Milan Skrbinšek Dijaška diletantska društva (Nadal j e va n j e.) Cirkus? — Cirkuška predstava? — Kako to?!... Saj amo bili vendar v svojem otroškem idealizmu tako resni, da smo že takrat vedeii, kaj ta beseda »cirkus« v gledaliŠki kritiki pomeni. Ž njo se najbolj vplivuo, najbolj obsojajoče ozuaČujejo tisti burkasti izrastki gledališke predstave, ki spreminjajo gledališče t puhlo zabavišče in ga tako ponižujejo! Oragi otroci, vi boste pač najbolj razumeli to naso takiaitio otro-ško družbo, v katero smo bili pove/.ani. Poleg resiiega šolskega dela in naŠega prav tako resnegu dcla na odru smo Ijubili tudi šalo in smeh!... Posebno pa jaz kot sin svojega očeta. ki je tudi vse življenje bil v vsem svojem delovanju — kot študent, vojak, železniški uslužbenec, ustano-. vitelj in duša narodnostno borl>enega slovenskega društva v nemcur-skeni Mariboru — resen in marljiv, a je bil sicer doma v družini ali pa v družbi vedno zelo vedro razpoložen, šaljiv in zgovoren. Zato sem mu napisal na grobni kamen sledeče: Ljubil besedo si, šalo in smeh, delo bilo Ti je smisel življenja, pridno oral na domačih si tleh. narodno seme sejal prebujenja ... * A kako nam je prišla misel, da bi se kazali kot cirkuški spretneži? Naša družina se je preselila iz Kolodvorske ulice v Spodnjo Šiško in sicer v ono tam v ŠiŠki splošno znano »Kreuzerjevo nišo« naprej od takratnega državnega kolodvora. (Današnji glavni kolodvor se je pa (akrat imenoval Južni kolodvop, ker je bila ta proga. ki pelje do Trsta, last društva »južna železnica«.) Kreuzerjeva hiša, ki jo je se/.idal rajhovski Nemec Rreuzet iz VVorishofna, ko se je poročil s slovenskim dekletom iz Kainnika, je bila dvonadstropna. Imel je v hiši iudi špecerijsko trgorino. Bil je 195 zelo podjeten gospod ter je pozneje prizidal k prvi hiši še drugo. A ko je bila klet dozidana do pritliČja, je nenadno nadaljnjo zidavo ustavil ter zavaroval dozidani del s pravo imenitno streno, tako da smo dobili otroci s io čudno zacasno stavbo svoj raj!... Pomislite maJo, pa mi boste pritrdili, da še niste videli take sicer obširne hiše, ki bi imela samo klet in — streho! — Na dvoriščai strani je imela ta streha vrata, ki so bila tako prizidana, kakor so nameščena v podstrešnili stanovanjih okna. Do teh vrat je vodilo z dvorišČa pet, šest navaduib lesenih stopnic. JNoš hi.šni gospodar je imel otroke zelo rad, pa nam je prepustil to pravljično hišo, pri kateri je bilo podstrešje dvignjeno nad zemljo samo za poldrugi meter. kot igrišče. Labko si mislite, koliko smo po-sedali na tistib stopnicah, se podili z dvorišča po njih v jpodstrešje«, se tam spenjali po Iramovih, bodili po njih in jih prcskakovali in kako imenitno so se aale tam namestiti gugalnice ter imeli prostor za »skri-vance«, >škarjice«, »Šolo« in druge takšn^ otroške igre. Na dvoriŠČu so stali -tudi vedno kaksni sodi in zaboji različne velikosti; od pre-kinjene zidave je osttflo tako na dvorišču in v podstrešju polno desk. Vse te stvari nam je dobrosrčni gospodar rad prepustil za naše otroške igre, tako da nas zdaj razumete, zakaj sem prej dejal, da nam je bila ta čudna stavba pravi otroški raj. ™ Že v hiši sami nas je bila velika kopioa otrok, katerih število se je pa zelo pomnožilo z otroki iz so-sednih hiš, izmed katerih se posebno rad sporainjam deokov vinskega trgovca Bnlaffiia. Poleg tega je rsak od nas irael šolske prijaielje, ki so vsi radi pribajali k nam, tako da je bil na dvorišču vedno velik živ-žav in mnogokrat takšcn krik in vik, da so nam naše mame skozi kuhinjska okna žugale s kuhalBicami, očetje pa nam grozili, da nam bodo pošteno navili ušesa, če bomo kar naprej pozabljali, da nismo »sami v hisi«. Nekega dne sem si napel v podstrešju med dvema lesenima ste-* broma debelo vrv (er poskušal, če ne bi mogel tudi jaz po njej hodiii. kakor sem to videl v cirkusu. Seveda sem napel vrv tako nizko, da sem lahko kar stopil z nje. če sem izgubil ravnotežie. V rokab sem držal nekaj metrov dolg drog ter se vadil in vadil. Končno se mi je res posrecilo, da sem nupravil po vrvi par korakov. Na dvorišcu sem videl. kako je eden tovarišev — prav zdi se mi, da je bil Počival-nikov Fepe. mesarjev sin iz Sentpetra — stopal na prevrnjen sod ter se poskušal, valeč ga z nogami. z njim pomikati naprej. In res se mu je posrečilo. Favajev Jankoje bil izvrstcn telovadec; dva druea detlca sta se vedno rada metala — pa mi je nekega dne šinila v gfavo misel, naf bi se vsak v svoji spretnosti dodobra izvežbal, pa bi lahko napravili cirkuško predstavo. Vsi so bili naTdušeni za to iinojo misel, posebno še. ker jih je bilo med nami tudi nekaj, ki so imeli dokaj daru tudi za klovnske nastope. Pripravljali smo se resnu svojih šlirinajst dni in želi pri predstavi, ki je bila »zelo dobro obiskana — ogromen uspeh«! loda v večini od nas ni bilo samo nekaj cirkuške krvi, temveč nas je v še večji meri vleklo na gledališki oder. Zaio nam ie bila ena cirku.ška predstava, ki se je vršila v tem podstrešju, dovoij. Kako snio spremeniili ta imenitui prostor v gledališko dvorano z lepim odrom, ki so ga krasile kulise, katere smo sami napravili, ter o naših predstaTah v iem dvorišcnem gledalištui pa vam bom pripo-vedoval prihodnjič. (Dalje.) m