre v zateklih žilah — špirit je storil svojo dolžnost — in prijateljsko stiskanje rok in ramen je pustilo za seboj kot sladek spomin na tržni dan višnjeve in rdeče cvetlice.
Krčmar „pri Lipi" je kupil kravo od Blaža Koširja iz Pr. Zmenjena sta že; krčmar hoče plačati 240 K in Blaž je zadovoljen. Denar se ima splačati v krčmi in že prime krčmar za verigo, da odpelje kravo. „0 ne", zavpije Blaž, „kravo si kupil, verig« pa ne. to vzamem nazaj, moja je!" Gostilničar meni, da je kupil kravo z verigo vred, zdai pa krave ne mara, tudi 240 K ne plača in Blaž pelje kravo domu in jo redi naprej. Seveda gostilničarja tudi na dom h Koširju ni bilo po krav« in Blaž mu piše »priporočeno pismo" (rekomandirano). naj pride po kravo. Krčmar izroči sinu 240 K in vrv, da vendarle pripelje kravo. Prav! —
„Tu pošiljajo moj oče 240 K, dajte mi kravo!"
„Precej", pravi Blaž, „240 K in pa 30 vinarjev zraven, 30 v. za priporočeno pismo."
„Teh ne plačam", pravi mladenič in odrine s svojimi kronami in vrvjo — brez krave — zopet domov.
Blaž toži krčmarja. En obrok so že imeli. Blaž zahteva poleg 30 h tudi še stroške za krmo; gostilničar pa zahteva, da se odračuna vrednost gnoja v tem času; za 15. svečana je napovedan nov dan, k obravnavi pokličejo še strokovnjaka in iz 30 h je nastalo 30 K in še več!
Da, da, tako se godi pri nas! Mesto da bi plačal 30 h, za kar bi bila lahko spila vsak kozarec piva, mesto mirnega in prijateljskega občevanja se daje prednost prav-dariji. Sodnija naj odloči!
Vidva norca! Oba skupaj nimata tro-„ hice pameti! Ko bi bil jaz sodnik in bi mi postava ne branila, dal bi jih vsakemu našteti po 50! Kako li moreta tako neumno
upravljati! Cek> vrsto dnov zamudita. potem toliko jtze, sovraštva in naradnje Taji sune ta norčija še lep* denaroe, ja katere n:ma:a drjjtega, kot jeio in rasmeh! So ljudje, kt bi kar naprej letali v stdnijo. Videti tečejo, kdo ima prav. se vsak večer pošteno Bap.jo v gostilni. in stiskajo pesti. Vi nerci Prosim vas: \e bedite do sednij«' Če le mogoče, jx>n»najte se zlepa ali se obrnite do rarsodcegi meči. kateremu »upata obe stan k: in ni; on cd loči' Zi kakšne stvar. se ljudje dandines tcihijejo. človeku mora prt: slato' I; mravljinca delijo medveda. ca:adnje pa — tulijo! Pri r um ie
Kakor tukaj Blii in krčmar. tako prihajajo vsaki dan v sodaijo ljudje s podobnim: pritožbami' Kako lepo bi bilo. ko bi hli ljadj« med seboj prizanesljivi :n pri-jami. ko b; prenašal: mejsebojse sli bos r. Ljadj«, bedite parnem: m aislikijte s: dema na rniti to le sliko. V sreč lira krav-a po odstavl^aem telet.: ;a rege jo vleče m:: priTdar :a rep ropvet dr.s mož pravdar. v sred: pa sed: :c mcLre — advokat Zato še enkrat Pust. te pravdar.j;
S=« k: ra >e skušati rc .\dr
IL
Glavna pravila za svinje-rejo.
Ser so cere pre&čev ugrdae, rato s< ;; rud: reja prsi če v adaji leta precej po-TrittJa rato na v siedečii jedrnat t v elivna prav .1 :a rsp^šte tc kmeujsio panog-;*
'. Kakšen morajo b*.u p'.imes.ske h-viL : G Um poe; ra v«p*š=o prešr-ere;; j«e T^čirats« »eajaru* kr*-. rato je treba pr. plim«; 3Ks;aT»c mrasca. Ta m:ra dobro ran .t h vrt a r. r. rdrav Sv-ja pa sora b»r. S: I krotkega e bcašan a. po-raiče« ko«, la-ir m:ra r» f: sesuev. aočae pa Ttačir ae debteie k.^r u krepke aie. -
- Pvča ra bere z doječe srjt men krrpka. kikc prefetT^-ra. -<• kaj«. ai	pa je paša runa £;: m.čmc
krm-je Tsija	če ti predrai ■e-črnei
korana noka.
i Vir;;, da sna ^ rr a alad -Taka* edscraa; trfb-io -z s~j;aka m da sv-j" lečr-e prča: ai# nlid-čk; ; sc-jt: rc-bflL. deiajo sort: tci<cae pr. se ccščipn. tak;; oflssre ketes rob. ae rab* lis.; t ?T-ji;as s~eši pt^c. mtž ka-err pcaKŠa; pejea a	jeuauea«:-
ri m.
*■ Rera sesajoči pirsi;r p^J v-s^m j« =reia jTic rai- a&sac. j_ida_- ie it d-.^e- ako s i«pri ae-d pid» po .s.' —t t-ipacK kj-e	c.-
s^eo ipna : pihfgBM se ra red p.~
•ečmenovesa :rna. katenm predo m ri-
■sjo pujski : veliko slistjo. OJsuviti jih je treba polasoma najprej se poklada sveie krav e mleko, potes posneto in pinjene^ r V«a's: dan pusti mlade živili u dalje časa ra rrak v vrtač, da se dobro sprelete.
Ne rab. m!ad:h i vali preitodij :a pleme. Mr ascev ne pred desetim, svinj ne pred ,-sr m mesecem ;n še to le. če si j:h pv-preje dobro krm. Mrjisca ne rabi čei četrt.■> lete. najbolj rodoviten je v 3. in 4. letu. sv n a pa ma največ mlad.h ob 2. in 4 leru M-jaščeke prpravljij v " ali 5. tednu.
" Snisa v svmjaku :n kontih je eden s'.avn.h pogojev preš :;e reje. poleg tega svetloba :n dober rrak. posebno :a plemenske i.val:
< Redno pokladanje p če, vsaki dan toča o or isti ur.
y Krotko, m:rno ravnanje s pres či 1. Da je res: če spe In.:: :a±:ero sedmo. m:ra biti mogoče da se soojn:ca lepo cd-laka, pa dovolj stelje pr. hiš'.
Rd:r	:rpffln.je teh deset prani,
ta mera pr.r. naprej s prašiči: hnacidriT-tisi a'.: eelo kaejederca ne bo treba kla-catr. cbvaroTal se bo	boleha; m :gube,
.n dereds. se mu bedo rrečal;
Fr. reščes«.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
Semenj:	.j	i - : ■: ' i^ K - o:
^ - t;—rii	s i::- i:
^ "- ' — i rc. -ii \ - — i : S — —
--; - V--
Fiiol: • .zu rrr-a.	£--
r.-ri: :< ::■ - ■ V ;	i_* i:i.* v- i- - ' ". * - "s: .-s ri :
i - 'i-:-;: j- .-'. i/	i-tj.
'- -"• ft	«.;■?.;
Suhe češ.plje: t r^jeae v — i- £ — —
Orehi	S '. ;•	-	,
Jeaice ; .; >. - _ ■ .
■ ed ?	£ V- i: £ S? ti :: »v
Koze. : . -iUi tal - ti :•: £ - - ■ £
. —-ti :c S i: ti , 4-» — C-- -
::■>.'. 7i ;i-: t;	t..,,
•• a j-i it,' t; ti.fr. t ,y-_ji. tje...
Si Daaiji 15. jaauarji	_ p,
tra K 9*15: oves K : 80 : turl:a »-j^T4 J (fte s ene veljajo sa 50 kg.,	^ ■ 5.)
Zo 5meh in Hrateb čut
> ■ -i i
■ i i : - •: -- ; i •i :
i -'-	- a L±
~ - ra ii

K« a u---
Pep-elika ? .
Zrto :
• "-Uiiči >. :• _
'f
:: :■ ic i :	•ij	a ti
rajaj. £	i.;	_
- i-: £ -		a ti
i:*- i: £	t J" t •	
T 1	v;	_| 3
» 1 ' * - J 'T		;
» f — V _ _	1 X	~ 1 t- X.
a s: li 11		
	£	• .
	a	£
^f^š^a £ —	—	
	-'.■i	/i
Kje je kitajski mandarin
Besedni uganki.
£i_-r cbe priT refe 3 S: a sasrad. : jc?:

Na« re- a Tecčar " ■	isso*
i&iao ^ ia — _ira s-ii H.->K	1 X- il.Tta
r: ii - ra * i:«t sij _<	am «ro;
N:s « uJo -A-^jt. -■rUtLi	:tr-riii —
M » ; t» T r-Sad raj » iji«.. smri
1:sss 1.» prajsti.^. -S>S3>: a:	aw
Črt s v.
tt a :n pcoss-i Lada: ;<4 irtT-: laik; ar* -s p:re«-sav
EVjt;
„ __Otaei^l
a -ra pa k:r.	irt;
1 js ta<:	pr^Mt.i ii a
Kj ic^ti • i« ic7«r ar: saaa .4 ys t Gcrja. -
jcici > r:?«; ar a j« u
Pi
P £a
Zastavice.
-i tu
ssr: x -
-si
i i-:« oa iuc »š.
D";tar; j« k.-r. >.-— 1 £ :ia .u ^c «aca sna • ! Bita :ra trz <is	irxi k
«- iiassre n»i aa-r-ei u nt.' - r^ac. k- TT^ jg ji a	3
le fcii Tmrt"-
i. G* t r	<a a- t aa. i-?'
T iMse-iuJ. a rud. »;	„
V n-u-i ieki-h.-, »a aa_: TrTt.^ " aa_ , .rsaaa>; » a n u hse-,x-I. £ - T	jr*.
ixia inac-r ro^e. ita: a j«:»,a trs ost r j^t rž js -	.
• >a jE^aa. rn clmo. n f-aa* •:. scr>j rr-ra./.- a *■"*' piitfii.-i'
Reftitev besedniki ugank.
i.
Baraba. — Barnaba.
n.
Denar.
Izmed rešilcev je bila izžrebana in z Silvin-Sarden-kovimi pesmimi obdarovana
Marija Mlhelčlč
Spodnja Šiška št. 30.
ReftMev zestevic.
1. Pol-h, pol-ž. 2. Vol, volk. 3. Peta. 4. Slava - slov6. F. Zdrav je. 6. Veselje.
OJ
Loterijske	srečke.
Dun«j, 28. januarja 2	1 27	65 84
Gradec, 28. Januarja 34	42 76	39 35
Tr»t, 21. januarja 34	5 58	71 29
Lin«, 21. januarja 6	3 8	37
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dnč 16. februarjja 1905.
Znana
„Bobnar|eva kovačnlca"
v KandlJ£pri Movemlmeshi
sc meseca apiila dd V najem. Oddd se ali kovač-nica sama, stanovanje in drugo pa posebej; se jaje pa vse skupaj enemu najemniku: kovačnica, niša z gospodarskim poslopjem in poljem. Redi se lahko krava in eden ali dva prašiča. Več pove Janez Kili-IJan, posestnik v Kand^i.	i»3D 2-1
.1.
m M
m
O
Q E
|Iz portland ■ cementa in peska
e/s
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
»OOOOOOOOOOOOOOO
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registr. zadruga z neomejenim poroštvom
v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice *
obrestuj® hranilne vlo je po
2 D 12—2
41
brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada.
Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,245.845-40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14.
Denarni promet K 23,806.306-40.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
»oooooooooooooi
krotiti se Iz proste roke
pritlična hiša
tik okrajne ceste v Gradcu itev. 30 pri
Litiji, oddaljena je le 10 minut od predilnice ali topilnice. Spodaj ima dve stanovanji, pod streho pa eno z dvema sobama. Pri hiši je vodnjak, mal pod, šupa, dve kleti, drvarnica in svinjak, vse v dobrem stanju. Blizu hiše je z mladim sadnim drevjem zasajen sadni vrt in mala njivica. Več pove lastnik Mariih
I
I
ICDCD1

Karlovarski
želodčni io prebavni prašek
s poprovo meto, varstvena znamka „k a č a", ima prijeten okus, je zdravniško priporočen in se vpo-rablja pri neredni prebavi, kron. želodnem kataru, krčih v želodcu, zgagi, gorečici, pehanju, slabem okusu, bljuvanju, pomanjkanju slasti. Ce se rabi vztrajno, prenehajo vse želodčne bolezni. Priznalna pisma dohajajo vsak dan. Cena: Ena skatljlca 2 kroni, pri šestih škarjicah franko. Izdeluje in razpošilja: lekarna pri medvedu v Mor. SchBn-bergu 47. Dobiva se skoro v vseh lekarnah; kjer ni zaloge, naj se naroča naravnost. 1570 D 13-10
oooooooooooooooo
Odlikovano
umetno in trgovsko vrtnarstvo
Alojzija }(orsika u /Ljubljani.
Največja in edino sirofovnjašk0 urejena
semenska trgovina na Jfranj^em,
poljskih, selenjadnih in cvetličnih semen, Trava in pristna. 7u se tudi iyde!jujejo sveji in juhi foptf in venci s trakovi in napisi ^a^or mnogovrstne cvetlice v loncih. Preparirane palme in vsi v to stroko spadajoči predmeti, po najnižjih cenah.
Cenik je brezplačno in frankovano na 2020 D 10-4 ra2polago.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Katol. Bukvama v Ljubljani
priporoča knjigo 1461 D (4)
Slovenska kuharica
ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila.
Spisala in na svitlo dala Magdalena Plelwel«.
Peti pomnoženi natis z okoli 70 str. obsega-jočim, po M. Lavtiiar sestavljenim dodatkom. Cela knjiga ima VIII. in 400 strani. — Cena K 3- elegantno v platno vezana 3 K 60 vin., po pošti 20 vin. več.
Vsestransko pripoznana kot najboljša kuhinjska knjiga.
Dobiva se po vseh knjigarnah.
mmm Najodličnejši profesorji in zdravniki priporočajo pritličnih --
boleznih, kroničnem bronhijalnem kataru, oslovskem kašlju, škroftilozi, influenci.
Sirolin
Kdo naj jemlje Sirolin?
Povečuje slast do jedi in teio telesa, odstranjuje kašelj tavanje gnoja, nočno potenj
3. Kdor imi naduho, kilero Slrolia
zditno olajia. 4 Skrofulozni otroci z oteklimi llezi-mi oiesnimi Id noinlmi kitiri lld , pri kaiertb Sirolin ili«|no rpllvt aa ipioino hranite*.
t s*i s ******** *** ****** **********r ******
1. Vsakdo, kdor dilje {m boleh« u kalijem. Ki,:: boljie je, bolezni preprr-jiti, n«fo |ih zdraviti.
2 0>cbe ) kroničnimi bronhialnimi katari, kiicre ozdrivlji Sirolin.
JJ
jRoeh
3
ft
in težo	Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki. Treba
ume- N V/l T fl je paziti na to, da ima vsaka steklenica našo posebno otenje. u IU111U' znamko .Roche* in zahtevati vedno le Sirolin .Roche".	1805 D 15-6
F. Hoffmann - La Roche & Co., gglfflgidTS
„RED - STAR - LINE"
Rdeča zvezda
Dobiva se z zdravniškim receptom po 4 K ateklcnlcs.
v Ameriko
preko Antwerpua v >Tew Philadelphla.
Vork,
Oold 70 — m ieiesnico in barko
Hitra in varna voinja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne drulbe s pošteno in čisto postreibo Natančen, zanesljiv pouk ;n veljavne vozne liste dobite v kolud> orsklh ollrah Ster 41, od jainrfa kolodvora na dnino.	35 D 16-16
V našo pi.•^amo pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finiand. Kronland, Vaderlaod, Zceland — vozijo do Xew-Yorka osem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadaje.
Za zastopstvo .rdeče zvezde*	ivan Nep. Resman-
Ljudska posojilnicao
4"01
8
8 O O O
o o
brez kakega odbitka, tako, da spreime vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delav nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po u i, in poldan ter jih obrestuje po	* IZ 10
Sunj« rlog SO. ootembri 1904: 110,5S6128 71 Denarni promet do 30. nofembri 1904: 42,500.8*3-08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po poŠti so poštnohramlnilne položnice na razpolago
V Ljubljani, dne 1 januvarja 1905.	4 D 12_g
Dr. Ivan Šuateriič,	Josip Šiška, knezoškotijski kancelar
predsednik.	podpredsednik.
Odborniki:
J°!ipr JMC' VelltK1seAstnik r Medvodah, Anton Belec, posestnik. podj. in trgovec v Št Vid,, nad Ljubljano Dr. Andrej Karlin, stolni kanon-s v Ljubljani, Karol Kauschee* vele™ sestn.k v Ljubljani. Matija Kolar, župnik pn D. M v Polju. Ivan Kregar ^ tr^' ! ^ ; zbornice \ Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik mblag. LjudskPDM Ka^Si Pnll«^ tovarn. ,n pos. v Ljubljani. Greg. Slibar, iupnik na Rudniku D r. AI e š U š e n i č^ii k proK
14 do 15 let starega, iz poštene hiše s prav dobrimi šolskimi spričevali, sprejme brezplačno večja ljubljanska trgovina.	89 D i2j
Ponudbe sprejema upravništvo .Domoljuba'.
Tisoče zahval-
Bih plsftn iz T»eh del iveta dobinps fa> In P0H{. knngi kol d - i»»ioii I e c o A Tlilerrv-Ja balzamu la t» tllol. mazilu kol nenadomettMi sredstvu. Ti kn|. »e p i J prom proti Ji » (tudi » zniT SiroJ. J i« knjigo zailpo). 12 mi. i.i 6 dvomita; balzami stane i kron. tt! -nI i|| » j,, •teklenlc K IS.- fnnk j i iib^ranj itd. 1 lontka centifoli ranili fr. i m K 3 60. Prosim aailotrj -i Itkirau A. THIERRY v Pregradi pri Rop. ikl-Slatini. - Ponir :r -irprod. po» reiinj mojih edino prit 9 prrptnut prosim mi nazmniti, Ji |ih ndmiikt 1M D	zailedj,«ir	U-.
Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov K.
Rezervrv zaklad: okroglo 70 0.000 K.
* Mfttsa itimis p/a» *
t stoji lastni hiši t Prešernovih ulicah.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. de 12 ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene otresti tsi cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od ▼ložnih obresti plačuje hranilnica sama, nedi bi ga zaračunala Tlagateljem. 3 D 12-2 Za varnost vlog jamči poleg lastnega recervnega zaklada mestna občin* ljubljanska ■ vsem svojim premo!* nJem in vso vvojo davčno močjo D« j* varnost vlog popolna, avedočl »lasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodlifc denar mladoletnih otrok ln varovano«*
Denarne vloge sprejemajo se
tudi
o ' JJures-	DrA,eš Ušenicnik' ^ %
COCQOQOQQQOQQQQQQQQQQOOQQOQQQeee^
CraovsKesa UCeflCO KOUliffi
s potrebno kovaško opravo in prijetnim stanovanjem se d a pod zelo ugodnimi o^jenemu kovač, katerih	^
obrt, takoj ah Pa po dogovoru v najem.
Ponudbe sprejema Karol Lenče dos^hui, m vinski trgovec na Uverci p. Ljub®. ^D?.*
po pošti in potom c. kr. poštne hranilni*
Posoja se na zemljišča po 4', \ «leta Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. N» ta način se ves dolg poplača v 62 in polleti; Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora p'1' čevati na leto 6% izposojenega kapitala-
Posoja se tudi na menici in na ' aostne papirje, in sicer po 4'/» % do
Rešite svojo žiuino
poljedelci!
Ircd omehčanjem In drobljenjem Itoitl, ki |e po hiavi ilvinozdravnlkov neizogibno, ako se krmi klaja "rez mineralnih snovi; dodajte krmi vedno
Barthel-novo Klajno apno.
I Ncka| deka vsak dan v predobrambo koristi več Lego ravnololiko kilo po po|avu teh bolezni. 1 Potrebuje se na pol leta za I kravo 6-7 kg., za brašlčs 4 5 kg.	91 D 6-2
f Izdatek nezaznaten, korist lOOtera. - Pred bonare|an|em se svari. 5 kg na poskušn|o 2 K, 50 kg 12 K.
lihoel Barthel & Comp., M&V&s«.
Zaloga v LJubljani pri Edmuntt Kavčiču in Anion Sarabon.
f1ERB*BHy-Jev ^m
podfosfornoklsli
apneni= železni sirup.
. Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup -m*
je slez odstranjujoče In kaSelJ pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in posprSuJe redltev. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko as mlllranl obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke posebno za utrjevanje ko;tl, ker ima v sebi fosforovo apnmo sol.
Cen« eni steklenici Herbabnyjev«ga apneoega železnega sirup* K 2 »0, po poŠti • - -	-	2017 D 14—4
Svarilo! &JJH
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „IIerbabiiyJev apnenožeieznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoleča, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje In glavna razpošiljate*: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit" Wlen, Vili Kalserstrasse 73—75.
1980 D 24-5
40 b več za zavijanje
P^scmT
Zaloga akoro v vseh lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, I. Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnk6czy; Bel)ak L- Ass-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. Elslisser dediči; Celje: M. Rauscber, O Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hauser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; So vodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr.J. Sera vallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I- Jobst: Volšperk: I. Huth. 1968 18 6
Izjava.
Ernest Hammerschmidt-a naslr
Madile, Wutscher & K?
trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Velika zaloga Mjfi
strojev
Prva kranjska i
z vodno silo ln turbino
delujoča
tovarna stolov
tvrdke FR. SVIGELJ
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnar-jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano._
Največja saloga stolov, naslonjačev in gu•
galnikov is traja. Nt. željo poillj« tvrdka n^jnorejfo obilrae eealke i nad 80 'llkaml, U katerih Je razvidna oblika blaga In cene, zastonj In franko.
P Naročevalcem na debelo dovoli se znaten, popust.	1356 D 12-11
Pekovski vajenec
se sprejme v pekarijo pri Janko Traun-u na
Glincah pri Ljubljani.
93 D 3-2
Sprejme se 86 D 2—2
vrtnarski učenec.
Luka Tomšič, vrtnar, Ljubljana, Erjavčeve ulice štev. 9.
Posestvo naprodaj
30 mern. posejanja z gozdi travniki brez ali z živino krmo. orodjem, poljsk. pri delki. Polovico kupne cen ostane lahko v posestvu. — Več sc poizve pri ondot-nemu posestniku Franc Zupanu v Mošnjah št. 27, p. Radovljica. 87 D 3-2
Zahtevajte pri nakupu
702 D 19
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko jelen.
Ono je
zajamčeno čisto iu brez vsake škodljive primesi.
- Pere izvrstno.
Jaz podpisani Jakob Leni£, posestnik iz •Sekiršč št. 1, obžalujem in preklicujem vse razža-Ijive besede, ki sem jih nedavno govoril v g stilni gosp. I. Bregarja v Robu o gospodu Ivanu Stru-kelju, učitelju v Robu, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od svoje obtožbe proti meni.
Rob, dne 8. januarja 1905.
64 D l—l
Jakob Lonlfi, 1. r.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno, Dobiva se povsod!	znamko JELEN".
JURIJ SCHICHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
sta najbolj koristni
.	, I	sitt uuJUU1J nuiisim
Angeljnovo milo!g^nn, m
-	780 D 12—10 s ^
za hišno rabo. Dobivate Jlb po speč. trgovlnab!
rt n > *j .
a A «'a
55 •§*,1M
laž
.a.
V trgvino z mešanim blagom se sprejme takoj
i učenec 0
poštenih starišev, vešč slovenskega in nemškega jezika, star 14 let. 96 D 2- 2 Leopold Zor i, trgo-

m^kvina Javornik.
+ Suhost -f-	5fr°Je
Uiemm r«W- JJ r*rt»jf. sfct ■ *•
_ _ _	r«fv
M W '	tuc
t+faim. immmiolin	r«a m—i. »Mik. M llMt.
T fmrirm m	J90-4.
i M'i <* • hm,
• $ ttJmi\ d» iO 1 niM M talt JMrM
JE* i-
f«	fraj
s mujtlj*
-Ti! D :t-5 Koametiiki mod v Bula Glivra zaloga za Aiatro ■ Ogrsko „Orfo»» lekarna-,. Koisotov tčeikol o 1>02 B
Čevlji gld. 1 30.
Le redi t tak* taicgr: z r« m	>
i"	« 4*»*. par **
d+Jths*. m pmr trn	n«
tN fM>f,	pi-i-
!f>« »Mi*«, r« h 4 poji .« IvtO. rnlti« r	fa rr«aA
j>„ rn.J»i« aiiU
•»t.	M p^oh por,.
— L t ;
is	E«r- i -. D;-r VII.
Kašerft- 115 B UO
180« D 10—7
za r«Mje. jfp« ■ * tilii«. r«torje. tr«pbt ia u«jf pr. frm Zeminu,
L ■ u b I • a n a . P.-:;aa>ka cešta št 24. 1907 D l :-t
Csno Č^ško posteljno perje
5 k; - ■ wfi !<-> t-li1 k ; re k'*--iefi K : -b< 'C1 r-iSkcjJ ih^	K IS - . k" 3 :< -
i-uH:i< iji. rtUni Sntp K 3C -. kros .< - P:-i. i M rrirk: pr ti p rvjet = T=ii i« zimz i li: mzl1 pr. L - - »n.:x p: i:-.i i" :ii '
Btatd ktSachiel. Lobes 159
D. Plzen na Češkem.
Le od 1. 15S6. tisočkrat sijajno :zkazaao ia pohvaljeno i$24 D 6—4
„Seehund"
gumitran-mazilo
prav	l jti "o/ne
trpeiae. mehke :a snažlji-ve. Prraeraotud: za konjsko opravo .a jermena. -škatl a od 10 do 160 vin v vseh trgovinah s kcloni-jalnitr.. drozerijskim in usnjarskim blagom. Edin: ii-Moratdj J. Lorenz ACo. Heb, Češko.
B^iprvi^lci rtiik popu.l.
Glavobol
migreno, nervoznost po velikem naporu ccstna-a- Neudorfske pa*ti!e. priti glavobolu.	ca K l i P: ?:*= L-izl: T*: - vpo-
sii: i—: i r.: r«:v-
Kralj«5t>o faiko
T«iB!tna HilnicfieD
V:i_u	ii itrvjai
l> fl*klr»-iti»»frj*. h i: k * ii
121S D 6-5
Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko ur* za pošteno ceno. obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke
Franc Čuden
■rtr In tr(»»ec i rUtnin« I" «r«-bralno, kolesi la ilval»iml •troji delničar dražbe prvih tovarn ur .Union- v Ženevi In Bil« in Svlol zalagate)] o. k. dolenjske ždoznlce
y Ljubljani, Prešernove ulice
nasproti franiiAk. samostana Filijalka' Glavni trg nasproti rotoviu. Ceniki zastonj in požtnine prosti.
Porotni prstani
6 karat
ko-ad gld 150 in višje 14 kant.
komad gld. 3 50. in viij«
Reelno. Brti luke brtide
pri 171 D 3 - 1
Leopoldu Hayerju
i «r. ,:dno zapri«! cenivte ' I>«»»J \1V ,l«riillilf»r»kr 1»7 1
Telečje želodce
kupujejo po najviiiih dnev-. a h eeaali brat e Bayer, : varni ii sinšče. Avgs-curg	it> D 3 1
Naprodaj je
te... rrit; t orttr./ftn. iic*ji č«ii. i9>>: c d 3-2	posestvo p- '. ure >d rame :erkve H š a obstoji eae sbe. k=i ne. .eie:a k.ev.Zn-rea ;e hlev za ž:-.o.: dva --.-la.iia. sitčea; :a ko to- Zeiclj^da i '.t-- '.a :a r o-i : ■-.•.no zea:', o za 2 z:er-a.kov posetre. ter. zazdi, trije tnmi:. Vsi to ie pr.o iz pr:-;e roke p- d : r - Več pove
pred« m * Dolenll-»ml pri Cerknici hiša št. 45 z vse k: gosr->iarsiin;: r-> slop;: ter z vrtom, — \>č se pr. ustnika Ma-Stratolj t Doka taai *i pr. Cerka r; 9>: d 2-2	
+ Suhi l/m*strni, alM*+kr,ml. m fd.rfu rn^fU rr~i* m kmm «>1,1» kj,.k. ndiiae aoki Katke	Frančišek Po¥Še, ses~;k n Polju 4. Tržišče. Dol i-:D 1-1
	Spre; m {m t stoj — učenca = o-i It '.e! st^reg-a r.jfreJ pol dorrim; fogoji X- pekovsko obrt. Josip M ožin a, fekos-st TKbjs:er r K mniJtu, leli&j -a:, it. Krzf-iko 1^.5 0 1-1
■d»k» trtf. 11'««. - Str* ■•'■*■«. kmrfmm pL H« f r^mttrn m ain da—a rp+- :xe d t-l ■ari Katke Menzd Daiai s<ti (ui( x U »adrtropje. 10.	
jatoliiKa BuKuarna" u Ljubljani ^
priporuia za
- ženine -in neveste
knjižici:
Kratek pouk o svetem zakonu. Za slovenske zaročence in zakonike sestavil Jane/ Zabukovec, ž ipnik Cena 70 v., s po>:n:no vred 80 v. — Kdor naroO; deset izvodov, dobi enega kot nameiek.
Pouk krščanskim stari-šem. Po naročilu knenoškofa ljubljar.»kei:a Dr. A. B Jegliča, po renski knj-gi obdelal Frančišek Blehveis. župnik Cena 50 vin., po pošti 60 vin.
K b isvanredno nizki ceni dodano na 20 izvodov enega po vrhu
Ifij.tlm Dlrtfilken KTftuJfmo, ■»■ p«4IJ»J« i'iir po polt■ 1 uti. lalrl »»pr-J la k«r •> o.lr«ik» ikipomi ■aziaalj«. kat»rf kajlr» Jflljo: - aa U užli ti prlbraaijo »troikf poUaf« >aj dodajo tudi mlfj k»likor «laa« p»<llJat«T p« p„it|.
Šivalni stroji
— ^ razna aJ .»SLS^a^-I.^
sir1«!
za -^o vezeaje vsak dan br«p|,in0.
Cenike pošiljam zastonj.
= Lorenc Rebolj :-
2	kOle« v Kranju,
u 12-5 o.amj trg št 1S9.
I Pridnega zvestega
^učenca
vzprejme takoj 16S I) l-t
fr. Vendar,
fotograf v Radovljici, Gorenjsko.
Sprejme sc takoj 172 D
učenec
/a kolarski obrt
Frinc Jenko
Pungart.št s, p. iskofjaloka
l>e£ek .
Knobuaiao 1tuitn Pri Ui,
Koverte 8 J • vizitulce'
trgovske ra«m,I
priporom
Katoliška tiskam Stenske ure z godbo
2017 D 10-6
I« zadnja novoit v iidtUvuj,-,! francuike mmiatur-.ttnike trt HV| dolgf. omari, kak r ka}t ,Uka ravnf^a or«ho»zg« ,„ najfiotitjl iran«. t umelno i^rtmitu nimitoTI Igra taako aro najltpi« korafnic.iael,1 C»»a z zabo|«m u » gtd hta n^l godbe, »tndar z bitjtm tukt p«l« I zabojem la ^14. - l bitiem iffjjl /CM «-S0. T« lUnike urt r.iio k »JI Cent na minuto natintno ido{« t, piimeno jam >tvo, mirvti vi!,J ^ izJtlairf tudi lep inc:c,-tnl«B ioM^
•ck — Budilka z zi nccm i« ooiot«
tria cM. :-J«, bu: ka i rodbo i zvonca jld.»--. niki!r.iiuR'Jtkopi, ura (M. i- , priil-i irzbrit rta ■ rM. t-- Pošilja n It proti poi Neprimerno te vzame nazaj j; denar, torej nikakega rizika IiK atrlraa realk o arab. t-rliltai.fi Itd. aaatuaj la fraaka.
Josip SplerlnJ, k
Post|a*M 2 »
Usodno priliko!
Posestvo naprodaj za 8500 kron I
je v prijetnem kraju na Dolenjskem, ob<tojek z lepo enonadstropno hi£o, hlevom, topler-kozolcem, lep bukov gojzd in nekaj njiv. V hiši nahaja vže nad de-et let. prodijalu I i mešanim blagom in žganjetoč. V^e je pn» v dobrem stanu. Prodase tak 'j. ali p» odda se prodajalna w najtm. Dobra kupčija je j vsakemu zagotovljena.	94 D 3-2
Ponudb« in vprašanja naj*s« pošiljajo pod štev. 5o, pošto leteče: Novomesto.
* Za polovico plačila sc tudi poč»k».
£ . s koio, kilo po 1 gld., brez kosti IJ sunka sld. l-io, plečeta brez kosti po 9vU. slanina in suho meso po 80 kr-, prešičevi ing"1? jeziki po 1 gld., glaviDa brez kosti po 45 kr.
dunajske po 80 kr, .. ia fcrako'« Salame fine po l gld, iz šunke zelopnl"' ljene po gld. 1*20, a la ogrske, trde po gld. i« ogrske nne po gld. 1 80 kilo. - Velike klob»»' ena 20 krajcarjev.	.u
er . kriionc, pristen bter w>8» Slivovka, i-20. - To priznano dobro W pošilja po povzetju od B kU naprej prekajevaie^ '70 D (1)	razpošiljalec živil
Janko Ev. Sire v Kranju-
Preklic.
Jaz, Janez Krhin, posestnik ii prekličem s tem vse. kar sem govoril o županu s. Josinu Polanc-u in M jew
m...	O-■ " •.	S
o županu g. Josipu Polanc-u in st J wi(| s tem javno pripoznam, da je on vse času v. mož.	167 U 1
Jane« Krhin, posestnikirStJ««^
Tiata: .Katoliam