43549

Mnoge fvete pefme.

9

SVETE PESME.

9

Sloshil

Luka Dolinar,

fajmofhter v’ ^hmartin v’ fpodnim Tuhinj.

S’ dovoljenjem vifoko zhaftitljiviga

IJubljanfkiga Slikofijstva.

C

V Ljubljani./

Saloshil in na prodaj jih ima Ignazi Klemens.

1848.

435-19

\


V i o d

Sto hi ofemnajft Pfalrn.

jM^ avid se v’ fvojimu begu ne ve s’ drugim tola-
shiti, kakor s’ premifhljevanjem boshje poftave in
njegovih lubih sapovd. On fe zhudi lepoti, pravizi
in sveftofti boshje poftave, perpoveduje od njene
imenitnofti, in najde fvoj mir v nji, fvoje vefelje in
fvojo saklado. Ker pak dobro fposna fvojo flaboft
in nevednoft, proii vezhkrat Boga sa potrebne gnade,
de bi bolj fposnal njegove sapovdi, jih lubil in der-
shal, ga sahvali sa vfe dobrote, katere mu je po
fvojimu vfmilenju do sdaj fkasal, in ga proti, de
bi ga fhe sanaprej ne sapuftil.

Zhe mi hozhemo biti pravi boshji flushabniki
moramo tudi mi boshjo poftavo, od pofvetnjakov
doftikrat sanizhevano, fovrasheno in prelomnjeno,
lubiti, fpremifhljevati in fvoje shivlenje po nji rav¬
nati, kakor najdemo v’ temu pfalmu.

Poftava, sapovdi, befeda boshja, rasodenje,
praviza, fodha, katere fe vezhkrat bero v’ temu
pfalmu, pomenijo t  fkorej eno in ravno tisto rezh.

A.

1. O blagor vfim na potu bres greha in dolga,

Kateri po poftavi gofpodovi shive!

2. Zhe boshje rasodenje rad’ fpregledujejo,

In njega ’s zeFga ferza poboshno ifhejo.

3. Ker na njegovih potih ni hudodelnikov

S’ nefrezhno hudobijo, fo le poboshniki.

6

4. Na tanjko vfe sapovdi dershati sapovefh:
Daj gnado dopolniti vfe, kakor jih shelim.

5. Gofpod! do te poftave nevtrudeno hitim,

O daj, de fvoje pota le proti nji ravnam.

6. Zhe po sapovdih tvojih prav delam in shivim,
Pa tudi v’ sheljah fvojih ne bom oframoten.

7. Is ferza te bom hvalil sato, ker fim fposnal,
De dobre fo ’n pravizhne povelja tvojih uft.

8. Poftavo tvojo hozhem dershati prav svefto,
Gofpod! le s fvojo gnado sapufti me nigdar.

35.

9. Kako shivlenje fvoje poboljfha zhlovek mlad?
S’ perferzhnim dopolnenjem vfih tvojih befedi.

10. Gofpod! le tebe ifhem is zeliga ferza,

Le var’ me odftopiti od tega, kar velifh.

11. !*»he vedno v’ ferzu hranim, kar ti govoril nam,
De grehu fe ubranim, pred tabo ne grefhim.

12. Zatorej tebi hvala; poftave meni kash’,

De bode meni snane; fhe druge bom uzhil.

13. Jeft hozhem vfe sapovdi uft tvojih praviti,
In pot pravize tvoje ludem perporozhit’.

14. Po tvoji volj’ shiveti me filno vefeli,

§he bolj, ko vfe bogaftvo, al’ kar mi fvet ponud’.

15. Te vbogati po veri fe hozhem vaditi.

Pravizhne pota tvoje svefto pregledati;

16. Bom miflil in premiflil vfe, kar ti rekel nam,
Nigdar ne bom posabil jeft tvojih befedi.

C.

17. Sato mi kaj poverni in fhe^oshivi me,

In bom befede tvoje ohranil, fpolnoval.

18. Ozhi mi ti odgerni, in verno gledal bom,
Lepoto te poftave in njene zhudeshe.

19. Oh, ptujiz fim na semlji; ne fkrivaj mi sapovd,
De bodo me vodile po poti mi nesnan’.

20. Po tvojimu povelju, po tvoj’ pravizhnofti

ftega dufha moja, jo nozh in dan sheli.

21. Vfi tifti fo prekleti, kater’ ne marajo

Sa pot tvoje poftave; prevseine ti krotifh,

7

22. Odvsemi saframvanje in sanizhvanje mi,

Ker tvoje rasodenje slo lubim in dershim,

23. Mogozhni soper mene n sboru govore,
To vad’ poftave tvoje me tvojga hlapiza;

24. Ker vedno fpremifhlujem vfe, kar li rasodel,
Zhe fvete potrebujem, v’ poftave fe osrem.

25. Sdej moja revna dufha je v’ blat’ potlazhena,
Odrefhi me, oshivi po fvoji fvet’ odljub’.

26. Nadloge tebi toshim, in ti me vflifhifh rad,
Le dan na dan me uzhi poftave in sapovd.

27. Poduzh’ me v’ fvoj’ poftavi, tako fe vadil bom
Premifliti s’ vefeljem, kar zhudno ti ravnafh.

28. Oh moja dufha trudna je vfa omamljena,
Gofpod! poterd’jo s’ gnado, ker fi obljubil mi.

29. O Bog! ti vari mene na krivo pot sait’,
In po poftavi fvoji ufmili mene fe.

30. Sa vfelej lini to fklenil fe dershat’ prave pot’,
In nilirn fhe posabil fprizhvanja tvojiga;

31. Sej tvojga rasodenja fe fhe svefto dershim,
Te protina, ne perpufti, deb’ bil oframoten.

32. Jeft hozhem shelno tezhi po pot’ tvojih sapoved,
Ker ti li meni fturil, o Bog, lahko ferze.

E.

33. Po pot’ pravize tvoje hoditi sapovej,

In jeft jo hozhem vedno s’ vefeljem dershati.

34. Daj meni um in pamet, de bom premifhleval
Poftavo tvojo zelo, in dershal jo svefto.

35. Na fvojo pot me peli, na pot fvojih pollav,
Ker tvojo fveto voljo fpolniti hrepenim.

36. Daj tvoje rasodenje lubiti o Gofpod,
Sapri pak ferze moje nefrezhni vohernji.

37. Ozhifti mi poglede nezhimernih rezhi',
Oshivi me na poti, de fkufhan bom obftal.

38. Poterdi mi oblubo, de me svelizhal bofh,
Sofadi lirah n mene, in jeft ti flushil bom.

39. O var’ me saframvanja, mozhnd fe ga bojim,
Prijetno filno fladko ti vfe rezhi ravnafh.

8

40. Poglej, sapovdi tvoje fim jeft sashelel slo,
Shiveti v’ tvoj’ pravizi, podperaj me, Gofpod.

F.

41. Naj pride tvoja miloft do mene o Gofpod,
In kakor fi oblubil, daj isvelizhanje,

42. In tim bom odgovoril: „Na tebe upam fhe,“
Kateri pravjo meni: Sapuftil ga je Bog.

43. O daj, de ne posabim befede tvojih uft,
Ker jeft fe slo sanefam na fodbo tvojih rok.

44. In bom poftavo dershal, svefto in vekomej,
Na vezhne, vezhne zhafe, od sdej na vekomej.

45. In bodem vedno hodil vefel in bres fkerbi,
Ker ifhem le sapovdi vfe tvoje dopolnit'.

46. In ferzhno bom govoril, zlo kraljam fprizheval
Od tvojga rasodenja, fe nigdar framoval.

47. Jeft bom sapovdi tvoje, k’ jih lubim in shelim,
Premiflil fam per febi, vefel fpremifhleval.

48. In sheljno bodem fegel po njih s’ obem rokam,
In fe  neutruden vadil fturiti, kar je prav.

G.

49. O fpomni fe befede, katero fi mi dal,

De bom fhe na-te upal, jeft verni hlapez tvoj.

50. Ta je mene tolashila, zhe fim ponishan bil,
Sakaj befeda tvoja me vedno oshivi.

51. Do sdej fo fhe prevsetni hudobno delali;

Pa vender ne odftopim od vfih tvojih sapovd.

52. Se fpomnim, de fi vzhafi pravizo fturil nam,

To v’ upanj’ me poterdi in mozhno potolash’.

53. Oh groša me obide savoljo grefhnikov,
Kater’ poftavo tvojo svelizhno sapufte.

54. Vefel in shelno pojem v’ dolini tih folsa
Od tvoj’ga rasodenja, poftave in fodba.

55. Po nozhi vftanem, molim, Bog, tvoje fvet’ ime,
Dershanje tvoje fvete poftave ponovim.

56. To meni fe j’ sgodilo refnizhno fam fposnam,
Ker tvojo fveto voljo fim dershal in dershim.

9

H.

57. Tako, Gofpod, fim rekel, de to je delesh moj,
Lubit’ sapovdi tvoje, dershati, kar je mozh.

58. Le to, Gofpod, te profim, is zeliga ferza,
De, kakor fi oblubil, mi k’ temu gnado dafh.

5». Pregledal fim shivlenje, shivlenja vfe ftese,
Pobolfhan fe obernem na rasodenja pot.

60. Sapovdam fim perpravljen, per fvetu ne ftojim,
Svefto jih dopolniti fe zlo nizh ne bojim.

61. ^ovrashnikov saderge, hudizha in fveta
frizer fo me sapledle: pa vender nitim vjet.

62. Ker drugi fpe, te hvalim, po nozh’ o polnozhi,
Ker nam fi dal sapovdi pravizhne tukje nam.

63. S’ vfim fim rad sedinjen, kafer’ fe te boje,
In is lubesni prave poftavo fpolnijo.

64. Gofpod! vfa semlja polna je tvojga vfmilenja
§he uzhi me poftave in tebe fpofhtevat’.

I.

65. Gofpod! po tvoj’ oblubi od tebe fim prejel
Dres vfega saflushenja veliko dobriga.

66. Dobrotlivoft, saftopnoft me uzhi in modroft,
Ker na sapovdi tvoje fe vfaki dan oprem.

6 7. Ponishal fi ti mene, sato ker fim grefhil,
Nasaj fe k’ tebi vernem, poftave fe dershim.

68. Ti vir vfe dobrete, ftudenz prijetnofti!

Ti uzhi me shiveti po fvoji fveti volj’.

69. Prevsetni in hudobni me sanizhujejo,

Jeft pak fe le poftave bres shaloiti dershim.

70. Terdo je kakor mleko poftalo njih ferze,
Jeft pa le fpremifhlujem poftavo kakor gre.

71. Prav dobro je to sa-me, de fi me pokoril,
De po sapovdih tvojih od dne do dne shivim.

72. Poftava vezh pomaga in meni lubfhi je,
Ko jeseri zekinov al’ toliko frebra.

K.

73. Shelim fe fhe uzhiti poftave sanaprej,
Rasfvetli mojo pamet, opri me, fvojo livar.

10

74. bodo vefelili vfi tvoj’ flushabniki,

Ker bodo v’ tem fposnali to moje upanje.

75. §posnam, deje pravizhno vfe, kar ti nam ftorifh,
De le ’s lubesni prave fi mene pokoril.

76. Naj mene miloft tvoja pohlevno potolash',
Tako fi men’ govoril, in to befedo dal.

7 7. Naj tvoja miloft mene k’ lubesni oshivi,

Sakaj tvoje poftave fe mozhno vefelim.

78. Prevsetni fe fturili po krivim mi hudo,

Jeft pak sapovdi tvoje bom fhe fpremifhleval.

79. Lubesen pak sedini poboshne vfe s’ manoj,!

Katerim v’ ferzu snana poftava tvoja je.

80. Daj meni prav fpolniti befede tvoje vfe,
Popolnim prav shiveti, de fram me vezli ne be.

!,♦

81. Mozhno sdej omagujem po tebi od shelja

Do tvojga odrefhenja, befede fe dershim,

82. J*>he zlo ozhi prav shelno po tebi gledajo,
Kedaj me bofh potrofhtal te vedno vprafbajo.

83. Jeft fim ko meh na flani poftal vef gerbaft, fuh,
Poftave tvoje vender posabil nitim fhe.

81. Kak’ dolgo bode shivel fhe vbogi hlapez tvoj?

Kedaj she bodefh fodil vfe moje supernke?

85. Hudobni prasne kvante fo zhes-me pravili,
Pa nifo, ko poftava, prijetne ino ref.

86. Vfa zhifta je refniza, kar ti nam sapovefh;

Pomagaj mi, krivizhni me fhe preganjajo.

87. Oni fo pokonzhali me fkorej til na fvet’,

Pa tvojiga povelja fe vfelej fhe dershim.

88. Oshivi mene s’ gnade, po tvojmu vfmilenju
Bom dershal rasodenje refnizhnih tvojih uft.

I?I.

89. §ej fe befeda tvoja nigdar ne fpremeni,

Per vfih zhlovefhkih smotah oftane vekomej.

90. Refniza tvoja gredo od roda do rodu,

Ko semljo, ti jo vterdil, premakne jo nihzhe.

91. En dan sa drugim pride po tvojimu povelj’,
Ker tebi fo podloshne vfe vftvarjene rezhi.

11

92. Zhe bi poftave tvoje ne bil premifhleval,

Bi bil, tako ponishan, v’ fvoj’ revi konez vsel.

93. Nigdar ne bom posabil tvojih fvetih sapovd,
Ker s’ njim fi mi oshivel omamljeno ferze.

91. O Bog! ti me ohrani, ker jeft tim flushen tvoj,
Mozhno ti persadevam po tvoj’ pravizhnofti.

95. Me hozhjo pogubiti, me salesujejo,

Pa jeft fe vedno tega, kar ti uzhifh, dershim.

9 6. Jeft tim fposnal konzhanje popolnima rezhi,
Poftava tvoja feshe zhes moje zhafnofti.

UT.

97. Kako mozhno jeft lubim poftavo, o Gofpod!

Vefel jo fpremifhlujem od jutra do nozhi.

98. Po ljubi tvoj’ poftavi, katere fe dershim,
Sim jeft poftal modrejfhi, ko moj’ fovrafhniki.

99. Zhes fvoje uzhenike tim zlo poftal uzhen,
Sato, ker fpremifhlujem, kar nam fi rasodel.

100. Bolj umen kakor ftari tim dobro rasfvetljen,
Sato, k’ fi persadevam poftavo dopolnit’.

101. Na malopridne pota ne perpuftim nogam;

De bi sapovdi tvoje vfelej svefto dershal.

102. Od tvojiga nauka odftopil vezh ne bom,
Ker ti fi sapovedal in mi poftavo dal.

103. Kako fladke fo meni befede tvoje vfe,
Prijetne bolj, ko uftam je lubi fladki med.

101. Is tih sapovd refnizhnih m’ isvira vfa modroft.

Sato vfe krive pota fovrashim prav mozhno.

O.

105. Lepo befeda tvoja mi fveti pred nogam,
Je luzh na mojih potih, fvetloba na ftesah.

106. §im tudi fhe perfegel, in terdno fklenil to,
De hozhem dopolniti vfe to, kar nam velifh.

107. Oh filno slo ponishan te profim, o Gofpod!

Po fvoji fvet’ oblubi oshivi, refhi me.

108. Ti moji brumni fklepi naj bodo tebi dar,
§he dalej mene uzhi ftese svelizhanja.

109. V’ nevarnofti shivljenja tim revesh nozh in dan,
Pa na poftavo tvojo fe v’ revi naflonim.

13

no. Zhe tudi ftavijo meni saderge grefhniki,
Pa vender ne odftopim od pota tvojiga.

111. Prejel fim rasodenje sa vezimo erbfhino,
In v’ temu pofkakuje obteshano ferze.

112. Savoljo povrazhila tim jeft podvergel fe,

Sa vfelej tem sapovdam, de jih dopolnil bom.

F.

113. Krivizhne in njih pota fovrashim is ferza,
Pa sa poftavo tvojo perferzhno hrepenim.

114. O Bog! moj svefti varih ti ti in pomozhnik,
Le na-te fe sanafham, na drujiga fe ne.

115. Le tiran, te tiran, hudobni prevsetniki, le tiran!
Sakaj sapovdi boshje bom sdej premifhleval.

116. Po fvoji fvet’ befedi me var’, de shivel bom,
Ne fturi me k’ framoti savoljo upanja.

117. Gotovo bom ohranjen, zhe pridefh na pomozh,
In vedno fe bom tvoje potlave vefelil.

118. Kater savershe tvoje sapovd’, ga potaptafh,
Ker fe s’ krivizhnim miflam v’ svijazhni fam

golfa.

119. Sa prelomvavze imam na semlji grefhnike,
Sato poftavo lubim, zhe tudi drugi ne.

120. Prebodi s’ fvojim ftraham, o Bog, moje ferze,
Sato, ker fodbe tvoje fe jeft mozhno bojim.

1«.

121. Le kar je prav, fim delal, pofhteno, po praviz’,
Lashnivim opravlivzam me ti nikar ne sdaj.

122. Ti mene hlapza fvojga le k’ dobrim napeluj,
De vedno me prevsetni tako ne terejo.

123. Ozhi fo m’ oflabele, ker zhakam na pomozh.
In na fpolnenje tvoje pravize fledni dan.

124. Le delaj s’ hlapzam fvojim po fvojim vfmilenju,
In uzhi me poftavo in nje fkrivnoft fposnat’.

125. Gofpod! jeft (im tvoj hlapez; daj meni zhifti um,
De tvojo fveto voljo osnanjeno fposnam.

126. Gofpod! le hiti k’ meni, le hiti, zhaf je she,
Ker je savesa tvoja od njih prelomnjena.

13

127. Sato jeft lubim tebe, sapovdi tvoje vfe.

Bolj kakor shlahtne kamne, nar zhiftifhi slato.

128. Jeft torej fe po tvojih sapovdih rad ravnam,
In zhertim in fovrashim krivizhne pota vfe.

S.

129. Prezhudno rasodenje, katero nam dajefh,
Moje ferze prevdarja, vefelo koperni.

130. Befeda rasloshena, Gofpod, is tvojih uft.
Nam rasfvetli vfe pota, ponishne poduzhi.

131. Jjim sinil in pojemal, duha je smanjkalo,

Ker le shelim fpolniti to, kar nam sapovefh.

132. Pogledaj sopet na-me, in zhes-me vfmili fe,
Kakor s’ prijatlim fvojim po milofti ravnafh.

133. Ti vod’ ftopinje moje po tvoji fvet’ befed’,
Ne pufti meni priti krivizhnofti v’ oblati.

134. Hudobnih opravlanja me vari, o Gofpod,
De bom sapovdi tvoje dershal bres shalolti.

135. S’ ufmiljenim pogledam se na-me ti osri,

In v’ fvoji fvet’ poftavi me fledni dan poduzh’.

136. §olse mi bres nehanja v potokih ven teko,
Sato, k’ poftave tvoje, ludje vezli ne dershe.

T.

137. Vfe to je pak pravizhno, kar delafh in fturifh,
In fveta sodba tvoja je bila prav in bo.

138. Ojftro ti nam saterdil sapovdi fvoje vfe,
Edino pot refnize, pravize in modroft’.

139. Serze me tilno pezhe, od shaloft’ me boli,
Ker na-tc posabili fo moj’ fovrashniki.

140. Befede tvoje v’ognju fo vfe ozhifhene,
Refnizhne fo in terdne, sato jih rad imam.

l il. Bef, mlad tim in ponishan, od drujili sanizhvan,
pa vender ne posabim vezli tvojih befedi.

142. Kar tebi je pravizhno, oftane vekomej,

Ni smota, le refniza je vfe, kar sapovefh.

143. Sadele fo me reve, sadele me britkost’,

Sapovd fpremifhljevaje, pa sopet mir dobim.

144. Na vekomej oftane vfe, kar ti rasodel,

Daj meni um in pamet, de ’s tega shivel bom.

14

U.

145. Na pomozh k’tebi vpijem is zeliga ferza,
Dodeli meni gnado, de po postav shivim.

146. Le k’tebi jest upijem: Pomagaj mi, Gospod,
De v’ toliki flabosti svefto dershim sapovd.

147. Pred fvitam sjutrej vllajam in klizhem na-te slo,
Ker na befedo tvojo saupam nozh in dan.

us. Po tebi pogledujem, preden se dan sasna,
Befedo fpremifhlujem, de mi tolashbe da.

149. O vflifhi profhnjo mojo po fvojmu vfmilenju,
Ohrani mi shivlenje, Gospod, po fvoj’ praviz’.

150. Vfi moji preganjavzi fo vfi per hudobi’,
Pa dalezh od poftave, katero ti nam dal.

151. Ti pak, Gofpod, ti bliso, in vedno vidifh naf,
Vfe, kar ti sapovedal, je bres pomote ref.

152. Od tvojga rasodenja od nekdaj to-le vem,
De bode vezhno Halo, sa vezhno vterjeno.

V.

153. Odrefhi me ’s nadloge, v’ kateri fhe tizhim,
Nigdar ne bom posabil povelja tvojiga.

154. Rasfodi mojo tesho in kmalo refhi me,
Savolj oblube fvoje me shiviga ohran’.

155. Sa grefhnike hudobne ni isvelizhanja,
Ker sa poftavo tvojo oni ne marajo.

156. Veliko, oh veliko je tvojga vfmilenja,
Po fvoj’ pravizhni sodbi oshivi mi duha.

157. Veliko njih me shali, preganja in mori,
Pa vender ne odftopim od tvojih befedi.

158. Tolk grefhnikov jeft vidim, od shalofti medlim,
Sato, n’befede tvoje svelizhne ne dershe.

159. Poglej, sapovdi tvoje pa lubim prav mozhno.

Te prolim, oh oshivi me ’s fvoje milofti.

160. V’sazhetku je refniza befeda tvoja bla,
Kar ti pravizhno fklenefh, oftane vekomej.

161. Po krivim poglavarji me fzer preganjajo,
Pa tega fe ne vftrafhim, le tvojih befedi.

15

162. Sladke befede tvoje te mene vefele,
Tako, kakor sholnirja veliko ropa v’ boj’.

163. Sovrashim hudobijo, in gnuf’ fe mi nad njo,
Poftavo tvojo imam pa ferzhno vfelej rad.

164. Po fedemkrat te hvalim gotovo fledni dan,
Ker ti pravizhno fodifh, karkol na fvet’ shivi.

165. Miru veliko imajo, kater’ te lubijo,

V’ nefrezhi zlo nobeni fe ne fpodtaknejo.

166. Refhenja perzhakujem in isvelizhanja,
Sato sapovdi lubim, Gofpod, samo sato.

167. Vfe tvoje rasodenje, katero ti nam dal,
Ohrani dufha moja, ga nesrezheno lub’.

168. Dershim sapovdi tvoje, vfe kar fi rasodel,
Sakaj vfe moje pota fo teb’ odgernjene.

Zli.

169. Naj profhnja moja pride do tebe, o Gofpod,
Po fvoji fvet’ oblubi rasfvetli meni um.

170. Oh, pred oblizhje tvoje naj pride, karshelim,
De me vfaj hitro refhifh, kakor mi govorifh.

171. Is mojih uft fe vderla hvaleshna pefem bo,
Kadar me bofh poduzhil v’ poftavi fvojih uft.

172. Moj jesik bo govoril od tvojih befedi.

Ker to je po pravizi, kar ti nam sapovefh.

173. Naj tvoja roka meni perftopi na pomozh,
Sato, ker fira to fklenil, sapovdi dopolnit’.

174. Deb’ enkrat bils velizhan, Gofpod, mozhno

shelim,

Sato poftave tvoje fe bom fhe vefelil.

175. Moj duh bo tebi shivel, ponishno hvalil te,
Pravizhne sodbe tvoje me pa podperale.

176. Le ifhi me ovzhizo, katera je safhla,

Ker jeft ne bom posabil sapovdi tvoje vezli.

16

Od fvetiga leta.

1. S’ gorezhim ferzam sahvalimo

Miloftliviga Boga,

Kater v’dajanji mere nima,
Sdej pofebno gnado da.

Ozlie papesh fo fpifali,
Sveto leto nam poflali;

Odpuftike nam dodelil’,

Zhe fe bomo k’ Bog’ vernil’.
Nafhe fmert Bog nozhe,
Ampak de bi shivel’.

2. Lepo nam Mojsef popifuje,

Kar Bog ludftvu sapove,
Jim fveto leto osnanuje,

Vbogi fe ga vefele.

To je let’ obvefelenja,

Is ufih dolgov refhenja;

Prodano in saftavljeno

V’ fvetim let’ nasaj je fhlo.
Israelz’! dershite,
Bog vam to sapove.

3. Is fushnofti je njih refhilo,

Zhe fo fe prodal’ farni;

Veliko njih domu fpuftilo,
Ker poftali fo profti.

Jesuf bolne osdravluje,
§veto leto osnanuje;

On vabi k’ febi grefhnike,
Dolg odpufha ’n ftralinge.

Peter, Magdalena
Nam fta prav shiv isgled.

4. Rasbojnik fe je slo pregrefhil,

Shtrafan prifhel je na krish;

Od greha ga je Jesuf refhil,
Mu oblubil paradish.

17

O predraga verna dufha!

Ker te mir velli popufha,
S’ saupanjem poglej na krish,
De od tod ferzhnoft dobifh.

Grefhnike je najdel,
Te on klizhe fhe k’feb’.

5. Karkol bofh, Peter ti, odvesal,

Bo v’ nebelih tud tako:

Kar pak na semlji bofh savesal,
Bo tudi gor’ savesano:

Zerkev zdej naf odvesuje,
Po modrofti perdershuje;

Od Jesufa ima oblaft,
Njemu torej vezhna zhaft.

Jesuf! ako hozhefh,
Me ozhiftiti snafh.

6. Gofpodov’ duh me je pomasal,

Osnaniti Evangelj,

Osdravljat’ sgrevane je vkasal,
Deb’ is ferza bli vefel’.

Ispuftiti vfe jetnike,

Sdravit’ flepe in bolnike,
Polomnjene pak isprofiit,
Let’ Gofpoda osnanit’.

Prav velelo leto

In povernenja dan a J.

7. Svefto fo pervi kriftijani

Rad sa Jesufam hodil’,

Vfi v’ enim duhu fkupej shrani
§o po hifhah kruh lomil’;

Nizh pofvetniga sheleli,
Na vifhavo hrepeneli;

Kakor ti, vmreti
Tudi jeft hrepenim.

8. V’ njih voljne ferza fe je slila

Gnada boshja po refniz’,

a) Luk. 4, 18 — 20.

2

18

In zerkev boshjo obfvetila
Je nedolshnoft zhiftih dviz.

Radi dali premoshenje,
Oh sa vero kri ’n shivlenje;

Vefele hvalne pefme pel’,
Zhe fo tudi kaj terpel’.

Kdor bo vfe premagal,
{•Skrivno Mano bo vshil.

9. V’ pokoro zerkev je jemala
Ref obernjene k’Rogu,
Spokorne dela nakladala
Sadoftiti Jesufu.

Njih pokora je terpela
Nekaj let fkos teshke dela;

Al tega prav fo vefele.
De k’ pokori jih putle.

Ozhe! nifim vreden,
De mi pravifh: moj §in.

10. Sdej hudobija fvet pokriva,

Oh, lubesni sdej ne bo;

Nezhilloft fkor povfot prebiva,
Vedno vpije zlo v’ nebo.

Nauk sdrav fe ne perlega,
Smota pak okoli fega;

Pravizhen, zhift je sanizhvan:
Kaj bo ’s tega moj kriftjan.

Babilon napaja
S’ ftrupem smotene ludi.

11. Ozheta papesha permora,

De perferzhno naf fvare:
Otrozi! delajte pokoro,
Pejte sdej farni v’ fe;

Bog fhe roko povsdiguje,
Terde otroke ponishuje;

§voj ferd bo tud’ na vas raslil,
Zhe fadu ne bo dobil.

Puft drevo fhe letaf,
De ga fhe ognojim.

19

12. Lubesen boshja jih pershene,

De zerkven saklad odpro,
Nasaj dobit ovze sgubljene,
Sdej faj grefhnik flifhal bo.

JViiloft boshjo zhjo profiti,
Teshke fhibe odverniti;

Vfe flabe poterditi v’ ver’
In lubesni, deb’ bil mir.

V’ Kriftufu fklenimo

J?e oshivleni s’ njim.

13. Kaj fveto let’ pomaga nami?

Ti prevdari v’boshjo zhaft;
Safpane rimfki glaf predrami,
Mafhnikam rasfhir’ oblaft.

Nafha profhnja, kakor fvezha
Je med drugim bolj gorezha;
Saupanje nam to budi,
Ker nam Jesuf govori:
Zhe fle v’meni sbrani,
Tudi jeft fim med vam.

14. Oh, kje fo moje mlade leta,

Shaloft, ftrah me fpreleti;

Nedolshnoft mi je bila vseta,
Grehov fhtet’ mogozhe ni;

Doli pokore lim saflushil,
Malo pak li jo naloshil;

Moj duh jo vedno ref sheli,
Pa mefo fe je boji.

Zhe vfe bofh sarajtal,
Kdo, Gofpod, bo obllal?

15. O Rim kerfhanftva fveta glava!

Mozhna svesa vernikov:
Is tebe pride fveta flava
K’ Bogu od fpokornikov.

§povd in fveto obhajilo
Jih je v’ novo poshivilo;

20

Molitve ’n petja konza ni,
De fe tebi mil’ fturi.

Profhnja perve zerkve
Petra ’s jezhe odrefh’.

16. Sapufti torej grefhno fpanje

Draga dufha, kak shivifh?

Shivlenje tvoje je ko fanje,
Pa bresfkerbno v’ grehu ipifh.

Vfe vefelje zhafno vjide,
Kadar zhlovek k’ fodbi pride:

O grefhnik! kaj bofh tam sazhel?
Kje le pomozlmika vsel?

Kadar tvoje dela
Bog išvergel ti bo.

17. Krilljan! veliko fi pregrefhil,

De. te vedno pezhe veft;

Saupaj, Bog te bo odrefhil,
Je oblubil in je sveft.

Tvoje grehe bres fhtevila
Miloft boshja bo pokrila,
Zhe sgrevan k’ Jesufu ti grefh,
§vojih grehov fe fpovefh,

Peter milo joka,
Jesuf mu odpufti.

18. Oh narodi! sdajzi obernite

§e k’rasshalenmu Bogu,
Zerkve obifhte in molite,
§veti ozhe vam reko;

S’ poftain, s’ delam fe trudite,
Vbogajme voljno delite;

Deršhite fe Boga svetlo,
De sapuftel vas ne bo.

Kdor le ifhe, terka,
Jye mu tudi odpre.

19. O hval’ Gofpoda, moja dufha,

Hval’ njegovo fveto Ime,
Pregrehe tebi rad odpufha,
Ozhifhuje ti ferze:

21

Teb’ obilno miloft kashe,
§vojo jeso potoloshi,

Po tvojih grehih ne ravna,
In ne shuga vekoma:

Ve, kako fi fiaba,
§pomni, de ii prah.

20. Njegova miloft je velika,

Je od semlje do nebel’,
Na kraje semlje on pomika

Grehe, in jih vershe zhes.

Kakor rosha zhlovek vmahne,

She per majhnim vetru vfahne;

O blagor tim, k’ fe ga boje,
Vfmilil bode fe zhes nje.

K’ meni fe vernite,
De fe jeft bom k’ vam.

21. Gofpod! kaj fe je nam sgodilo,

Kar fmo tebe sapuftiT?

Is tvoje gnade naf pahnilo
Grehov tesha in fhtevif;

Sdej vefelje ferza upada,

Britko shaloft nam naklada,
Nedolshnoft lepa ’n boshji mir
Prozh je, prozh je dufhe zir.

To sdej premifhlujmo,
Kje kaj trofhta sdej bo?

22. O verni! s’voljo prenefite

Krishe, kteri vaf teshe;

Prelubi! prav*ferzhni bodite,
Klizhite v’ Gofpoda ime!

V’ miflih fe ref smotili

Pa fe bote fpreobernili:
Defedkrat bolj ga sdej if kal’,
Njega fam’ga fe dershal’,

K’ njemu fe osrite
’S ferza sdihnite vli:

22

23. Gofpod! veliko tesho nof’mo,
Grehi nam jo delajo;

Ponishno tebe fkupej profmo,
Daj, de nam odnehajo;

Ti sazeli dufhne rane

Nam s’ jedilam shive hrane; ,
Pokashi nam po sdajnim zhaf’

V’ fvetim raju fvoj obras.
Jesuf! tebi hvala
Naj na vekomaj bo.

Sveta vojfka.

1. §tese, sdihujefh, je teshko,

Gofpodove hoditi

Ni vfelej mozh, povelj svetlo
Njegovih dopolniti.

Poboshnoft truda doti ima

V’ krotenju poshelenja:
Pa tam pomifli, kaj bi bla
Dres vojfke in terplenja?

2. Al’te v’vefelje grefhnika

Nikol grenkoft ne vriva?

On fushen fpazhenih shelja
Miru nigdar ne vshiva.

Poboshen, ker kroti ferze,
Terpeti ima sadolli:
Pa kmalo fe mu fpremine

V’ vefelje vfe britkotli.

3. V’ sazhetku je pregrehe pot

§hiroka, lepa zetla,
Pa dalji temna, polna smot

Pelja v’ tlrahotne metla:

V’ sazhetku tudi je fvetolt
Teshavna in bodezha:

Pa kmalo neha nje ojftroft,
Nje konz je vezhna frezha.

23

1. Naj Bog bil hotel vfim oblall
Po flabih sheljah dati,
Savid, in jeso, gerdo flaft
Povoljno fpolnovati:
Ko b’ puftil nehvaleshniga,
Deb’ ti nefhtrafan fhkodil;

Oh kaj bi ti od taziga
Boga, moj zhlovek, fodil?

5. Bog hozhe, de bi frezhni bli,

Sato nam da povelja,
Shivlenje fe po njih ženi,
§tudeniz fo vefelja:

§kos pamet Bog nam govori,
Po veri tud’ fposnamo,
Kar mi njegovih rok ftvari
§turiti vfelej imamo.

6. Satorej moramo Boga

Svefto in rad’ lubiti;

Le sver perfiljena ravna,
Nam mora um fvetiti.

Kaj je duha pekliz in laft,
Dokler je s’ truplam fklenjen?

§vetoft. Kaj povrazhil’ in zhaft?
Bit vezhne s’ Bogam firenjen.

7. Le uzhi fe Gofpodovo

Poftavo fpofhtevati,
Pa rad fe vadi in svefto
Pozhutke premagvati;

Vezli gnade prejme ta, kdor fe
S’prijetmi k’dobrim vname;

Kdor pak nizh nima, fe mu fhe,
Kar ima odusame.

8. Premagul bofh fovrashnika,

§ej fam fe ne vojfkujefh,
Bog je, kater oboje da,
De hozhefh in fpolnujefh.

34

Kdo fhe je finu kazho dal,

Kje kruha proft’pertekel?
Prav moli: Bog bi bit’nehal,
Ko b’ tebi dar odrekel.

9. §vetnikov sgled uzhi, de pot
^vetofti ni pre ojfter,

Po njem je hodil tvoj Gofpod,
Svelizhar tvoj in Mojfter:
Svefto ga hod’ zhe tudi fe
Prevseten pofmehava;

Ne per ludeh, per Bogu le
Pravizhna je veljava.

10. Bod’ ftanoviten in osri

Na mertvih fe grobove,
Pomer’ nefkonzhni vezhnofti
Terplenja kratke dnove.

Vervanje, frezhe tvoje zvet
Ti bode mozh delilo,
In upanje v’ prihodni fvet

Te bode poterdiio.

11. Ne boj fe sadnizh, zhe fvetoft

§e vzhafi tebi vpera,

Zhe v’ dobrih fklepih te flaboft

Na novo fhe fpodvera:

Sej gleda Bog na voljo le,
Ne sgol na opravilo;

Po nji plazhilo meri fe,
To bo ferze vmirilo.

1. Per novi maflii.

1. H’ kak’ veliki imenitnoft,
Je tebe Bog danafhni dan

Gor povsdignil ’s farne miloft’,
Poftavil te v’ prav shlahtni ftan

25

Zhef vfe kralje in zefarje,
Zhes pofvetne poglavarje,

Vfemu fvetu bodefh luzh,
Vrat nebefhkih imel kluzh.

2. Novi mafhnik! o povsdigni

Sdej fvojega duha v’nebo;

K’Jesufu prav ferzhno sdihni,

De s’gnado te poterdil bo,
De bofh mogel prav shiveti,
Njemu vredno hvalo peti,
Dopolniti vfe dolshnoft’,
Krish voljno do konza noft’.

3. Bog je hotel tebe djati

V’ verfto fvojih nameftnikov ;

Bodefh mogel idoft preftati

Od nefpokornih grefhnikov.
Prifhle boda terde glave,
Tebi delale teshave,

V’glavo nauk jim ne gre,
Merslo oftane njih ferze.

4. Tega fe nikar ne vftrafhi,

Povsdigni mirne gor’ ozhi,
Trofhte najdefh per fvet’ mafhi,
Minulo bo vfe, kar teshi.

Tebe zhaka krona vezhna,
Zhe bo tvoja pot le frezhna;
Trudi fe, de Ion dobifh,
Ker pofvetno sapuftifh.

5. Evangelj svefto raslagaj,

Refnizo vedno pregleduj;

§trah fveta ferzhno premagaj,
In boshjo voljo osnanuj.

Var’, de ne sgubifh nobene
Dufhe tebi isrozhene;

Uzhi, proli, fvar’ tako,
De perpeljefh vfe v’ nebo.

26

5. Sdej pa fklenemo fe s’tabo,
Prelubi shegnan mafhnik nov,
Tudi naf ti vsemi s’fabo,
Ker bofh Bogu sdej daroval:
§prof’ nam gnado te pokore,
Kadar truplo vmreti more,
De bi prifhli v’ fveti raj,
V’ vezhniga pokoja kraj.

Pei* novi mafhi«

1. S’hvalnim duham pozhaftimo

Danef mi Gofpod — Boga;

Zhaft njegovo sapojimo

’S ferza prav ognjeniga,
Ker je tebe nam dodelil,

O prelubi mafhnik nov,
Naf obilno rasvefelil

S’ flushbo fvetih angelov.

2. Žela shlahta je vefela

Tega dneva frezhniga,

Ker nad tabo bode imela
Pomozhnika vedniga.

To je dan sa vfe krilljane,
Zhe po Bogu hrepene.

Slafti pak sa naf tu sbrane
Sa povsdigniti ferze.

3. Pervizh ti Bogu darujefh

Jesufa ediniga,

S’ zhiltim ferzam povsdigujefh
§ebe, naf, is dna ferza,

De bi brumno vli shiveli,
Kakor Jesuf sapove,

Njega vfelej rad’ prijeli,
Deb’ fe vnelo nam ferze.

27

4. Ti bofh shelel v’fvet’ krotkofti

Vfakimu vfe prav fturit’,
Al’ nobeden te v’ britkofti
Ne bo hotel saftopit’.

Trudil fe bofh ti v’ nedeljo,
In parpravljen nozh in dan,
Prav teshavno bode delo,
Vender malo fposnovan.

5. Per otrozih fe bofh trudil,

Per odrafhenih tako,
Zhafa bofh veliko smudil,
Pa fadu le malo bo.

Opominjal bofh per fpovdi:

Tega, grefhnik, vezh ne ftur’;
Sanizhvali bjo sapovdi,
In ognili fe pokor’.

6. Do bolnikov morafh iti,

Bodi truden al’ safpan,
Jih od grehov odrefhiti
Dokler ni fhe sa nje djan’.

Sa vfe vernike moliti,
Poterpeti vfe voljno,
In sovrashnike lubiti,
Vfak od tebe terjal bo.

7. Te fe tvoje opravila,

Teshka butara sadoft’,
Doftikrat ti bode tila,
Vender jih bofh mogel noft’.

Pa naj ti ferze ne vpade,
Imej saupanje v’Boga,
Dal ti bode fvoje gnade,
Vsdignil te pobitiga.

8. S’ lepim sadershanjem fveti,
Vfe pofvetno sanizhuj;

Tvojim Jesufu shiveti

Vedno moli, vedno zhuj.

28

fjej fe v’ tvojih rokah snajde
Na altarju vfaki dan;

Vfe per njemu mafhnik najde
Kar ga trofhta, kar ga bran’.

9. Profhnji tvoji je srozheno

Verno ludftvo sdrusheno,
Tako hibo teb’ nobeno,

V’ fveti vojfki fkufheno.
Morebiti sdej vefeli

§o tvoj ozhe, mati, flriz,
In fhe danef doterpeli

Ojftre martre terdih viz.

10. Tvoje hibe feftre, bratje,

Ki fe s’ tabo vefele,
Tudi tvoj’ poboshni fvatje,

Vfi od tebe to shele,
Deb’ jih danef perporozhil
Miloftlivim Jesufu,

De bi fe od njih ne lozhil,
Ampak zhes-nje vedno zhul.

11. Ali v’fredi te drushine

Eniga le vender ni,
§hli fo ozhe ’s fols doline,
§hternajft let je, nekaj dni.

Novi mafhnik! fpomni na-nje,
Ako tam fhe kaj terpe,

De bo v’ mir’ njih pozhivanje,
In fe s’ nam rasvefele.

12. Oh teskko je prav shiveti,

Jesuf! ti nam ftoj na Hran,
Kadar bode treba vmreti,
Naf in mafhnike ohran’.

Daj fe nam, Gofpod, savshiti,
Kadar fe leto sgodi,
§e v’ nebefih vefeliti
S’tvojimi nameftniki.

Petje od shlahte fe po potrebi fpremeni.

29

3. Per novi inaflii.

1. Blagor tebi, novi mafhnik,

Pred altarijem ftojifh,
Od Boga poflan tolafhnik,
§veti dar nam ponovifh.

Tega dara ponovlenje
Je isrozhil Jesuf nam,
Brumnim vernim je shivlenje,
Osdravilo grefhnikam.

2. Bog je nam ta dan perpravil,

Dan vefelja blashniga,
Tebe danef je poftavil
Vernikam sa mafhnika.

Kar je v’sadni nozhi fturil,
Kje pofvetil kruh in vin’,

To bofh, mafhnik ti, govoril,
Delal v’ Jesufov fpomin.

3. Bofh fpremenil v’ fvoj’ flabofti,

Kar darujemo Bogu,
Glejte, angelam fkrivnolli,
V’ Jesufovo kri ’n telo.

Kakor v’ llarim teftamentu,
Tukje kri prelita ni;
J*»e savshiva v’ sakramentu
§vet’ mefo in fveta kri.

4. §ina boshjiga daruje,

Mafhnik fveti flushbi vdan,
§ilna tesha ga smaguje,
Tam pa krona zhaka na-nj.

V’ fnegu in deshevju palli,
Zhe fe blifka al’ gromi,

Vfe terpeti k’ boshji zhafti,
Kar ga pezhe in teshi.

5. Tudi kralja in zefarja,

Kadar moli, on podpre;
Angel boshji is altarja
§e ponishno na-nj osre.

30

Na vifoki ti ftopinji

§e ga angeli boje,
Kerubini 'n §erafini

Njega sdrusheni zhafte.

6. Jesufa on nadomefli,

Ker nam grehe odpufti,

Vodi naf po pravi zefti,
Kjer fe najde mir vefti.

Nafhe dufhe fkerbno varje,
S’ kruham angelov obran’;

Nam odverne vfe viharje,

V’ vezhni ogenj nam ubran’.

7. Torej vredni fpofhtevanja

§o duhovni ’n mafhniki,
Ne hudobnih sanizhvanja,
Boshji fo flushabniki.

Kdor pak tebe sanizhuje,
Sanizhuje Jesufa:

Bog pak tebe povifhuje,
Sauplivo zhakaj ga.

s. Ti o mafhnik, fi fvetilo,
Ti fi luzh in fol fveta;

Kar nam bode ’s tebe vpilo,
Sadershanje nam ravna.

Enkrat pak od fvoje zhede
Bodefh rajtengo dajal;

Vodi jo s’ mozhjo belede,
De bofh loshji tam obftal.

9. prezimi, de fte pomagali
§triz, prijatel ali brat,
Ga k’ altarju perpeljali

Shlatnik, fofed kakor fvat,
Vedno vaf bo v ferzu nofil,
Rad poftregel flednimu,
Boga vedno sa vaf profil,
§vet dajal potrebnimu.

31

10. Novi mafhnik! ne posabi

Sdej ozheta ranziga,
Mater ranze, ki fo flabi
Te sredili taziga.

Zhe fo v’ kraju ozhifhvanja,
Profi sdej ’s vfe mozhi,
De v’ deshelo pozhivanja
Gredo ’s shalottne nozhi.

11. Delaj sdrav, vefel in frezhno

O I. sa paradish,
Ker plazhilo bode vezhno,
Lepa krona sa tvoj krish.

De bi pol fto let doshivel,
Drugo novo mafho pel,
Mirno v’ fvetirn’ raju vshival
Vfe, kar upafh tii vefel.

4. Per novi maflii.

1. Bod’ posdravljen med duhovni

Ljubi shegnan mafhnik nov!
Ti lubesni, shegna polni,
In vefelje vernikov.

Danef pervizh ti mafhujefh

K’ zhafti ’n hvali fvet’ Trojiz’!
Shelno Jesufa darujefh

V’ prid poklizanih dufhiz.

2. Zhes pofvetne vifokolli

Zhes posemljifko oblati,
Napelvanje k’ prav’ fvetolti
To je mafhnikova zhaft.

On fpreminja kruh in vino

V’ Jesufovo kri ’n telo,
Ker je k’ vednimu fpominu
Sapovedano tako.

32

3. Zhe v’ pregrehe sajde dufha,

Pa fe vredno fpokori,
Jih ji fpovednik odpufha,
Kdo kaj taziga fluri?

On deli nam mnoge gnade
Kakor boshji gofpodar,
Terd’ zerkvene vfe navade,
J?ebe da Bogu sa dar.

4. Per bogatih, per uzhenih

Sye to najditi ne da;

Vender gnad tih nesrezhenih
§vet hudobni ne fposna.

Dela mafhnikam teshave,
fje flepote vefeli,
In svelizhanja poftave
Zherti, de fe pogubi.

5. Tega, lubi novi mafhnik,

§e ne vftrafhi, fe ne boj,
Bodi vedno nam tolashnik,
Shaloftnim na Hrani ftoj.

Le dopolni boshjo voljo,
Vfmili fe ti nafhih ran;

Vlivaj va-nje vina in olja,
Kakor je Samaritan.

6. Ti fi fol te revne semlje,

Luzh temotniga fveta,
Ki to temo prozh odjemlje,
§laft da fvetiga Duha.

Po Melhifedeka redu,
Pofvezhen fi k’ nam prifhel,
De bo vfak per tebi svedel,
Kar je ref, in kar je prav.

7. Vflifhi torej profhnje nafhe,

Perporozhi naf Bogu,
Per daritvi nove mafhe,
Per obhajanji daru.

33

Dolgo she fino te sheleli,

Na te fe sanafhali,
Deb’ od tebe sdej prejeli,
Kar fmo shelno zhakali.

8. Oh terdi fo sdajni boji,
Nozh in dan pokoja ni;

Ti pomagaj v’ profhnji fvoji,
De b’ ne bli premagani;

In zhe tvoja ranza mati

V’ terdih vizah kaj terpe,
Proti, de b’ jim hotel dati
Bog, kar toliko shele.

ali

Ozhe ’n mati fta vefela,

Tudi fetlre in tvoj brat,
Tebe tubi shlahta žela,
Tebe vfak povabljen fvat.
De bi frezho to doshivel,
Drugo novo mafho pet’,
In v’ nebelih vezhno vshival,

Sa kar hozhefh sdej shivet’.

fl. Od pofvezlieuja farne zerkve.

i. Bod’ zhefhena, tuba fara, a)
Na danafhni velik dan;

She veliko let fi tiara

In poilavljena v’ fvoj’ ftan. b}
Gnadliv Firfht teb’ pofvetiti
Hozhjo zerkev in altar;

$veto birmo podeliti

Njih prihoda blashni dar.

a) Namefli luha fe sna poflaviti fare ime.

b) Namefli veliko let, snafli leta poflaviti.

3

34

2. Sdavnej, sdavnej tu prebiva

§vet Miklavsh prelub patron, a)
Boshje gnade doli sliva,

Nafhiga zhefhenja Ion.

Ozhe to otrokam pravi,
§in pa finu to pove:

§vet Miklavsh na fvet’ vifhavi
Potolashi nam ferze.

s. ’S tih shelja fmo vli fe sbrali,
Kar mogozhe pred ni blo,

V’ lepi Han fmo zerkev djali,
Kakor je ti hifhi fhlo.

Po fvoj’ mozhi prefkerbeli,
Kar je v’ nji potrebniga;

In per temu le sheleli
Povrazhila vezhniga.

4. Zerkev! sdej bofh terdno ftala,

Grosa vfim fovrashnikam,
§veti lirah nam navdihvala

Vtim ludem in mafhnikam.

Pridite ’s nebef duhovi,
Trume fvetih angelov,

Pojte k’ zhafti Jesufovi
§lavo fvetih marternikov.

5. Bog! lepi fo tvoj’ fhotori,

K’ tvoji zhatt’ perpravljeni,
U’ taifte priti fkori
Moja dufha hrepeni.

Vrabez najde ftanovanje,
Gerliza sa mlade gnesd;

Glej, o zhlovek, to sidanje
Potolashi tvojo velt.

g.  V’ men’ fe je ferze sganilo,

V’ shalofti samifhljeno,

a) Namefli Miklavška fe imenuje fara patron.

35

Kadar je rezheno bilo:

V’ tempe! boshji pojdemo.
Tukje bomo shelno stali,
Vefelili fe Boga,
Kamor verni fe s-hajali
Bodo is pokranj fveta.

7. Oh, en dan n’ tvoji hifhi

Je zhes tavshent drujih dni,
Tukje zhaka naf Narvifhi,
Tukje gnade nam deli.

Bolji mi je bit’ na pragu

V’ hifhi mojiga Boga,
Kakor jefti ’n piti drago
Pod fhotorjem grefhnika.

8. Vil v’ ti hifhi pofvezheni

Mir profite od Boga,
In ne bote sapufheni,

Vfe dobrote ’s nje vam da.
Zhe jo bodete lubili

S’ pomozhjo napolnjeno,
Vedno radi v’ njo hodili,
Tudi Bog vaf shegnal bo.

9. Tebi, Bog, pa zhaft in hvalo

Poje tukje vfak kriftjan,
Kakor fe je nam fkasalo
Vfmilenje danafhni dan.

Tebi bodemo flushili,
Dokler prejde sdajni zhaf,
In gorezhe te lubili,

De bofh prifhel ti po naf.

2. Od potvezlienja farue zerkve.

1. Bod’ vefela, luba fara,
Mifli, kaj fe tii godi;

3 *

36

Nili majhna, nili tiara,

Vender k’ tebi vfe hiti.

Tebi zerkev pofvetiti,
§veto birmo podeliti

Blashni knes fem pridejo.

2. Sdavnej fmo she to sheleli

Vidit’ njih, o vikfh’ paftir,
Ker bi rad’ od njih prejeli

Zerkve shegen, boshji mir.
Mi fmo mlajfhim oblubili,
Tamkje bodete dobili

Danef fvetiga Duha.

3. Vzheraj fmo fe vfi poftili,

Kakor zerkev sapove,
Tudi zhuli in molili

Pred fvetinjami klezhe;
§mo profili te fvetnike
Kakor svefte pomozhnike,

De bi ftali nam na ftran.

4. Kar je mozh, fmo vfe perpravli,

Is lubesni do Boga ;

S’ tem pokorfhino saflavli

Do paftirja vikfh iga:
^polnijo naj nafhe shelje,
§erza fvojiga vefelje,
Lubi ozlie nafhih dufh.

5. §vete fhege fo zerkvene,

Kdo jih le savergel bo?
Brumen fe s’ nje duham fklene,
Povsdiguje fe v’ nebo.

Megla shganiga kadila
Je to hifho napolnila,

Glejte, verni, boshji tron.

6. Bodi vfelej pozhefheno

§vet’ s-hajalfhe vernikov!

37

Sdej zhatlito, pofvezheno
Perbeshalfhe grefhnikov.

fjveta groša naj obide

Tega, kater va-njo pride,
Tukje je fam sliivi Bog.

7. Sdej pak tudi poflufhajte,

Kaj fe farmanam pove:

V’ farno zerkev fe s-bajajte,
Radi in s’ vfe mozhi.

Glejte, ta je mati vafha,
Tii fe bere fveta mafha,
In opravlja zhifti dar.

8. V’ farni zerkvi nizh terpeti,

Oh, kar ni sa to fvetotl;

Sa-njo prav lepo fkerbeti,
To je farmanov dolshnoft.

Do te mater lubesnive

Od lubesni nesvenlive

Vedno naj ferze gori.

9. Ti, o Jesuf, jim poverni,

Kar fo she fturili nam;

In na novo k’ jim oberni
Mile ferza farmanam;

Njih defniza naf shegnuje,
Nam duhovne pofvezhuje,

Ti jim daj obilni dar.

3. Od p of rezilen ja farne zerkve.

1. O de b’ folnze nam pofjalo,
In rasvefelilo naf!

De b’ s’ gorkoto naf navdalo,
Sa obzhutit’ sdajni zhaf.

Tukje ni fhe bilo dneva
Zlo tako vefeliga;

38

To vefelje rasodeva
Nafh’ga ferza zeliga.

2. Sdavnej fe she sveta Ana

Na tem kraj od naf zhafti,
Nam sa pomozhniza dana,
Naf s’ dobrotam porofi.

Oh, fhe danef fmo hvaleshni
žjvojim lubim fprednikam,

De fmo te pomozh deleshni,
K’ fo jo sapuftili nam.

3. O sapojte sdej doline,

Oglaiite fe gore,
Vefelite fe planine,
Shegen boshji zhes naf gre.

Gnadliv knes fo pofvetili,
Jjvete Ane zerkev nam ,
Perbeslialfhe v’ fledni fili,
Slafti revnim grefhnikam.

4. fjalomon je tempel sidal

K’ zhafti vezhniga Boga;

Taziga fhe fvet ni vidil,

Vef je ’s shlahtniga blaga.

Tam je Bog njih profhnje vflifhal,
V’ njih nadlogah miloftliv.

Perkasval fe v’ tem fvetifhu,
Mnoge gnade jim delil.

5. Tu pa Jesuf fam prebiva,

Pravi zhlovek, pravi Bog;

Tii Ozhetu fe daruje,
§voje martre polne prog.

Varftvo boshje napolnilo
Je ta pofvezheni kraj;

Salasvanje odpodilo
Od te zerkve sanaprej.

6. S’ fvetim trudam fmo sidali

Tega dneva upali,

39

Sdej pa bomo prepevali,
Od zhafli ne jenali.

Hifha ta bo vtira k’ vefelju,
Naj bo sima, naj bo let';

Ker na temu boshjim felu
Dufhni mir fe najde spet.

7. Lakomni ta lubi dnarje,

Oh nekteri gerdo flaft;
gladko vino kdo do sarje,

In nekter pofvetno zbali:

Mi pak hibimo to hifho,
Pofvezheno v’ boshjo lafl,

O de b’ mogli v’ tem fvetifhu
K’ vezhnimu shivlenju raft’.

8. Hvala bodi fvet’ Trojizi

V’ temu kraju dan na dan,
Tudi zhaft Marij’ devizi,

Nafh’ patroni fveti An’.

Napolnite, vi duhovi,

S’ fpofhte vanjem tempel ta,
Ktero fe v’ ti hifhi novi

Sdej Bogu s’ vefeljem da.

9. Prebivajte, o fvetniki,

Tukje s’ fvojo pomozhjo;

Varite, o tolashniki

Naf pred grefhnikov mozhjo.
Tudi vam fmo isrozheni,

Ne le famimu Bogu;

De b’ od vaf prav poduzheni
Enkrat najdili nebo.

10. Bodi, gnadliv Firfht, jim hvala
Sa ta njih paftirfki trud,
Žela fara fe bo sbrala

Vfako leto na ta god;

Ozhe bode pravil finu,
Vef vefel, od tega dne;

40

To bo v’ vednimu fpominu,
Kar oni nam sdej llure.

11. Nafhe ferza fo vefele,

Nigdar, nigdar fhe tako,
Minejo fiz er ne dele,
Ta posabljena ne bo.

Bodi ti, o Bog, plazhilo
Nafhim knesu gnadlivmu,
Ti obilnu povrazhilo
Po shivlenji sdajnimu.

12. S’ vernim ferzam poflufhajte,

O vi lubi farmani!

Zhaft te hifhe fpofhtevajte,
Tolovajev jama ni.

Vfelej radi lem hodite,
De fe vnamejo shelje,
Milofti Boga profite,
De bo vmerjeno ferze.

13. Jjlabe mifli, nepofhtene,

Vfe kar ni fpodobniga,
Vfak od febe naj odshene
Savol fvetiga Boga.
§ledniga, ki notri pride,

Kjer fe gnade sadobe,
fjveta groša naj obide,
Naj mu poravna ferze.

11. Kdor od zerkve kaj ukrade,
Pravi Tridentinfki sbor,

V’ ftrafhno pano taki pade,
Dufha pa v’ peklenfki dvor.

Zhe fe oplafhen ne verne,
In fe zlo tako sgubi,
Dokler vfiga ne poverne,
Tud 1  odvese ne dobi.

15. Tebi, Jesuf, zhall in hvala
Sa vfo ženo tvojih ran,

41

Ker fe tudi je fkasala
Miloft nam danafhnji dan.

Tebi hozhemo flushiti,
Danef, jutri, vfaki zhaf,

Bres nehanja te lubiti,
Dokler pridefh ti po naf. a)

O<1 darovanja.

1. Danef moramo pomiflit’,

Kaj fe pravi boshja zhaft;

In Boga ponishno zhiflat’,
Ker on ima vfo oblati;

Sdej sdihnimo

In režimo:

Tebi flava, zhaft vfelej,
Povikfhvanje vekomej.

2. She od nekdaj fo darvali,

Bog je rekel jim tako,
In darove njemu shgali,
V’ fpravo jim je bilo to ;

S’ brumnim sheljam
In s’ vefeljam
Kanj in Abel perva dva
.‘ji na oba Adamova.

3. Kanj od shita in pervine

Je Bogu pernefel dar;

Abel tudi od shivine

Je poloshil na altar;

Bog pak nima

Rad darila,

Zhe ni s’ dobriga ferza,
Nizh pred Bogam ne velja.

a) Te peline fe tudi snajo peti v’ obletnizi zcrkveniga pofve-
zhenja, de fe ferza ob ude.

42

4.  Kanjev dar je bil krivizhen,

§e je dim po tleh valil;

Dar pak Abelnov pravizhen,
§e je dim v’ nebo kadil,
Kanj hudoben,
§ilno grosen,
§e zhes brata rasferdi,
’S nevofhlivofti vmori.

5. Kadar je bil Noe refhen

Od nevarnofti voda,
Je sato Bogu hvaleshen,
Zhifto shgano darvo da;

Mu dopade,
J? voj e gnade,

Shegen in obiube da,
To nam prizha maverza.

6. Bog je Abrahamu rekel,

§ina Isaka saklat’,
Urno je na goro tekel,
Tam Bogu zhe lina dat’.

Bog pa pravi:
Roko vllavi;

Tebi shegnam in tvoj z vet,
V’ tebi tudi zeli fvet.

7. Jesuf fam je hotel biti

Od Marije darovan,

In na knshu kri preliti
’S globozhine fvojih ran.
Na tem fvetu
tj»e Ozhetu

Pofveti v’ lubesni dar,
§veti krish je pak altar.

8. Glejte perve kriftjane,

Njih lubesni fveti shar,
Njih dobrote fturil snane
Nam je Pavel fvet pifar.

43

Sdej s’ vefeljam
Med kardelam

Svoljenih vshivajo,
Naf pak opominjajo.

9. Jjhterim je blo rasdeljeno,
Kar je v’ darvanju prifhlo;
§hkof fo tega vseli eno,
Drugo je duhovnov blo;

Polovizo

§o s’ pravi z o
Dali vbogim, revesliem
In zerkve kluzharjem.

10. Tudi mi fmo dar pernefli,
Jesuf isvelizhar nafh!
§mo vefeli fem pertekli

O prelubi fvet Martin! a)
Ker fia fkupej
Med nam tukje:

O fprejmita sdej ta dar,
Djan pohlevno na altar.

u. Jesuf, kakor majhno Dete,
Ko je v Betlehemu bil,
Milo /prejme kralje fvete,
K’ je od njih dari dobil:
Jesuf! sbudi

Vfe naf tudi,
Rasvefeli, kakor fi
Rasvefelil modre tri.

12. To s’ ponishnim ferzam damo
Tebi, Jesuf darovavz;

V’ tebe upati ne nehamo,
Ker ti svefti povrazhvavz.

Ja, prelubi,
Bog oblubi,

a) Ime zerkveniga patrona.

44

De nam bo na Hrani ftal,
§veti raj v’ nebelih dal.

1. Od svouov.

1. Zlo meriva natura, kriftjani,
Zhaft boshjo po fvetu osnani;

Le pojte, svonovi sdej flavo Bogu,
Ker tudi duhovi nebefhki pojo.

2. !*>pod greha natura sdihuje,
Kriftjan jo v’ ti jezhi vsdiguje:

Le pojte svonovi, de zhuti ferze,
§ej dalni bregovi fe vam oglafe.

3. Svonove je Bog nam dodelil,
Dobrotlivo naf rasvefelil:

Le pojte, svonovi, vafh glaf obudi

K’ poboshnolii novi vfe verne ljudi.

4. Zhes horfhte, doline in grizhe

Naf zerkev s’ svonovi k’ feb’ klizhe;

Le klizhite k’ mafhi, po poldne tako,
De farmani nafhi fem raj’ perteko.

5. Svonovi nam pravjo: Molite,

Vfe delo is rok ispuftite;

Le pojte, svonovi, le pojte glafno,
De brumni rodovi moliti sazhnd.

6. §he bodo nam peli prav milo,
Ker pojdemo k vezhnim kolilu;

Le pojte v’ ti hifhi, le pojte lepo,
Ker takrat ne flifhi vaf nafhe uho.

7. S’ svonenjem fhe ferza fklenimo,
In Jesufa fkupej fklenimo;

Nelite, svonovi, sdej Jesufa jme
K’ sahvali njegovi zhes dalne gore.

45

8. Svefto poflufhajmo in radi
Svonove, vfi ftari in mladi;

Pojejo svonovi, pojejo lepo,
§he lepfhi duhovi v’ nebelih pojo.

Od svonov.

1. Glejte v’ nebesa vifhave,

V’ iredo zhifte fape ’n sdrave

Je povsdignen shegnan bron.
Ta glaf ferza milo sgane,
In povsdigne naf kriftjane,

Kakor petje na §ijon’.

2. Komej fe dani zhes grizhe,
She naf svon k’ molitvi klizhe

K’ fveti mafhi pred altar.

Na befedo mafhnikovo

Pride Bog ’s nebel' na novo,

Jesuf nar shlahtnejfhi dar.

s. Tudi k’ boshji naf befedi
Vabi, k’ pravi dufhni jedi,

Ki v’ nebefa kashe nam.

Ta nam fveti in ne vgafne
§kos smotnjave dolgozhafne,
Brani naf fovrashnikam.

4. Kar kriftjane svefeluje,

Vboge grefhnike vmiruje,

To nam glaf svonov osnan’.

Lubo rojftvo Jesufovo,
Njegovo shivlenje novo,

Tudi fveti binfhtni dan.

5. V’ brumni hoji krishev teden
K’ ftvarniku šdihuje fleden,

De b’ ohranil naf svefto.

46

Kadar fvet’ Telo neferao,
In mi sdrnsheni pojemo,
Tud’ svonovi s’ nam pojo.

6. Tudi per kriftjana fmerti,
Per telefni hifhi sderti,

§e svonovi mil’ glafe.

Bog! fkos tvoje saflushenje,
Daj mu vezimo tam shivlenje,
Kamor duflie hrepene.

7. Sadnizh na pokopalifhu,
Na vlili vernikov mertvifhu

K’ sadni zhafti nam pojo.

Ker nam bilje in svonenje

In mertvafhkih dil gromenje
Od fveta flovo dajo.

8. Na svonove ura bije,
Nam glafno in vedno vpije:

Sadna ura fkorej bo.

bo treba podurezhi,
In troblivo fuknjo flezhi,
Grenki finert’ podversheno.

9. Hitro na pomozh težite,
§vojga blishniga refhite,

Kadar bije plat svona.

Zhe gori al’ koplje pod-nj
Tolovaj al’ pak povodenj,
De nadloga odneha.

10. Poflufhajte te velike
Zerkve snamnja in jesike,

Kadar vam kaj govore;

Po jedilo vfe lubesni
Pejte v’ sdravju in bolesni
Sauplivo, kakor gre.

11. Kakor sdrusheni svonovi,
Pojmo k’ zhafti Jesufovi,

Lubi, shelno vfaki zhaf.

47

V’ fredi boja in fkufhnjave

Vari nafhe ozhetnjave,

Vari zerkve, vari naf.

12. Kteri fo pak nam kaj dali,
K’ tvoji zliafti pomagali,

Daj, Bog, shegen jim doma,
De she tukje bodo frezhni,
Tam pak najdli v’ luzhi vezlini

Plazhvo fvojiga miru.

3. Od svonov. 1)

1. Sakaj ne svoni
Opoldne te dni,
Marijne zhafti?

Sakaj ne svoni?
Ne vabi ludi?

Vefelja sdej ni.

Sato, li’ fo sgoreii
Svonovi veleli,
Ne bodo vezli peli.

2. Zhes ^limarten poflan
Je ogenj ftrafhan,
§am Bog naf obran.

Se fveti nebo

Od ognja tako,
Oh, de je ftrafhno.

Sdej fleden shaluje,

Is ferza sdihuje,
Ker Bog naf fhtrafuje.

3. Je dolg zhaf tako
Per ferzu britko.
Kak’ dolgo bo to?

1) Potem, k’ fo sgoreii.

48

Do sdej je tako
Svonilo lepo,
De tazih ne bo.

O dajte svonilo,
Bo naf tolashilo,
§e vfe posabilo.

4. Vaf profim, nikar
Shalvati sa dar

Po Shmartenfki far.!

Prelubi! fhe bo
Svonenje lepo,
Ni bilo tako.

Perpravte darove
Sa nove svonove
Sa fvete godove.

5. Svonov’ fe glafe
Nam ferza mezhe i
Sa vezhne gore.

Zhe nifmo terdi,
J*»e dufha sbudi,
V’ nebo hrepeni.
Le pojte svonovi,
In fveti duhovi

Le k’ zhaft’ Jesufovi.

6. In kadar svoni,
Marijo zhafti,
Molite fhe vi.

Svonilo fe bo

V’ nedeljih glafnd,
O pridte svetlo.

§ej pridemo radi,
Vfi tiari in mladi
Po brumni navadi.

7. Po prifhel en dan,
Pofledni jmenvan,
Pomifli, kriftjan;

49

Tedej jih nizh vezh
Ne flifhi merlizh,
Shivlenje je prezh.

Sato poflufhajte,
K’ Bogu fe podajte,
Sa njim fe ravnajte.

8. Is zel’ga ferza,
Hvalimo Boga,
Kater nam vfe da;

Sapuftil ni naf,

Podpera vfak’ zhaf,
Po tergu ’n po vaf’.
Se fkupej vsemimo
In s sdrusheno fhtimo
Boga sahvalimo.

9. Poflufhaj nafh svon,
§vet Martin Patron,
Na lepimu tron’;

Oberni na naf
§voj fvetli obras
In vari vfak zhaf,
De bomo molili
Boga in lubili,
fje s’ njim vefelili.

Sa frezlmo isvolcnje noviga papeška.

1. Jesuf issida na fkalo,
Zerkev po boshji naprav 1 ;

Kadar je snamnje to Halo,
§atan mogozhno fe vftav’.

Njegova togota,

Velika framota
§e vedno vsdiguje,
Kar more, bojuje,
Dokler to snamnje ftoji.

4

50

2. Sdej to zhaftitlivo snamnje

Bres poglavarja ftoji,
In fe mozhnd salasvanja
Kazhe fovrashne boji.

O Jesuf! ti vftani,
Svefto naf obrani;

Ovzhize svefeli,
Paftirja dodeli,
Profitno vfi te lepo.

3. Zerkvi nevefti v’ teshavi

Taziga papesha daj,
De bo po boshji poftavi
Pelal vfe v’ svoljenih raj;

De vodi ovzhize

$kos sdajne temnize
K’ duhovni fvetolli
Ob modri ferzhnofti,
Daj mu gorezhe fkerbi.

Po frežimi svolitvi noviga papesha.

1. Kakor sgorej pervi odresik.

2. Vflifhal fi nafhe sdihvanje,

In poglavarja nam dal,
De fe ne bo salasvanja

Kazhe fovrashne vezh bal;

O Jesuf! ti vftanefh,

Svefto naf ohranifh,

§i Pija dodelil.
In naf rasvefelil,

Vfe naj te hvali sato.

3. Profitno dalej, ohrani

§vet’ga Ozheta v’ fvoj’ gnad’,

Vedno ga hudiga brani,
Bomo ga vbogali rad’;

51

De loshji ovzhize
§kos sdajne temnize

Bo vodil k’ fvetofti

Ob modri ferzhnofti,
Pelje v’ perpravljeno zhaft.

4. Sa z e far.ja rojftni dan.

1. Bog! ohrani nam zefarja,

Vlim ozheta dobriga,
Naj mu fveti frezhe sarja

V’ boj’ shivlenja dolgiga.

Naj ga rosha bres viharja
Dela flave polniga;

Bog! ohrani nam zefarja,
Vlim ozheta dobriga.

2. Naj eftrajharfke bendera

§trah ibvrashnim narede,
Naj ga modrih fvet podpora,
Kteri dobro nam shele.

Kar pravizo pa fpodvera,
Naj poftave raspode.

Bog! ohrani i. t. d.

3. Vfe darove zhes-nj slivaj,

Njega dom in naf ohran’;

Vfe svijazhe mu odkrivaj,
Vedno ga hudobnih bran';

V’ ferz’ njegovima prebivaj,
S’ fvojim duham nozh in dan.

Bog! ohrani i. t. d.

4.  Doshivi naj bres terplenja

voj ih ludilev lepi zvet;

Njih lubesen naj ne jenja,
'Naj vshiga vfe po fvet’;

4 #

52

Naj  fhe glaf obvefelenja
Slifhi h’ konzu fvojih let.

Bog! ohrani i. t. d.

2.  Sa zefarja rojftni dan.

1. Bog! poglej na naf s’ oblakov

In na nafhe profhnje sdej,
Dobro frezho Ferdinandu
Nafhimu zefarju daj,
De od tvoje roke vezhne
Djan na tako vifokoft,
§rezhen dela tudi frezhne,
Ti ga vari o terdnoft.

2. Njemu in njegovi hifhi,

Kar je treba, vfelej daj;
S’ fvojim angeli obifhi,
Kjer fe snajde, vfaki kraj.

Naj refniza in praviza,
Kakor njemu v’ ferzu tli,
Vezhno fveti ko daniza,
Nafho frezho safadi.

3. Zefar lubi mirne mlaje

Zherti vojfko in prepir,
Naj flovi na dalne kraje.
Kakor njega blashni mir,
De bi jmeli v’ njemu brambo
Zhe fe blifka al’ gromi;

Pod perutam Ferdinanda
Pozhivali bres fkerbi.

4. Mir edinoft naj kraljuje

Pod njegovo oblatijo,
Naj lubesen ludftev zhuje
Okol trona prav svetlo;

53

Te savese ne sgrefhimo,
Naj oftane vekomaj;

Dobro frezlio mn vofhimo,
Dobro frezlio, Bog mu daj.

1. Shenitvanfka.

1. Shaloft in vefelje teka

Po tem fvetu fem ter tje,
Sdej sadene to zhloveka,

Sdej ga uno moti ’n shge;
Naj gre zhlovek, kamor hozhe,
Tem oditi ni mogozhe.

2. Shaloft, kakor pelin, sdravi,

Rasvujsdanje pokroti,
De kriftjan v’ pokori pravi

Le sa Jesufam hiti;

Ker on lubi jokajozhe,
Grefhnike perblishajozhe.

3. Pa vefelje naf podpera,

Terde ferza omehzha,

Zhlovek loshji fe satera,

K’ dobrima fe pokrepzha;

Bog vefele jmeti hozhe,
Bres vefti obteshajozhe.

4. Tak’ fe j’ vama sdej godilo,

Tak’ fe bo fhe sanaprej,
Nekaj vaj bo vefelilo,

Vzhafi pa skalilo kaj;

Tem oditi ni mogozhe,
Bog tako imeti hozhe.

5. V’ fveti ftan bofta ftopila,

V’ ftan, ki veshe vaj do fmerf,

54

Boshjo gnado sadobila,
Ktera grehe mozhno zhert’;

Ker bres gnade pofvezhjozhe
Prav shiveti ni mogozhe.

6. K’ bo nadloga vaj sadela,

Kaka shaloftna britkoft,
Upajta, de bosta shela
Tam nesmerjeno fladkoft;

Bog tolashi jokajozhe,
Ker jih isvelizhat’ hozhe.

7. Zhe bo Bog pa kaj vefelja

Vama v’ 1‘voj’ dobroti dal,
Naj fe vsdigne fveta shelja
Zlo do njega na vifhav’;

S?erza njega lubijozhe
In hvaleshne jmeti hozhe.

8. Bog naj vama da shiveti

prežimo, mirno in lahko,
Sa nebela prav fkerbeti,
Pofvetiti fe tako;

De v’ nebefhki vifozhini
Bog sa vfelej vaj sedini.

Molitev.

Bog! kater fi sdej jih svesal
Po odkasani poftav’,

Oh, odverni fledno peso,
In odrefhi od teshav;

Ti v’ nebefhki vifozhini
Jih na vekomej sedini.

S. Slienitvanfka.

1. Hvaljen bodi vezhni Bog,
Ozhe, §in in fveti Duh

55

Danef in na vekomej;

K’ je zhloveka zhudno vftvaril,
S’ sheno ga oblagodaril,

Ga namenil v’ fveti raj.

2. Hvaljen tudi Jesuf ti,
Ki li polni milofti

Zhudnifhi prevltvaril naf,
§tan sakona ti pofvetil,
Shegnal to nebefhko fetev,
Polahkal teshavni zhaf.

s. Hvale vreden je ta ftan,
De bi bil le prav dershan,

Od shene in od mosha;

Velik sakrament je tudi

Vfe gnufobe mozhno Hudi,
In ludi' v’ nebo ravna.

4. Mosh pomeni Kriftufa,
§vete zerkve shenina,

Ki jo varje in redi;

Zerkev pa pomeni shena,

V’ boshjim ftrahu sarozhena,
Mati vernih je ludi.

5. Vaj’ sliivlenje naj osnan’
To podobo nozh in dan,

Kakor Jesuf vaj’ uzhi,
Eden druj’ga tolashita,
In sa Jesufam hodita

§kosi temo te nozhi.

6. Ker li v’ roke fesheta,
§e mozhno savesheta,

§e nigdar ne sapuftit’.

Perftan lubiga fpominja
Naj vaj vedno opominja

Eden drugim’ sveftim bit.

56

7. Povabita Jesufa

In njegovo drufhno vfo

Na vaj’ shenitnino sdej,
De bo on vaj rasvefelil,
Zhe bo vaj ierze bolelo,

Kakor v’ Kani v’ Galilej’.

8. Dobro frezho sdej shele

Vama fvatje in ludje,

Tudi jeft shelim vmef,
De bi sdrava in vefela
§he veliko let shivela,

In dofegla zhaft nebef.

Irtihesen in en krish

1. Lubesen in en krish
Da mir vfaki hifh’;

Bres krisha ta goljfa,
Bres nje fe krish ne vda.

2. Le krish naf prav uzhi,
Kar naj ferze sheli;

De lubi le Boga,
Lubesni vredniga.

3. Zhe per lubesni ni
Teshav, al’ kar boli,

v’ glavi rad’ verti
Nezhimernoft redi.

4. Lubesen le flepi,

De zhlovek fhe grefhi;
Kako pak ti ftojifh,
§e ’s krisha nauzhifh.

5. Zhe tebe krish teshi,
Lubesen ne hladi:

Od farnih bolezhin
Omagafh, o terpin.

57

6. Teshi te vfaka nozh,

Is tebe strine mozh:
Te tere jarm mefen,
Poflanefh vef lefen.

7. Lubesen da krepoft,

Vefelje in ferzhnoft,

De zhudno s’ nje shivifh
fje krisha vefelifh.

s. O daj mi daj, Gofpod,
Ne vem profit’ drugod,
Lubesni in en krish,
De mir bo v’ moji hifh’.

Od fvete ifkre.

1. Ifkra je v’ tebi,

Je od Boga, k’ Bogu ravna,
Odganja fmert duha:

Dopadel bofh Bogu,
Zhe varjefh ifkerze svefto.

2. Ifkra je v’ tebi,

§e v’ brumnih miflih lefketa,
Zhe  primefh fe Boga;

Ohranifh ta fpomin,

De Bog je Ozhe, ti pak fin.

3. Ifkra je v’ tebi,
Lubesni'boshje ifkerza,
Prelepa, zhitla vfa;

Le var’ in shivi jo,
De vpihnil veter je ne bo.

4. Ifkra je v’ tebi,

Ti varjefh jo, zhe fe fposnafh,
Per fpovdi greha vdafh,
Zhe tud’ je majhno to
Pred Bogam in velijo.

58

5. Ifkra je v’ tebi

Ti varjefh jo, zhe  perbeshifh,

K’ Bogu po fvet hitifh:

Povej, lub Ozhe moj,

Kako bo to-le pred teboj?"

6. Ifkra je v’ tebi;

Ti varjefh jo, zhe je ferze

Odkrito in shelje;

V’ molitvi poloshifh

Vfe pred-nj, kar per feb’ tifhifh.

7. Ifkra je v’ tebi;

Ti varjefh jo, zhe doli terpifh,

Per tem fladko safpifh

V’ britkofti in teshav’

Ti vefh, de Bog jo je poflal.

8. Ifkra je v tebi;

Jo shivifh pak, zhe ti svefto,

Ker hozhe Bog tako,

Dopolnifh is krotkoft’

Vefel in mirno vfe dolshnoft’.

9. Ifkra je v’ tebi;

Jo shivifh, zhe fe satajifh,

Boga farno bojifh,

Ko lin to dobro vefh,

Kar nima rad, fturit’ ne fmefh.

10. Ifkra je v’ tebi,

Jo shivifh tud’, zhe v’ blishnimu

§turifh kaj Kriftufu;

Zhe miflifh to povfot,

De Bog te vidi, in te fod’.

11. Ifkra je v’ tebi,

Ta v’ terdni veri fe redi,

De Bog vfe fturr;

Ni sgodbe prav nalafh,

Bog visha vfe, lub Ozhe nafh.

59

12. Ifkra je v’ tebi;

Redifh jo, zhe te vefeli,

De tempelj boshji ti,

De nofifh ti ga v’ feb’.

In on prebiva vedno v  teb’.

13. Ifkro to v’ febi

Shivifh, zhe s’ Dogam govorifh,

Per njem’ fe rad mudifh;

To ifkro oshivi,

De v’ ognju zlo v’ nebo puhti.

u. Ifkra ta v’ tebi

§erze mehko tifhi v’ nebo,

Le vari jo svetlo;

Bod’ ifkra ogenj sdej,

In fklen’ me s’ Dogam vekomej.

15. Ifkro to v’ febi,

Lubesni boshje ifkerzo,

Prelepo, zhifto vfo,

Ohrani, shiv’ svetlo,
De vpihnil veter jo ne bo.

1. Od f veti g  a Obhajila.

1. §em k’ vezherji pridite
Lubi verni s’ hrepenenjem,

Per ti miši miflite,

Kaj je Jesuf med terplenjem
Shaloft’ in britkott’ preftal,
§vojo dufho v’ fmert fsdal.

2. Boljiga Gofpoda ni,
Sa refhitev da shivlenje,

Zlo mefo in fvojo kri

Nam sa jed in ohranenje;
Dufha je nalitena,
Milo potolashena.

60

3. Perftopite le ferzhno,
Nizh fe, ne fvetlofti bati;

§vojo zhaft nam Bog sato
V’ kruhovi podobi krati.

Oh, le bojte fe nikar,
K’ vafhi frezhi je ta dar.

4. Pridite povabljeni
fjemkej tiari vi in mladi!

V’ ti fkrivnoft’ nesmerjeni
Je isvirk vfake gnade;

Jesufov’ mefo in kri

Dufho mozhno poshivi.

5. Jejte Jagnje boshje to,
Ki vfe nafhe sadolshenje

Je na krishu sbrifalo,
Da lubesen in shivlenje:

Tii, kriftjan, fe vedno tozh’
Sa vfe bolne dufhe mozh.

6. Želih fhterdefeti let

Israelzi fo vshivali

§ladko Mano, zhudno jed,
§merti vender ne vbeshaii,

Ker ne vbrani fmert’ telef
Jjladka Mana od nebef.

7. Lubi Jesuf fam nam da
Kruha soper fmertno selo,

§mert nepremagliviga
§vojim vernikam k’ vefelju:

Kdor od njega tii shivi,
§e v’ vefelju tam sbudi.

8. §erza pak ozbiftite,
In lubesen obudite,

Kaj je to, pomiflite,
Potler fhe le perftopite

Kdor k’ ti mis’ nevreden gre,
Ta fam febi fodbo je.

61

9. §em, le fem vi lubljeni!

Od preshlahtniga jedila

Bodete osdravljeni:

§tran pa, ftran vi od kofila
Terdovratni grefhniki,
^mertini flushabniki.

3. Od fvetiga Obhajila.

1. Zhefhen, hvaljen tavshenkrat
Jesuf ti nebefhki brat!

V’ jafliza li fe ponishal,

K’ revnim grefhnikam perblishal;
Refhi naf od greha sves,
Po oblubi zhes in zhes.

2. Bog in zhlovek fi v’ refniz’
§ilno lubesnivih liz,

Jeft te hvalim in objamem,
Tvoje gnade fe navsamem;

V’ vlaki teshi, v’ vfak’ nadlog’

Vari naf pravizhni Bog.

3. S’ fvojo roko tu naf vod’,

Vfe fovrashnike odpod’;

Nam fvoj fveti mir dodeli,

Dokler bomo tii shiveli,

Hvalimo te famiga

Is ferza hvaleshniga.

4. Peli naf po sdajni fmert’

O Gofpod, v’ nebefhki vert;

De bi te fhe bolj hvalili

Gori s’ angelji lubili,

Vfi vshivali fveti raj
Dolgo, zlo na vekomej.

5. To verjemi, moj kriftjan,
Ker sagledafh beli dan,

62

Morafh Jesufa lubiti,

S’ grehi njega ne shaliti,
To ferze ti trofhtalo,
Vefelilo vezhno bo.

1. Med povsdigovanjem ).

1. Vli fe pogresnimo v prah,
Na kolena fe versimo;

Naj navda naf boshji lirah,
Prizha tu Boga molimo.
Pomagajte nam zhaliiti

Vi duhovi is nebef

To prefveto boshje Jagnje.

2. Shelno sdej odprimo ozhi,
§voje ufta k’ boshji flavi;

§veta vera naf uzhi,
Tit je Bog in zhlovek pravi.
Pod podobo kruha ’n vina
§e pred nami fpremeni,

Molimo nedolshno Jagnje.

3. Bod’ zhefhena refhna kri

V podob’ vina nam perkrita!
Boshje gnade nam odpri,

Sa naf grefhnike prelita.

Pite, jejte vfi od tega, .
Revni, shaloflni, flabi,
To je vam nebefhka Mana.

4. Sbud’fe shalollno ferze,
Shivi fe s’ refhnim Telefam,

Od fveta povsdigni fe,
In oseraj prot nebefam.
Od oblizhja do oblizhja

Svoljeni tam gledajo
Molijo to boshje Jagnje.

a) Ali pa prež po povsdigovanju.

63

3. Med povzdigovanjem.

1. 0 Jesuf lubesniv!

Teb’ zhaft in hvala,
Tii v’ sakramentu shiv,
Nam terdna fkala.

Mi v’ tebe verjetno,
Svefto saupamo;

Sjerzhno te lubimo,
Mozhno shalujemo,

O vfmili fe zhes naf,
Svelizhar nafh!

2. O ti preshlahtna kri

Sa naf prelita!

Vse nafhe grehe vrni,
Od naf savshita:

Prelubi Shenin moj!

S’ prefveto to kervjo
Napolni in napoj
Mi dufho in telo,
De bo tebe, o Bog,
Zhaftil moj duh.

3. O Jesuf! ti fe naf

Pred fmertjo vfmili,
De bi fhe tifti zhaf
Mi tebe vshili;

De b’ s’ tabo fklenjeni,
Od greha refheni,
Svesto lubili te,
Po fmerti prifldi tje,

Kjer je perpravljen Ion,
Nebefhki tron.

3. Med povzdigovanjem.

1. Luba dufha moja!
Zhudo fe godi,

64

De lubesen tvoja

K’ andohti budi;

§veti kruh mafhnik nam gor povsdiguje
’S fvetiga raja naf Bog navdihuje;

§veto refhnje telo!
Bod’ posdravljeno.

2. Sdej pa vin’ na altarju

Mafhnik pdfveti,
Ker je k’ nafhim sdravju
Jjveta refhna kri.

S’ grevanim ferzam Boga vfi lubimo,
Njemu flushiti saref oblubimo,
O fveta refhna kri!

Ti nam grehe smi.

3. Zlo nebo sapuftil

Si savoljo naf,
Vfe grenkoft’ okufil,
Trudil fe sa naf;

Syej ti oblubil nam vezimo vefelje,

Budi fhe v’ nafhimu ferzu te shelje,
Po tebi hrepene,
De te sadobe.

Per shegnu po poldne.

1. Pridte Jesufa moliti

V’ sakramentu pozhalliti,
Kteriga je on poftavil
Nam v’ svelizhanje.

2. Tukje je s’ kervjo in s’mefam,
S’ fvojo dufho in s’ telefam;

Zhe fe bomo fpokorili,
Nam vfim gnado da.

3. Bodi zhefhen na vfokofti

Nafh tolashnik v’ vfak’ britkofti,

65

V’ hudih letih, v’ kugi vojfki
Ti nam dafh pomozh.

4. Shegnaj naf, o Bog nebefhki!

O ti pravi kruh angeljfki!

Naf obrani in ohrani

V’ vfak’ nevarnofti.

5. Daj, de bomo tebe vshili,
Preden bomo fmert liurili,

Nafhe profhnje in sdihvanja
§prejmi v’ milofti.

Sa perlie deliti.

1. Po nekdajni lep’ navadi,

O vi tiari ino mladi,
Poflufhajte, kaj povem
Brumno sbranim vam iudem.

Alleluja.

2. K’ fo ladje fhe bolji bili,
§o duhovni jim delili

Lepe perhe na ta dan
Dobre sa duhovni lian. Alleluja.

3. Mene shaloft je obfula,
Ker poboshnoft je minula,

Sa pet Jesufovih ran
Vezli ne marajo kriftjan’.

Oh vi kriftjan’.

4. Vender hozhem to Buriti,
Perhe vam fhe podeliti:

Kdor jih shelno bo fprejel.
Bo v’ nebelih ferzhno pel Alleluja.

5. Jesufove fvete rane,

Oh od judov njemu dane,
Vam sa perhe podelim,
De vaf kaj rasvefelim. Alleluja.

5

66

6. Glejte rano v’ dlan’ defnizc,

Pot uterjene pravize,
To vsemite, vi moshje,
Zhifte jmejte vti roke. Alleluja.

7. Levo roko sdej poglejte,

Lubesnive rane fhtejte,

To dam vam dobre sliene,

De bo loshji vam ferze. Alleluja.

8. Na noge firafhno perbite

§e o fantje, vi osrite:

§o po dobrih potih fhle,
In sato perbite ble. Alleluja.

9. Sapuftite flabe pota,

Dufham oh nevarne kota;

Poflushite fe le nog,

De bo zhefhen vezhni Bog. Alleluja.

10. Defno ftran odperto obetam

Zhiftim, pametnim dekletam,
Ker sadoft proftorna je,
Varvati vaf greha vfe. Alleluja.

n. Vdove! sdal lim she vfe rane,

Teshki krish ta fhe oftane,
Tega v’ perhe vam podam,
Trofhtarja vafhim folsam. Alleluja.

12. Vfe te perhe vsemite

V’ fvoje ferza jih s-hranite,
Boljfhi vam, ko zhift’ slato,
Pet ran Jesufovih bo. Alleluja.

13. S?vete rane tu zhaftimo,

V’ nje fe grehu vedno fkrimo,
De pred greham varvan’ sdej
Enkrat pridemo v’ fvet raj. Alleluja.

67

Od boshje previdnofli.

1. Kak’ modro Bog vfe visha,

Ohrani vfe ftvari;

Zhe vsdigne al’ ponisha,
Vfe dobro naredi.

Oh frezhen, kdor prebiva
V’ savetju boshjimu,
Prav mirno tak pozhiva
Na fvetu revnimu.

2. Bogu fe terdno srozhi,

Ker sa-te On fkerbi,
Po dnevu in po nozhi
Te ima pred ozhmi.

Potrebe tvoje snane
§o njemu zhifto vfe;

Tvoj Ozhe on o liane,
Zhe ravno tepe te.

3. Nikar fe mu ne brani,

Zhe tebi s’ fhibo da;

Glej, fhiba teb’ osnani,
De te sa ljubo jma.
Zhe s’ eno roko vdari,
Sazelil s’ drugo bo;

Obupati fe vari,
In prim’ fe ga svefto.

4. Lepo nam folnze feje,

Po hudim deshji spet,
In lepfhi nam ogreje
Od deshja rofni fvet:

Tako sa folse tvoje
Plazhilo tebi da,
In sa terplenje fvoje
Bofh enkrat hvalil ga.

5. Le s’ voljo terpi, dufha,

§ej kratko le terpifh;

5 *

68

Tvoj Ozhe te pofkufha,
Zhe voljno preftojifh.

Kako bo vefelilo

V’ nebelih tebe to,
Terplenje bo minilo,

Vefelje vezhno bo.

Sa sadni dan leta.

1.  Kako nam hitro zhaf sbeshi,

In v’ dolgo vezhnoft sgine;

Naj zhlovek tud’ vefel shivi,
Vfe zhafno naglo mine.

To miflimo danafhni dan,

Ker leta zhaf je dokonzhan,
Naj naf to v’ ferze gine.

2. Nabrat’ sa vezhnoft ti blaga,

Nam Bog ta zhaf daruje;

Pa v’ grehih ifhemo fveta,
To veft nam ozhituje.

Tolkrat grefhili fmo v’ nebo,
Pa vender nam fhe Bog svefto

Dobrote podeluje.

3. O Bog! ki fi in ki fi bil,

Bod’ tebi hvala peta!

Sa dobro, kar fi nam delil

Vfe dneve tega leta,

Sa sdravje, frezho, fladki mir,
Sa mnogiga vefelja vir
Te hvali dufha vneta.

4. O daj, de frezhno leto bo,

K’ ga bodemo sazheli;

Poterdi naf o Bog, s mozhjo,
De bomo teb’ shiveli;

Ti vari naf, nam frezho daj,

In nafhe ferza febi vdaj

Po sdajni poti zeli.

69

5. Pomagaj nam, o vezhni Bog,
Drug’ leto prav konzhati,
Obvari revne naf nadlog,
Daj mozh, fe prav bojvati,
De, kadar mine kratki zhaf,
In k’ febi vfe poklizhefh naf;
ž?e dafh nam ti vshivati.

1. V’ vpelo vanje fajmaflitra.

1. Vefela danef bodi,

O fara I.

Vfo shaloft ftran sapodi

Od fvojiga ferza,

Ker danef ti prejela,

Kar ti do sdej shelela,
Paftirja noviga,
Ozheta dobriga.

2. V’ vtih smotah sapelivih

§idajniga fveta,

V’ nadlogah nesmanjklivih,
Poflanih od Boga,

Naf bodo poduzhili,

Refnizhno tolashili,

Le kdo bi vef vefel,
Jih danef ne fprejel?

3. Od Jesufa poflani

S’ mozhjo in oblatijo.

Nam bodo tlal’ na tirani

S’ ozhetovo fkerbjo;

K?krivnofti nam delili,

Sa naf Boga profili,

De gnada omezhi, (diftiga)
Kater po nji jezhi.

70

4. Naj prenefo flabofti

Naf smotenih Judi,
^varjenje v’ vfi krotkofti
Lubesen obudi,
Saupanje bo kmalo
Med nam mozhno poftalo,
Lozhitve Bog ne daj,
Tak’ kmalo, kakor sdej.

5. Mi ferza pernefemo

Podloshne jim naprot,
§e milo k’ njim osremo.

O lubesniv Gofpod!
Jih bodemo lubili,
V’ pokorfhini zhaftili,
Kdor tega ne fturi,
Dufhizo zlo vmori.

6. Odpre naj fe nam tudi

Njih shegnano ferze,
K’ fe bres nehanja trudi
Sa refhene ovze,
Sa zhaft te bosbje hifhe,
Sa nafhe vefelifhe;

Plazhilo pak sato
Vefelje vezhno bo.

8. V’ vpclovanje fajmaflitra

1. Kaj je vam pofhten’ meftnani?

Kaj fe vam tak’ dobro sdi?

Tak’ obilno fkupje sbrani,
Nekaj vaf tii vefeli.

Paftirja fmo dobili,
Pomozh v’ duhovni fili,
To naf mozhno vefeli.

2. Mi ovzhize raskropljene

Bres paftirja sajdemo;

Dobre pafhe in selene
Mi farni ne najdemo:

71

Paftir zhes dole ’n grizhe
Sgubljene ovzhize klizhe,

De fe k’ volku ne sgube.

3. Kar je ranjen’ga, obeshe,

Kar je bolniga, osdrav’,
On od grehov naf odveshe,

K’ miši angelfki perprav’.

On prefkerbi bolnike,

Velel in bres fpodtike

Jim pomaga zlo v’ nebo.

4. Fajmafhter uzhi otroke,

Trudi fe s’ odrashenim,
Vodi nifke in vifoke,

Vezhno frezho kashe jim.

Shivi po boshji volji,

Sa naf pa vedno moli,
Nozh in dan sa naf fkerbi.

5. Kaj pa bodete vi dali,

0 vi lubi farmani!

S’ zhim hvaleshne fe fkasali,
S’ takim ferzam varvani?

Jih bomo poflufhali,

Ko mafhnika fpofhtvali,
Boshjiga nameftnika.

6. Kdor bo v’ nemar djal refnizo,

Temo lubil bolj ko luzh,
Kdor sateral bo pravizo,
Shivil le po fvoji buzh’:
Ga bodo pofvarili,
V’ pregrehi ne puftili,
De fe vredno fpokori.

7. Kdor jih pak ne bo poflufhal,

V’ fvoji smoti rad oftal,
§amiga Boga bo fkufhal,

Boshjo gnado Hran odgnal:

72

Sa taziga ja djano,

V’ nebefa prit’ ni v’ ftano,

V’ pekel dere, kar je mozh.

8. Bog jim daj pa dobro frezho,
O prelubi nafh paftir.

Modro glavo, zhaft flovezho,
§vet’ vefelje, blashni mir:

Mi pak fmo njih ovzhize,
Molemo k’ njim rozhize,
De naf milo (prejmejo.

Odhodniza fajuiafhtra is fare.

1. En zhaf fe hitro blisha,

Le kdo je miflil na-nj?

Kater naf slo ponisha

K’ velikimu shalvanj’
Paftirja fmo sgubili,
V’ duhovni fvoji lili,

Od naf gredo, je nam britko,
!jmo shaloftni mozhno.

2. Tako fmo fkupej djali,

De bi ’s pohlevnofti

Do fmert’ per naf oftali,

Naf pafli ’s milofti:

Al’ to ni blo mogozhe,

Ovzhize jokajozhe

Sdej nozh in dan, od ferzhnih ran
Premiflimo fvoj flan.

3.*) §o zerkev ofufhili,

Takoslo mokro pred,

Obilno rasfvetili,

In djali v’ lepo red.

*) Ako kaki Gofpod kako drugo saflugo ima, fe od tifle
mora peti.

73

Perpravili svonove,
Prijetne orgle nove,

Sa majhni dnar, komu je mar?
Bogu pa lubi dar.

4. Skerbel’ sa nafhe dufhe

Lub Ozhe nozh in dan,

Bajali vfakimo fhe
Nauke v’ blashni ftan;

Uzhili v’ fpovednizi,
(•Svarili po pravizi

Prav radi fhli obhajati,
Zhe kdo kak fvet sheli.

5. Vfe to mi sdej fposnamo,

In vidimo s’ ozhmi,
Od joka ne nehamo
Savoljo tih rezhi
Ifkali bomo pafhe,
Drugot prefvete mafhe

To naf fkerbi, kdo k’nam hiti,
Te dolge zhafne dni.

Kjir je en fam Gofpod, in gre is fare, poj tako:

5. Vfe to mi sdej fposnamo,

In vidimo s’ ozhmi,
Od joka ne nehamo,
Savoljo tih rezhi,
Ovzhize raskropljene
V’ famoti popufhene

Bres mafhe je in pridige,
O v’ zerkvi tema vfe.

6. Mi njih pa posabili

Ne bomo nigdar vezh,

Vfi shaloftni zhutili

Sdej bomo v’ ferzu mezh.

Savolj njih shive vere
Naj odpufte samere

Sato je nam rasshalnikam
Refnizhno shal ta dan.

74

7. Naj hodijo sdravi, frezhno,

Drugam poklizani,
De bodo krono vezhno

Dofegli vflifhani;

Naj fpomnijo na naf fhe
Per daru fvete mafhe,

Mi pak na njih rasshaljenih,
V’ tih dnevih shaloflnih.

8. Se moramo lozhiti,

To viim naprej ftoji,
Bogu fe isrozhiti
Naj fleden pofkerbi,
De bomo s’ boshji hvali
Bres vfe lozhitve Hali

Pred fedesham in Jagnjetam
Mi vfi na vezhno tam.

Sa nove orgle.

1. Pojte, pojte, orgelze,

Lepe, zhifte lilije,
Povabite angeljze
K’ hvali fvete Zezilije

S’ orglami je vedno pela,
Po zhimiir je hrepenela

Is nedolshniga ferza,
Is brumnih shelja.

2. Sdrushene pifhalize

Prav lepo pojejo,
Nafhiga duha ’n ferze
Prot nebefam nefejo,

S’ orglami sdej bomo peli,
Le po Bogu hrepeneli,

Is pravizhniga ferza,
Is zhiftih shelja.

75

3. Vedno prav lepo pojo

Orgelze vglafhene,
Od ludi fo pak sato

Hvaljene in zhefhene:
Ako bi fe mi lubili,
Vfelej ene mifli bili,

Bi prijetni bli Bogu,
In polni miru.

4. §voje shelje, o kriftjan’

S’ orglami sdrushimo,
In Bogu v’ lubesni vdan’,
Prav ponishno flushimo,

To bo lepi fad zhefhenja,
Zena nafhiga shivlenja,
De ko pride sadni zhaf,

On pride po naf.

5. Pojte torej orgelze,

K’ zhafti in k’ vefelju;
Potegnite nam ferze

Gori k’ vezhnimu felu,
Kjer vfi angelzi pojejo,
§veti, fveti Bog! shenejo

Bres nehanja nozh in dan,
Od gledanja vshgan’.

Sa novi ali ar.

1. Te Deum laudamus
Bogu sapojimo,
Sa dela konzhano,
§erzhno ga hvalimo,
Sej dobro Bog ve
Sa nafhe shelje,
De b’ k’ zhafti njegovi
Vli bili darovi!

76

2. Glej fvefga Miklavsha,

Vfih naf pomozhnika,
Od vezhniga plavsha

Saref refhenika;

Cvetnika fhe dva,
^vetila oba,

Sa naf bi profili

V’ posemlifki fili.

• ali

Glej fveto Merjeto,

Vfih naf pomozhnizo,
In Barbara fveto,

Prelubo devizo

Apoftelne fhter,
Deb’ ferzhini mir
’S nebef nam poflali
Nihzhe naf ne shali.

ali

Glej fvefga Martina

Vfih fvojih Patrona!

Zhaft boshja odgrinja

Jje njemu in krona;

§vet Peter in Pavl,
^preobernjeni Savi,
Apoftelna velka,
In polna perdelka.

ali

Poglej na Marijo,

Na mater-devizo,
Ki smot flepotijo

Odganja kraliza.

Kdor v’ folsni dolin’
’No v’grefhnim fpomin’
§e joka ’n sdihuje,
Ta Mat’ ga vsdiguje.

Zhe je fhe kaki drugi pomozlinik, pa fara prenaredi.

77

3. Poglej Kerubine,

Kdo tukje prebiva
’S nebef vifozhine?

§e v’ veri perkriva:

S’ ozhmi povedo,
S’ rokami tako;

Tii Jesuf prebiva,
De zhlovek ga vsiliva.

4. Lepo sadershanje,

Ponishno zhefhenje,
^podobno klezhanje

Budi hrepenenje
Po vezhnih gorah,
Nebef hkih vodah,
In greh fe odtaja
’S lubesni do raja.

5. O k’ temu te vabi

Altar in Cvetniki;
Kriftjan! ne posabi

V’ lubesni veliki
Moliti Boga
S vfega ferza,
Ker to je altarja
Namenjena sarja.

t. Povsdigni ozhefa,
Duha perutnize,
Pomifli nebefa,

Njih mile fladzhize:
She tii je lepo,
Prijetno, fladko,
Kako bo fhe gori
V’ nebefhkimi fhotori?

’. Prelubi! sdej dajte
Sa ženo altarja,
K’ darvanju vfi pejte,
Fersite kaj dnarju;

78

Kdor nima ferza

Sa fvojga Boga,
Molitev le tudi
Mu hitro perftudi.

Koleduifhka.

1. Eno pefem bi sapeli

Prave frezhe sa ljudi,
Ker fmo rojftva vli veleli

Jesufoviga te dni,

Ki je ’s nebef k’ nam prifhel,
Od pekla naf odrefhil;

Njemu bodi flava sdej,
Zhaft in hvala vekomej.

2. Mi kolednik’ #->**ske fare

§mo fe letaf pomenil’,
Obifkat prijatle tiare,

De bi val’ lepo profil’,
De b’ nam kaj pomagali,
Nam kaj daru podali,
Mi fposnamo, de farni
žjmo nesmoshni, preflabi.

3. Zerkev bomo presidali,

Tefna, temna, niška je,
K’ Jesufovi zhaft in hvali,

In Marije Matere

Altar bi prenovili,
Pofarbal’, poslatili,
Kakor boshji veshi gre,
In budi potem ferze.

4. Hifhni ozhe, hifhna mati!

Vaf lepo posdravimo,
De bi hotli nam kaj dati,

Vaf pohlevno profimo.

79

Vi fantje in dekleta,

K’ je vafha mifel fveta,
De bi djali na altar
§vetiga !...,. dar.

5. Dolgo nam je flab’ svonilo

Shaloftno in sopemo,
Ni obzhutlejov budilo

To svonenje klaverno:

Sdej bomo pak sloshili
Svonove nove vlili;

Dajte nam kaj k’ boshji hval’,
Ker imamo mi premal’.

6. §veta mafha fe bo brala,

Daroval fam boshji §in,

V’ tem Bogu fe zhaft dajala,
Bratje, tudi v’ vafh fpomin,
De vafhe lube hifhe
Nebefhki mir obifhe;

Bog daj upanih dobrot,
Dokler pojdete od tod.

7. Tamkje bodete prejeli,

Kjer je vezimo povrazhil;

Bres nehanja bote imeli

Zlo nebefa sa plazini.

Mi bomo pak molili,

Vam od Boga fprotili
Dobro frezho v’ vtih rezheh,
De od vaf pobegne greh.

8. Sdej to pefem b’mo fklenili

Prave frezhe sa ljudi,
Ker fmo Jesufa dobili

Is nebef te fvete dni,
Kater fe je vzhlovezhil,
Saref je naf ofrezhil;

Njemu bodi flava sdej,
Zhaft in hvala vekomej.

80

Po pridigi.

Befedo tvojo, vezhni Bog,
hozhmo k’ ferzu vseti,

V’ teshavi tudi ’no v’ nadlog’

Svefto po nji shiveti,
Ker ona vernim kashe pot

’S doline fols tje v’ frezhnoft;
Na sadnje fpremi pak od tod
Pravizhne v’ blashno vezhnoft.

Pefem per fveti maflii *).

K’ sazhetiku. 1.  O Bog! od greha vpehani,
§mo pred te verno shrani,
In profimo vti sgrevani,
§toj nam, Gofpod, na tirani,
2. Poglej, lub Ozhe, is nebef
Na shaloftne otroke;

Refhenje 's greha teshkih sves
Dodeli ’s mile roke.

7<’ Gloria.  Vle poje tebi, Bog, na glaf:

Teb’ bodi zhaft in hvala,
O deb’ fe tudi tam od naf
Ti vekomej dajala.

K’ Evangelju.  O Bog! dershaj svelizhanja
§o nam befede tvoje
Zhe le po glaf’ poklizanja
Ravnamo dela fvoje.

H’ Kredo.  V’ Ozheta in fjinu svefto
Mi verjemo kriftjani,
In v’ fvetiga Duha tako,
V’ njegovo voljo vdani.

*) Pollavim krishev teden ali druge dni profhnja.

81

K darovanju.  1. O Jesuf! glej na ta altar,
Kjer k’ tvojimu fpominu
Daruje mafhnik lubi dar
Ozhetu kruh in vino.

2. Al kri ’n telo sdej tvoje bo,
Ker bode nam pofvetil.
Zhaftite in molite to

Zlo vfe tlvari po fvetu.

K’ ganktuf.  O fveti Bog in tvoje j me,
To vfaki dan pojemo;

Is ferza naj ta hvala gre
Do zhafa, de vmerjemo.

Po povsdigovanju.  §inu edinrojeniga
Je Ozhe nam dodelil,
Ref hit, kar je sgubljeniga;
Zel fvet je rasvefelil.

K’ Jagnje.  1. Na grosovitni krish raspet,
O Jesuf, Jagnje boshje!
$i dal shivlenje sa ta fvet,
Hudizhu vsel oroshje.

2. Gofpod! ponishno til fposnam,
De tim tih gnad nevreden,
Sato ti ferzhno hvalo dam
Zlo vfaki dan fkos teden.

8. Velike martre ti preftal,
Od greha naf refhiti;

Lubiti naf ne bofh nehal,
In s’ fabo tam sdrushiti.

H’ Konzu.  Naj bo sdej ta opravljen dar,
O Jesuf, k’ tvoji zhafti,
Po njemu vfelej milo var’
Naf greha in pofhafti.

6

82

1. Ozlie nafli.

1. Ozhe! nam od Jesufa osnanjen,

S’ ferzhnim fpofhtevanjem imenvan
v’ nebelih nam s’ zhaftjo perpravljen,
Vender s’ nam na semlji vfaki dan.

Naj bo tvoje fveto jme zhefheno,
Tvoja zhaft od naf povsdignjena,

Vedno prav ponishno isrezheno
Od naf zlo do fmerti sdihleja.

2. Oh naj pride k’ nam kraljeftvo tvoje,

Polno vfe modrofti in miru,
^liola sa nebo ’s lubesni tvoje,
Is lubesni tvojiga Sjinu;

De naf tvoja fveta zerkev visha,
§e mi na-njo verno oseramo;

Kashe pravo pot do paradisha,
Zhe naukov-nje ne sberamo.

3. Daj nam tvojo voljo dopolniti,

Kakor jo v’ nebelih angeli,

V’ fvet’ modrofti, tebe Bog, lubiti,
Potler bomo tudi mi fveti.

Le sa dobro naj le vlak uname,

V’ fvet’ lubesni naj gori ferze,
Jesufa naj sa isgled usame,
Naj premaga hudiga shelje.

4. Daj nam, o Gofpod, potrebne gnade,

Tudi kruha v’ pomanjklivofti,
Le zhimu bi bile nam saklade
Bres poboshne sadovoljnofti.

Zhe pa v’ grehe pademo ’s flabofii,
Miloftlivo jih odpufti nam,
Kakor mi odpufhamo 's ferzhnofti
Rad’ samere vlim rasshalnikam.

5. Bomo v’ fpravo mu roko podali,

Radi pomagali v’ vfaki tesh’;

83

Jeso in savid is ferza djali,
Kakor ti, Gofpod, nam sapovefh:

De bi tudi mi s’ tem saflushili,
Lubi Ozhe, odpufhenje tam,

Bomo vfelej blishniga lubili,
Le odpufti ti pregrehe nam.

6. Naj kraljuje boshji mir po fvetu

Sdej in dokler pride sadni dan ,

V’ veri, upanju ’n lubesni fveti
Prenefimo fvoj teshavni ftan

Po pravizi boshji hrepenimo,
K’ temu od Boga poklizam';

S’ tem na semlji dufhni mir fadimo,
Tamkje bomo pa svelizhani.

7. ' ’S tvojiga bogativa naj fe svira

Nam v’ ferze lubesen in modroft,
Tron, deshelo, hifhe naj podpera
§veta shelja, delavna ferzhnoft.

Le od tebe, kar je dobro, pride,
Ti napolnifh ferza in shelje;

Vfe naj fe po tvoji volji fnide,
Dokler truplo v’ zherno semljo gre.

3. Ozhe nafh.

1. Od vekomej li ti, Gofpod,
Altar na semlji imafh povfot;

Kot Ozhe lubifh, varjefh naf,
Sato ti hvala vfaki zhaf.

2. V’ kraljeftvu tvojim« je ta,
Kater te vboga ’n hvalo da;

§he kaj sa blishniga shivi
Naj fe rasfhirji med ludmi.

3. Le pravo frczho najde la,
Ki vfe po tvoji volj’ ravna;

6«

84

Mi tvoj’ otrozi hozhemo
Poboshno dopolniti jo.

4. Vfe smote, dobrimu nafprot,
Hudobne ti odshen’ Gofpod;

Teletu vfelej kruha daj,
Duha pa s’ tabo poshivlaj.

5, Nam folnze fveti, kakor ti

Do vfih ti polni milofti:
Odpufti vfe pregrehe nam,
Tako , ko mi rasshalnikam.

c. Nebefhka zhaft in mir vefti

Na fvet’ sa nizh naprodaj ni;

V’ duhovni vojfki, v’ terdim boj,
O Bog, svefto na tiran nam Hoj.

7. Shivlenje to je fkufhnje zhaf,

V’ tepenju tudi lubifh naf;

Kdor na-te upa, kakor gre,
Ga krishi she resvefele.

8. Vfa hvalo tebi vevhni Bog!

Ki nam poraagafh is nadlog:
Sato naj pa, kar glaf ima,
Povikfha te, Gofpod — Boga.

Sa dobro letno.

1. Ozhe! ki fe vfih ufmilifh,
Vlim ludem fhe gnade lilifh,

Ti pravizhne svefelifh,
Grefhnikam pak odpuftifh
Refiii naf, o Bog
Od ulih nadlog,

Daj nam nafh vfakdanji kruh.

2. >Si nebo in semljo vftvaril,
Zhudno vfe rezhi napravil,

85

§olnzu ’n lun’ fvetlobo dal,
Na nebo pa svesde djal,
Refhi naf i. t. d.

3. Ti ftudenze fi napravil,
Vodi zhudno pot poftavil,

Ti oblakam sapovefh,
De rofe nam mirni desh.

Refhi i. t. d.

4. Ti sverine vfe in ptize,

V’ murju, v’ vodah nagle ribze
Miloftlivo prefkerbifh.
Zlo zhervizhe preredifh.

Refhi i. t d.

5. Dal fi mane Israelu,

De jo vshivajo v’ vefelju,

Voda ’s fkale zhudno gre,
Potolashi' jim shelje.

Refhi i. t. d.

6. Ti v’ Sarepti zhudo novo
Sjturil fi sa dobro vdovo;

Olje ’n moka ni pofhla,
Dokler je bla lakota.

Refhi i. t. d.

7. Ti obvarjefh nam osmino
Hrib olepfhafh in dolino,

Kadar fe pa rasjesifh,
Vfe to sdajzi v’ nizh flurifh
Refhi i. t. d.

8. Kadar fufha polje vname,

Voda ’n tozha shito vsame,
Po pravizi to fturifh,
Naf sa grehe pokorifh.

Refhi i. t. d.

9. To fi fturil ti v’ Egiptu
Po pravizhnimu nagibku

86

§edem let je dobrih blo,
$edem pa hudo jim 1'hlo.
Refhi i. t. d.

10. Pol zheterto let ni bilo
Deshja, vfe fe j’ pofufhilo

Israelzam grefhnikam
Pod njih kraljem Ahabam
Refhi i. t. d.

11. Kadar fo fe pak vdali,
Tebe sa Boga fposnali,

In s’ Elijam te profil’,
Sopet gnado fo dobil’.
Refhi i. t. d.

12. Tudi mi fmo v’ greh sabredli,
In v’ navade fe sapledli,

Sdej s’ nadlogam naf krotifh,
De bi k’ tebi fhli, shelifh.

Refhi i. t. d.

13. Mi fposnamo fvoje smote,
Oh mi revne grefhne frote,

Grehe hozlfmo sapuftit’,
Tebi famimu flushit’.

Refhi i. t. d.

11. Vfmil’ fe fvojih otrozhizhev,
Vfmiljen ozhe zlo do ptizhev,
Shegnaj nam shitno polje
Travo in vinfke gore.
Refhi i. t. d.

15. Daj nam, Bog, toljkanj nasheti,
De bi mogli preshiveti,

Kar je treba nam flvarem,
In bres fhkode viim ludem:
Refhi i. t. d.

16. Nam odverni fufho ’n mozho,
Hudo vreme, ftrelo ’n tozho,

Vfe bolesni vfaki zhaf
Od shivine in od naf.

Refhi i. t. d.

87

17. Kar ne moremo dofezhi,
Nesaupni, mal’ gorezhi,
To nam daj po Jesufu
§inu lubesnivimu.
Refhi i. t. d.

is. Tudi na-te fe osremo,

§vet’ J. in fe opremo,

Tam pred Bogam tak fvetnik,
Bodi sdej nam pomozhnik,
De naf refhi Bog
Od vfih nadlog,
Da po fmerti fveti raj.

Proflmja sa lep® vreme.

1. Dodeli nam, dodeli nam,

Bog, lepiga vremena,
Saneli revnim grefhnikam
Savoljo fvoj’ga jmena.

Kako naf tere mozha,
Od nebesa tekozha;

Dodeli nam, dodeli nam,
Bog, lepiga vremena.

2. To vemo, de saflushimo

Tepenje tvoje roke,
Lub Ozhe! mi jo zhutimo,
Poglej na naf otroke ,

Saneft in posabi,
Pomifli, de fmo flabi;

Dodeli nam i. t. d.

3. Lenobo nafho pokorifh

Po simi in v’ poletju;

88

Pa vender dati nam shelifh
§adu na polji ’n drevju,
Zhe bomo fe sbudili,
In te lepo profili.

Dodeli nam i. t. d.

4. Veliko gnad ino darov,

Prevdarimo toshlivi,
Sa vfe potrebe reveshov
Nam da na fledni nivi;

Bodimo obzhutlivi,
Prolimo sauplivi;

Dodeli nam i. t. d.

5. Potoki filno slo dero,

Mozhno fo fe napeli,

Vode orodje zlo nefo,
Kaj bjo ludje sazheli?

Ker bodo nive ’n dole
In travnike pofuli;

Dodeli nam i. t. d.

6. Na shita lije dan na dan,

Vfe bode potonilo;

Od deshja vfe je potaptan’
Kaj bo, zhe bo pognilo?
Poglejte tam valove,
De tergajo bregove.

Dodeli nam i. t. d.

7. Povfot, povfot je vode kap,

Ne moremo fpod ftrehe ;

Premifhlamo, zhe bo potop,
Shalujemo zhes grehe;

Jje bode saposnelo

Vfe, letna ’n nafhe delo.

Dodeli nam i. t. d.

s. Viharji mozhno vlezhejo
Med blifkam ino gromam,

89

Drevefa na tla mezhejo

Med grosovitnim fliumam
!*»e bojimo, de b’ ftrela
Naf grefhnih ne sadela.

Dodeli nam i. t. d.

9. O daj nam, Bog, de fe sjafni,
De bode folnze fjalo,
De fhe ferze nam rasfvetli,
In bode terdno Halo,
Te bomo sahvalili,
Perferzhno te lubili;

Dodeli nam i. t. d.

ic. O Bog! mi na-te upamo ,
Ti nafhe profhnje vflifhi;

Te omezhiti fkufhamo,
S’ molitevjo v’ ti hifhi.
Ne bomo fhe nehali,
Od profhnje fe podali.

Dodeli nam i. t. d.

11. Zhe naf ne vflifhifh grefhnikov

Na semlji klezhijozhih,

Pa vfaj folsize reveshov
Nedolshnih jokajozhih;
Kako mole rozhize,
Ko jim teko folsize.

Dodeli nam i. t. d.

12. Ne bomo vezh grefhili ne

Neumni in perprofti.
Nikdar vezh rasshalili te,
Do sdej fmo te sadofti;

Daj konez te nadloge
Sa naf otroke vboge;

In Bog daj nam ponishnikam
Kaj gorkiga vremena.

13. Marijo fhe profitno sdej

In fvetiga fime pomozhnika)

90

Vfe pomozhnike sanaprej,
Sato je fveta mafha;

Profite tudi s’ nami

S’ gorezhimi sheljami,
De nam bo dan, in ne nehal,
Sa dolgo kaj vremena.

14. Do sdej natura shaloftna,

Bo sopet oshivela,
Ker bode megla flran odfhla

Bo vfaka livar velela;

Nafh duh te bode hvalil,

Ker to fe bo fkasalo,

De vsame Bog vfe te ’s nadlog
Ki upanje imajo.

15. Pa vender fmo perpravljeni

§e tebi podurezhi;

Od tebe nam perhranjeni
Perdelki fo ftojezhi;

Bres folnza in bres mozhe,
Naf Bog redi, zhe hozhe;

To vreme nam fpokornikam
V nebo mozhno pomaga.

1. Prof linja sa defli.

1. O Bog! daj nam, o Bog! daj nam

Tako potrebni desh!

Saneli revnim grefhnikam,
Saneh, ako zhefh;
Kako naf tere fufha,
De shito fe opufha

O Bog! daj nam, o Bog! daj nam
Tako potrebni desh.

2. Mi vemo, de saflushimo

To fhibo tvojih rok,
Pa vender le pofkufhama
Oditi ti nadlog’;

91

Sandi in posabi,
Ker vidifh, de fmo flabi.

O Bog! daj i. t. d.

3. Lenobo nafho pokorifh
Po simi in fpomlad,
Pa vender dati nam shelifh

Polja in drevja fad,
Zhe bomo fe sbudili
In te lepo profili :

O Bog! daj i. t. d.

i. Veliko gnad in doft darov,
Premiflimo kriftjan’,
Sa vfe potrebe vernikov
Pernefe fledni dan:

Hvaleshni fe sbudimo,
S’ saupanjem profimo:

O Bog! daj i. t. d.

5. Mozhni ftudenzi fe fufhe,

Potoki ne teko;
Povfot upadle fo vode,
Prebrede jih lahko:
Kaj bodemo sazheli?
Kje lubo vodo vseli?

O Bog! daj i. t. d.

6. Lepota vhaja is polja,

Vfe nive fo blede;

In traviza bo svenila,

Zhe fkorej defh ne gre,
§e roshize vfufhile,
In glavize nagnile.

O Bog! daj i. t. d.

7. Ne morejo perdelki raft’,

pililo je v’ koronin’,
Tesli ko fe da shivinza paft’
Po hribu ’no v’ dolin’.

92

Vfe, kar shivi, sdihuje ,
Po deshju fe fteguje:

O Bog! daj i. t. d.

8. Ko fkala semlja terda je,

Do febe ne pufti ;

fye bojimo, de delo vfe
Jje nam per nji sgubi;
Daj, O zhe, ’s mile roke
Kaj deshja sa otroke;

O Bog, daj i. t. d.

9. O vflifhi profhnje, lubi Bog,

Ker na-te upamo;

Odrefhi naf is tih nadlog,
Profit ne nehamo;
Ne bomo odftopili,
In vedno te profili.

O Bog! daj i. t. d.

10. Zhe tud’ ne vflifhifh grefhnikov,

Oh kakorfhni fmo mi,
Pa vfaj nedolshnih reveshov
Sdihvanje vflifhi ti;

Kako mole rozhize
Po kruhu te frotize.

O Bog! daj i. t. d.

11. Grefhili vezh ne bodemo,

Sadofti fmo do sdej ;

Terdo pa febe fodimo,
Sposnali sanaprej,
De sa pregreho pride
Zhes naf krotenje fhibe.

O Bog! daj i. t. d.

12. Marija! fhe ti proti s’ nam,

In fvet J. patron!

§vetniki boshji s’ Jesufam
Na filno lepim tron’,

1

93

Profite fhe vi s’ nami
S’ gorezhimi sheljami,
De Bog nam da, de Bog nam da
Tako potrebni desli.

2,  Proflinja sa desli.

1. Gofpod! Gofpod! vftani,
In ftoj nam ti na tirani,

Od fufhe naf odrefh’,
Ker sa-njo dobro vefh,
Desbja nam dodeli.

2. Ozhetje fo nam djali,
§ami fmo to fposnali,

De fi dobrotliv ti
In polni milofli.

Deshja i. t. d.

3. §mo polni sdihovanja
In ferzhniga jokanja;

§erze nam hozhe vpaft’,
Savrezhi tvojo zhaft.

Deshja i. t. d.

4. Oh lilna je ta fufha,
Sa naf velika fkufknja,

Rijave fo gore,
In shaloftno polje.

Deshja i. t. d.

5. Ti klizhefh, Bog, upijefh,
§erza nam ne prebijefh,

Pa mi ne maramo ,
S? e v’ grehih liaramo.

Deshja i. t. d.

6. Mi vpijemo ’s nadloge:
Odrefh’ otroke vboge;,

94

Pa ti fe ne osrefh,
Oblakov ne odprefh.
Sgod’ fe tvoja volja.

7. Mi profitno vedno tebe,
Ponishamo pak febe;

Pa vender desh ne gre,
Na pafhe in polje;

Sgod’ fe tvoja volja.

8. Ti Ahabu sanefefh,
Hudobniga ne tepefh:

Sakaj pa fvojim ne,
De vpade nam ferze?

Sgod’ fe tvoja volja.

9. Ne kakor zhlovek fodi,
Naf boshja roka vodi:

Perkrite fo liese,
K’ jih shiva vera sve:
Sgod fe tvoja volja.

10. Daj drujiga vremena
Savoljo fvojiga jmena,

De verni poreko:
O bodi zhaft Bogu;

Sgod’ fe tvoja volja.

11. Sakaj nam, Bog, oblubifh ?
Sato, ker fvoje lubifh,

De b’ terdno vervali,
Le v’ tebe upali:
Sgod’ fe tvoja volja.

12. Mi ozhe teb’ rezhemo,
In k’ tebi pertezhemo:

Sakaj nam pak ne dafh,
Ker moFmo v’ ozhenafh’:
Sgod’ fe tvoja volja.

13. Je ref, de hudobija

§e nam v’ ferze savija,

95

Pa kdo bo kaj prejel,
Zhe bofh fodit sazhel?

Sgod’ fe tvoja volja.

14. Teb flushi semlja žela,
Morje, vfe tvoje dela;

Lahko v’ potrebi nafh’

Nam hitro deshja dafh:

Sgod’ fe tvoja volja.

15. Sato fe k’ teb’ osremo,
In teb’ ferze odpremo;

O Bog.' na naf poglej,

In fkorej deshja daj.

Sgod’ fe tvoja volja.

16. Zhe ga pak nozhefh dati,
Daj nam voljno preftati

Teshave grefhnikam

De pride k’  vernikam

S voljenih kraljeftvo.

Od krislicviga pola.

Lefem , lefem , ftvari,
Glejte, kaj fe godi:

Ta, ki vfe vaf shivi,
Grosne martre terpi.

I. Rasgajshlan, sapljuvan,
Na glav’ s’ ternjem obdan ,

Pred fodbo perpeljan,
Nedolshno v’ fmert isdan.

II. Sam gre, pa ga sheno,
Oh fujejo ttrafhno,

In s’ krishem obdado,
Tvoj greh je fturil to.

III. Pod krishem oflabi,
Poglej, na tleh leshi;

96

Kako fe mu godi,
In marter konza ni.

IV. Marija joka tam

Sa fvojim Jesufam;
Sjpodobi fe to nam,
Nevrednim grefhnikam.

V. Ne more Jesuf vezh,
Njegova mozh je prezh,
Var, §imon, fe odrezh’,
Ta krish sa njim vlezh’.

VI. Je s’ krishem obloshen,
S’ kervjo pak sagernjen,

Obras vef otemnjen,
Glej grefhnik oflepljen!

VII. Poglejmo sdej Boga
Na tla pobitiga,

Britkofti polniga,
Je kaj bolj miliga.

VIII. O shaloftne sliene!

Jokajte fe zhes fe,
Savoljo tega dne,
Ker bode vam gorje.

IX. Tretjizh potert leslii,
Le zhudo, de shivi,
Kako fte, judje vi
Tako nevfmiljeni ?

X. O sholz mu je podan,
On nag saframovan,
Shivot je polni ran,
Poglej, zhe morefh va-nj.

XI. Na krishu bo raspet,

Vfe shilze snafh prefhtet',
Poglej, kaj mora fpet
Tvoj Jesuf preterpet.

97

XII. V’ britkofti tu vili,
Mertvafhki pot poti,

Shalujte sdej ftvari,
Bog dufho ispufti.

XIII. O Mati! k’ teb’ hitim,
Ker Jesufa shelim;

In dokler tii shivim,
Vfe s’ vama rad terpim.

XIV. Molimo vfi Boga,
Sa naf tii mertviga,

In poloshimo ga
V’ grob fvojiga ferza.

O Jesuf! hvala sdej
Bo d’ tebi in vfelej,

Skos fvojo fmert nam daj,
Te lubit’ vekomej.

Od miru.

(Se poje, kadar je vojfka.)

1. Lubi, fladki mir k’ nam pridi,

Ti, o Bog, ’s nebef ga daj,
Kriprelivanje preidi,
§turi nafhim revam kraj.
§lifhi nafhe mile profhnje,
Rasvefeli nafhe dni,
Vfe nabrufheno oroshje
V noshnizah naj sarjovi.

2. Vfmili, vfmili fe deshele,

Ktera dolgo she terpi;
De nam hvala in vefelje
Tebi ’s nafhih ferz kupi.
Ti presheni pokonzhanje,
Ubijavza svesh’ terdo,
De fe milo sdihovanje
Spremeni v’ petje fladko.

7

98

3. Uzhi kralje mir ljubiti

Pravo frezho sa ljudi,
Uzhi ljudftva brate biti,
De fe blashni fad rodi.

Naj fe vdere v’ tla bahanje,
Hvala vfa in prašna zhaft,
She junafhko vojfkno djanje
Ima le pod kletev paft’.

4. Kjer b’ imelo shito rafti,

Mertve trupla tam leshe;

§ad b’ imel is drevja pafti,
Pa kervav’ potok’ lete.

Shelno gledafh po zvetlizah,
Pa je vidit’ le kolti,

Kmetov ni vezli po ftanizah,
§trafhni mezh jih raspodi.

5. Glej, po bratu brat sdihuje,

Lubi brat mu je odvset,
Mil’ nevefta prejokuje,

Shenin nje je v’ vojfki vjet.

§lifhi ozba shalovati,
Sjina mu je vmoril mezh;

Mater hzherko objokvati,
Ker nje zhaft je vseta prezh.

6. Sjem zhes hribe in doline

Dere groša vojfknih trum,
Oh na pafhi ni shivine,
In po lokah vojfkni fhum.

Kak’ po nivizah obfjanih
Divji konji dirjajo.
In po vafeh poshganih
Ranjeni sdihujejo.

7. §Iifhifh, kako fmertna fhtima

’S zhernih gerlov fem germi?
Polna ognja, polna dima,

’S tavshent ran she tezhe kri.

99

Žele verste fo pobite,
Blishen blishniga mori (sadav’}
Ni jih mozh s’ perftjo pokriti,
Na ti shalofini pufhav’.

8. Lubi mir! obifhi vboge,
Od Boga ’s nebef pofian,
Refhi naf od te nadloge,
De bo frezhen fledni ftan.

Pridi k’ nam v’ ti nafhi lili,
Hvala tebi dan na dan;

In te bomo vfi lubili
Revesh, kmet in shlahtni lian.

1. Grisieji vefti in sdihleji grefhnika
po Iturjeniinn grehu.

Sgrevaniga in ponishaniga ferza, o Bog, ne bofh
sanizheval. Pf. 50, 19.

1. Nefrezhna tema!

Nefrezhna nozh!

Po kteri gremo

Is fvete luzh’.

Naj fe ne fhteje
Ta dan med dni,

K’ hudizh prefeje,
Kar mozhno ni.

2. Me salesuje

No v’ mene fkozh’,

Me premaguje,

Me vdar’ to nozh.

Rafterta veja
Na tleh leshi,
On pak fe fmeje,
§he v’ me reshi.

3. Oh rana taka!

Le kdo jo osdrav’?

100

Ki gerda fpaka
Me v’ njo perprav’;

Ta duh prevseten

V’ golufnim mest’,
Vef neprijeten,
Bogu nesveft.

4. Serze pobito,

Vef plafhni duh,
Bogu ni fkrito,
Kako tim fuh.

Oh til na sguba
Je bila ta,

Sdej, dufha ljuba,
Ifh’ shenina.

5. Je od nevefte

Pobegnil tiran,
Tako nesvefte,
Jo vezh ne bran’.

O kje je, dufha,
Sdej plemen tvoj,
Ker taka fufha
Po tebi roj’.

6. En kamen zhutim,

Per ferz’ leshi,
Na zhelo butim,
De safhumi.

En mras perkoftni
Me dergeta,

Per shaloll poftni
Duh trepeta.

7. Ponozhna fanja,

Zhe le safpim,
Me slo preganja,
De fe sbudim.

Vfe moje dela
Obda grenkoft,

101

Me bo poshela,
§erza britkoft.

8. Gre folnze gori

In doli gre,
Oko pa fkori
Sa to ne ve.

§im fhel okoli,
In upal slo,
De bode bolji,
Pa le ni blo.

9. Ni mozh prebiti,

Ker pezhe veft;

Ne morem piti

Ne morem jeft’;
§olse posheram

Po nozh’ po dnev’,
§e k’ teb’ oseram
Is fdnih rev.

10. O Bog! sdihujem

Od grosnih ran,
Po teb’ ftegujem
§e nozh in dan.

Sanefi, klizhem,
Preljubi Bog,

De k’ teb’ pomizhem
§e ’s tih nadlog.

11. S?im lian ofkrunil

Nedolshnih let,
Me bodefh lunil
Na unim fvet’;

Na fredi vode,
Na dno tizhim;

§trafhno ne bode
De mil’ jezhim.

12. Miru she ifhem,

Pa lirah dobim,

102

Ozhi fi brifhem,
Velik’ terpim.

Molitev vpera
§e mi mozhnd,
In del’ fpodvera
Zel’ dan tako.

13. Sa take rane

Ni mar sdravil?

De b’ bile fprane,
Bogu fe vfmil’.

O blagor temu,
Kjer gre Gofpod

Per grehih memo,
In jih ne fod’.

14. Zhe v’ globozhine

§e potopim

She ’s vifozhine
Lub mir dobim.

Teshave nofim
Savolj dolga.

Pa vender profim
Odlog Boga.

15. Poglej s obrasam

Vfe milolti

Pred (inertnim zhafam
§he na-me ti.

Pogafi ogenj
Trohlivolli,

§e k’ men’ perpogni
Is milolti.

16. §laboft velika,

Ki v’ men’ tizhi,
§e (ilno vmika
Od tih rezhi,

Kar jo perpravlja
Nasaj k’ Bogu,

Duha osdravlja
Sa fvet’ nebo.

103

17. Saupaj na-me,

0 grefhni fin!
De v’ tebi vname

§e moj fpomin.
Dobrote tvoje
§hirok’ morje,
Poshre vfe tvoje
§trafhne gore.

18. Le per ti prizhi

k’ men’ podaj;

Slo v’ mene klizhi,
§voj greh fposnaj.
Odrefhenika

Klizh’ Jesufa,
Britkoft velika
Odjenja vfa.

19. Tud’ sheno vmije,

Apoftelna,
Od hudobije
Potok folsa.

Rasbojnik profi
Sa paradish,
Britkofti nofi

Voljno in krish.

20. Lubesen tvoja,

O Jesuf moj,
Naj dufho mojo
Ozhift’ nezoj.
Saupam na-te,
§e tebi sdam,

V’ nebefhke fvate

S’ vfim sheljam.

21. Neumnoft mojo

Ti dobro vefh,
Pa v’ fodbo fvojo

S’ menoj ne grefh.

104

Te zhem hvaliti

Vfe moje dni,
K’ ti hotel vrniti
Me ’s milofti.

Z.

1. Luha dufha moja!

Koliko terpifh!

V’ fredi tega boja
Smartrana fedifh.

Vfi vetrovi,

§tari ’n novi
Tebe mezhejo,
In te vlezhejo,

Kamor fe bojifh.

2. Oh te tiare rane

Tebe fhe bole,
Ker fhe nifo fprane,

Vedno te more;

Hrepenenje,

Poshelenje

Oh tifhi v’ duha

Oflabljeniga,

§ili mi v’ ferze.

3. Moji flabi udje,

Kamorkol gredo,
Hudobi ofiudje,

Oh s’ faboj nefo.

Sdej smotnjave,

Sdej fkufhnjave
Zlo na vfe plati,
De ferze boli,

Koder me peko.

4. Hudobija slila

mi je v’ ferze,

105

Notri rasdrashila
Hudiga shelje;

Gnada sgine
Bolezhine

Sa pregrehe tam,
Ko vlim grefhnikam,
Tudi men’ daje.

5.  Shaloften sdej hodim,

Snotraj vef pobit,
§ebe ojftro fodim ,
Mir shelim dobit’.

Na vfe kraje
Grem jokaje,
Kjer me pelje pot
Pravi mi povfot:

Ne fe pogubit’.

6. Dufha vedno vpije:

Oh nikar ne ftur’!

Joka in fe s vij e,
Vidi vezhne dur.

Ne shivlenje,
Ne plafhenje
Mi ne da mozhi,
Kakor pifh buzhi,
Ker fe vedno kur’.

7. ’S globozhine vpijem,

§tegam fe od tod,
§o kot voda slijem
Pred taboj, Gofpod.

§trah gre na-me,
Me prevsame,
Vera me ne bran’,
Upanje gre tiran,
In lubesni ni.

8. Shaloft mene pesa,

Toshil bom komu?

106

Me prevsame jesa,
In ne da miru.

§atan fhunta,
Vfe fe punta;

Supernoft rodi,
Gnado sapodi,
Tak fe mi godi.

9. Proli, luba dufha,
§vojiga Boga,
Ker te fatan fkufha,
De ti gnado da;

Naj te dene
In saklene

V’ kraj sarel’ miru,
Kjer fe od fadu
Dufhe poshive.

10. O moj Jesuf! pridi
Reveshu naprot,
De me un ne vidi,
Jjkri me v’ varn kot.

Ne posabi

V’ vojfki flabi
Na-me vekomej,
Jesuf! tam mi daj
Enkrat fveti raj.

Od fmertniga greha

Duf ha.

Glej, kako fim vefela,
De nigdar tako,
§im Gofpoda prijela,
Me vezh ne peko

Grehov shaloftne rane,
Toljkanj bolezhin,

*) Shivlenja.

107

Vfe fo v Jesufu fprane,
Isbrifan fpomin.

’S njega sharki ognjeni
§e v mene zede,

Udje rasvefeleni,
Potrofhtan, ferze.

Mene mirni vetrovi

Prijasno hlade,

In obzhutleji novi
Me kvifhko dershe.

Bodi trnplize moje
Pokorno mi rad’,

In fovrashnikov roje
Odshen’ po navad’.

Oh posabi fladnofti
§hkodlive saref,

Noti krishev ojftrofti
Sa krono nebef.

Truplo.

Jeft is tega fpomina
§e tebi podam,
Bodi ti gofpodina
Rokam in nogam.

Sdej le sa-te bom gledal’,
Poflufhal tako;

Vfe bom tebi povedal’,
Kar vidi oko.

Dufha.

Jesuf! lubi moj shenin!

^ladkoft ino mir!

Ti moj venez nesvenjen,
Moj varh in paftir!

Le kako bom isrekla,
Povedala vtim?

§im sa tabo pertekla
Do hrama lefem.

108

Jesuf.

0 preluba nevefta!

Ti roshini zvet!

Meni bodi ti svefta

V’ nefpametnim fvet’:
Me nevarnoft nobena

Od tebe ne lozh’,
Od fkufhnjav tepena

Bofh najdla pomozh.

Truplo.

Dufha! kaj fe le bafhe
Per durih, poglej;

Salesuje mar nafhe
Shivlenje, povej.

Dufha.

Beshi, truplize moje,
Ta gerda poshali
Dela vernikam boje,

Naftave in paft.

Jesuf.

Luba moja dufhiza!

Kaj bodem ti dal?
Bodi moja feftriza,
§erze mi perprav’.
Tempelj fvetiga Duha

Bo tvoje telo,

V’ tebi dima napuha,
Nezhiftoft’ ne bo.

Dufha.

Od velike ferzhnofti
§erze mi kupi;

Jesuf fvoje fladkofti

Mi vezh ne topi.

Glej, od kar Hm odgnala

Od febe to sver,
fjta obilna poftala

Mozh moja in mir.

109

Truplo.

Supet fe perblishuje,
Pa v’ lepi podob’,

Vabi, vlezhe in fuje

V’ ozhefni fvetlob’.

Skufhnjaviz.

Pridi, pridi fem k’ meni,
Bofh vidil’ farno,

Sej smo dobri, pofhteni,
Per naf je lepo.

Truplo.

Jeft pa pojdem pogledat,
Bom hitro nasaj,
Nozhem tamkje pofedat’

V’ nevarnimu kraj’.

Dufha.

O nikar tje ne hodi,
To mene slo ran’,

Per kervi in vodi
Is Jesufa ran.

Popotnik.

Truplo fe je fpuftilo,
Je hitro nasaj,
Majhne rane dobilo

V’ nevarnimu kraj’.

Sdej omamljena dufha

Sdihuje vfe dni:

Ker le 'shaloft okufha,
In shenina ni (viditi).

Dufha.

Oh preshcni oblake,
Odgerni mi luzh,

Do mene vfe fpake
Sdej imajo kluzh.

110

Moji udje vfi trudni
boja boje,
§o k’ dobrim negudni,
K’ jih rane bole.

O moj shenin prelubi!
Obras mi pokash’,
In odgnati oblubi,
Kar mene fovrash’.

Jesuf! vfmili fe mene ,
Sapufti nigdar,

Oh pofhaft’ pogubljene
Sa vfelej me var’.

Truplo! majhino zhafa
§ovrashnik beshi,

Zhuje, ftreshe bres glafa,
Sa germam leshi.

Kar fovrashnik ti pravi,
Nikar ne verjem’,

De te v’ grehe ne fpravi,
Ne hodi vezh k’ njem.

Truplo.

Dufha! sdej me pak vabi
§am angelj ’s nebef,
Ta ni v’ gerdi, ne v’ flabi
Podobi saref.

Temu je sa verjeti:
Pa tebi ni prav;

Jeli ga moram objeti,
Ne bode mi shal.

Dufha.

To ni angelj fvetlobe,
Le angelj teme,
Poln oftudne gnufobe;

Ne hodi mi tj e.

lil

Truplo.

Jeft ne moram prekati,

Vfe v’ men’ gomoli,
§ej mi hozhe vfe dati,

Vfe  dobro moli.

Dufha.

Truplo! tje ne hrepeni,
Oberni fe prezh;

Per ti fpaki ftrupeni
Ni Jesufa vezli.

Oh, ti mene ne vbogafh;

Po fvojih sheljah

Me le vlezhefh, me vshugafh
Po gerdih zeftah.

Truplo.

Kdo le vprafha po tebi?
Bres tebe shivim;

Raj flushilo bom febi,
§e doft pokorim.

Teshke krishe ’n teshave
Nakladafh pogoft’,
’S nevofhlivofti prave
Pred puftam ’no v’ poli’.

Imam dofti tepen ja,
Jyim tega she lit’;

Ne pervolifh shivlenja,
Od tebe zhem it’.

Vfe je sa-me prefladko,
Le kar poshelim,
§e oddahnem prekratko,
Bolj zhujem, ko fpim.

Pa sadolli je tega,
Ti morafli s’ manoj,
§vetli angel j fe ftega,
Me vabi s’ faboj.

112

V’  men’ ferze pofkakuje

Is žele mozhi,

Dufha me perdershuje,
Me flabo uzhi.

ftkufhnjavi%.

Le nikar ne poflushaj,
Te flabo uzhi,

Te fladnofti okufhaj,
K’ jih fvet isrozhi.

§ej nizh hudiga nozhem,
Lepo je per naf;

Sjladko vinize tozhim
Sa revesha zhaf.

Dufha.

Kaj fim tebi fturila
Nevfmiljen’ telo?

Tvoja sdrashena lila
Me vshiga tako.

§im omamljena, bolna
Le lasim okrog,
§erzhne shalofti polna,

Ne zhutim vezh nog.

Joj, joj, vender ne nehafh,
De revo morifh,

Joj, joj! kdaj fe she vpehafh?

In mene fpuftifh?

Jeft sdihujem in jokam,
K’ me tepefh, medlim,

Vender s’ mezhem in lokam
Te rane dobim.

Ta nefpametna klada,
To gnilo mefo,

In shelesna navada
Me k’ fmerti nefo.

113

Pridi, boshja dobrota,
Ne morem she vezli,

Sapufhena firota

Bom sdaj in sdaj prezh’.

Al’ fim to saflushila
Od tebe, telo?

Ker tim tebe vodila

K’ vefelju lepo.

Bi fe bila bojvala,
Premagala flaft,
Tam bi bila vshivala

Na vekomej zhaft.

Truplo.

Tiho, prašno jezhanje,

Vshivajmo ta fvet,
Kratkozhafno to gnanje

Naf mine, ko z vet.

Kdo le tebe poflufha

In dober tvoj fvet?

V’ sdajnih zhafih, o dufha,
Gofpod ali kmet?

Popotnik.

Dolgo, dolgo fe brani
In milo jezili,
Kdo jo refhi, ohrani
Od fmertne pezhi?

Sadnizh truplo objema,
In proti sa mezh, —
She ga zhuti, pojema, —
Te reve ni vezli.

Pridi fem Jeremija,

In jokaj zhes njo,

*) S. Jakob pravi: Kadar poshelcnje fpozhne, rodi greh: greh
pak flurjen rodi fmert, I. 15. To fe ravno tako rasumi.

8

114

Luba Mati Marija!
Ti proti sa njo.

Morebiti fe ufmili,

Bog sopet sbudi,

Zhe bi sa-njo profili
Boga, ko iudi.

J4.

Gledam rnefia in terge
In kronano zhaft,

Oh ferze fe mi terga
Zhes greha oblaft.

Pridi, zhlovek, pogledat,
In tukje po (loj;

Vnuku morafh povedat’:
Oh, greha fe boj.

Sanpanje greflinika v Kriftufa.

1. Mogozhni kralj nebef in senilje,

Narvikfhi Bog in nafh Gofpod!

En grefhnik, ki sdaj koncz jemlje,
§pod greha vpije k' teb’ od tod.

O Bog! ponishno profirn te,
Ti vfmili, vfmili zhes-me fe.

2. U’ tvojo fodbo mi je iti,

Kako fe trefem in bojim,

Pa fi ne upam fojen biti,

Zhe pomozhnika ne dobim.
Pregrehe polni ’n hudobi,
Ta dobro ve, kako ftoji.

3. De morem vfaj ferzhno moliti,

Odpri mi ’s milolii ferze,

Bi hotel sdajzi ga profiti:

O vfmili, Ozhe, fe zhes me:

Pa me per taki hudobi
Vfe upanje fkor sapufti.

115

4. Pa vender vidim tvoje rane,

Perpravljene ftudenze gnad,
§pokornikam ’s lubesni dane
Zhe jmajo odpufhenje rad’;

Terplenje ’n tvoja draga kri
Me supet ferzhniga fturi.

5. Zlo nizh ne morem fam is febe,

Jeft prah, pepel in revna parit;

Zhe tim pak omezhen od tebe,
Tako fturi pa boshji perft;

Le fveti Duh fe v’ me poda,
K’ pokori miloftliv ravna.

6. Le on me k’ dobrimu nagiblje,

In da, de vender fe fposnam,
De fe ferze v fladzhizah siblje,
De fe popolnim njemu vdam;

Sanefem fc na Jesufa,
Odrefhenika fvetiga.

7. Saref fe ga bojim fodnika,

Hudobni hlapez in nesveft,
Al’ gnada reflii me jetnika,
Mi potolashi teshko veft;

Jeft upam in saupam va-nj,
Pa ne obupam, kakor Kanj.

8. Ref, delajo mi grehi lilo,

Pa miloft mi tolashbo da,

O grehov je velik’ fhtevilo,
Na fvet’ ni bolj hudobniga:

Al’ kapla Jesufa kervi

Vfe hudo ’s mene sapodi.

9. Ta kri me v’ Bogu opravizhi,

De on mi grehe odpufti,

Le daj, de greh me vezh ne pizhi.
Beshi is shaloftnih kofti;

In tebi, Jesuf, zhem od sdej
Svesto flushiti sanaprej.

8 *

116

10. Gofpod! v’ ti flushbi me poterdi,
De fe od tebe ne sgubim ,
Opri v’ fkufhnjavi dufhne fmerti,

De fe per tebi ohladim;

Nasaj, nasaj me vsem’ ti,
Ker fe shelifh ufmiliti.

n. Ker tvoja gnada me je vshgala,
Med Bogam frednik in med nam,

Sa vfelej me s’ taboj svesaia
Ne dvomim nad svelizhanjam;

Sato tim sdej popolnim tvoj,
In ti, Emanuel, ti moj.

12. §ladzhize mi dosdej nesnane,
She milo svirajo v’ ferze,
Plazhilo boja men’ oftane,

Zhe tudi ’s tvoje gnade gre;
Vefel tim pa, de fodni dan
Bom prifhel tje na defno ftran.

Per zlierni inafiii.

F’ sazhetiku.

1. čjpomni fe, Gofpod, prav milo

V’ vizah martranih dufhiz;

Peli v’ miru po plazhilo

Vtih okufhenih grenzhiz.

§voje oblizhje jim pokashi,
In obrifhi vfe folse;

V’ fvetim raju potolashi
S’ fveto luzhjo jim ferze.

2. De ti bodo tam per tronu,

V’ fveti drushbi svoljenih,
Peli hvalo na §ijonu,

S’ gnado ti naliti jih.

117

Vflifhi nafhe sdihovanje,
Jesuf, lubi pomozhnik ,
Mifli, de fi vmerl sa-nje,
§i tud’ njih odrefhenik.

Po povsdigovanji.

1. Prifhel v’ mirnimu pehlanju
Na altar, po povsdigvanju

$i ti pravi shivi kruh.

Zhudna jed in fveta hrana,
Lubim dufham le odbrana,
De ne vmerje revni duh.

2. Verne dufhe fhe v’ terplenju

te vshile ob lozhenju,

V’ obhajilu, fveti Bog.

Bog! na nafhe profhnje fkorej
Jih preftavi tje v’ fhotore,
Kjer ni ognja ne nadlog.

Jagnje boshje.

1. O Jesuf Jagnje! ti fi tel

Na krish’ sa grehe vmreti,
Vmiraje fi jih pokonzhal,
Daj fveti mir prejeti
Dufhizam, ktere fhe terpe

V’ veliki bolezhini,
§e tebi blishati shele

V’ nebefhki vifozhini.

2. Svelizhar polni vfmilenja!

O vita vi njih jokanje,
In martre polne rinjanja,

In daj, de lija na-nje
Nebefhka luzh, svelizhni dan,
Ki shaloft tiran odganja,

In svoljene sa bolji lian
Navdaja bres nehanja.

118

H’ konzu.

1. Profitno, Gofpod, sa brate,

Ki fo fhli fkos fmertne dur,
Deni jih med fvoje fvate,
Blashno vfmilenje jim ftur’,
Ki fe tam fhe martrajo,
Milo, milo klizhejo,
Ktere hrepene v’ britkofti,
Oh po §ijona fladkofti.

2. Lubi Jesuf! sdaj fe vfmili

Dufh od tebe refhenih,
Daj, de bodo sapuftile
Kehe v’ fvetih sdihlejih.

O perkrajfhaj jim ta zhaf,
Daj jim vidit’ fvoj obras,
De bi tebi hvalo pele
S’ fvetim angeli vefele.

Per malhi po mertvih.

V’ sazhetiku.

Gofpod shivljenje dafh in fklenefh,
Ga vsamefh, dafh, zhe ga rasdenefh,
Vfe modro in ’s lubesni naredifh.

Zhe dafh kaj dobriga savshiti,

Al’, de fe moramo lozhiti,

Vfe, kakor lubi Ozhe, nam fturifh.

Pred evangelijem.

Pa ftrah in groša naf obide,

Ne vemo, kaj zhes brate pride,
Kako in kam fo tam obfojeni?

Per tebi Bog, jim ni krivize,

Zhe tudi pojdejo fkos vize,
§ej bodo v’ fveti raj pretlavljeni.

119

K’ darovanju.

Sa fvoje bratize moliti,
Jih tebi, Bog, perporozhiti

Ta ferzhina dolshnoft naf vefeli.

Sato te prof’mo sapufheni,

Savoljo njih v folse vtopljeni

Poftavi jih, kjer vezhno fe dani.

K’ fanktuf.

Sdej bomo fveto, fveto peli

Na semiji shivi, v’ teb’ vefeli,

Pa tudi, kteri v teb’ pozhivajo;

In bomo tii fveto shiveli,

V’ fvetofti k’ tebi hrepeneli,
De najdemo, kar uni vshivajo.

Po povsdigovanji.

Po njih nam sdej teko folsize,

Teb’, Ozhe, toshimo, frotize,

Ti jim poterdi, polohkaj ferze;

Ti fam fi ukasal njih lubiti,

Sato je nam shal, jih sgubiti,

Le shalotten od naf prijatel gre.

Jagnje boshje.

Naj tvoja luzh jim tamkje fveti,

Ki v’ njo le brumni bodo vseti,

Te milo protimo s’ saupanjem;

De bodo fe od greha umili,

Te shelno s’ angelzi lubili,
Pred tabo vezhno hvalo peli tam.

Sa »lan vfili vernih dufli.

1. Na Sjijonu fe vefele,
Isvoljeni v’ fladzhizah,

120

Med tim fe dufhe pokore
V’ terplenja polnih vizah.
§he ne sadoft ozhifhene,
Pa nifo pogubljene,
Ker bodo isvelizhane,
V’ nebefa prenefhene.

2. §0 polne pomanjklivofti,

Sanikerno shivele,
In prave fvete zhiftofti
Per fmerti nifo jmele;

Ker nifo ’s zeliga ferza
Boga na fvet’ lubile,

Sato jim Bog terplenja da,
De b’ madeshe sgubile.

3. Po Bogu lilno hrepene

V’ nebelih ga moliti,

Al’ kakor Abfolom, ne fme
Nobena k’ njemu iti;

Sdihvaje pogledujejo

V’ nebo po vezhni hrani,
Do tifte fhe ne morejo,
Nevidna mozh jim brani.

J  4. Kriftjani! vfmilte fe tedej
Na milo njih sdihvanje,
Gofpod jih pokori fhe sdej,
Profite verno sa-nje,
Ker morajo fe martrati,
Sa madeshe zhlovefhke;

Ne fmejo shelno gledati
§he sdej zhafti nebefhke.

5. Molite sdej sa ftarifhe,
Sa brate in feftrize,
Ker veshe naf ljubesen fhe
S’ obfojenim u’ vize.

Nefkonzhno dober Bog fe da
§he smerej omezhiti,

131

S’ saupanjem prolimo ga,
Jih ’s ognja odrefhiti.

6. Lub Ozhe! tebi je laftno

§e vfmiliti ’n sanefli,

Tvoj S?in je hotel prav voljno
Zlo krish sa njih prinefti;

Is grosniga plamena jih

Na vezhno luzh preftavi

Per takih milih sdihlejih

S’ vefeljem jih posdravi,

7. O Jesuf! fprejmi fveti dar

V’ svelizhanje poftavljen,

Ni bilo boljiga nigdar

K’ je sdej sa njih opravljen,

K’ fo v’ tebe verno upali

Per fvetim obzhutenju,

De bodo tebe gladali
Po dolgim hrepenenju.

8. Poglej, Gofpod, kako voljno

Terpe ognjene vize,

Odpufti jim dolge sato

Ki vfe fo tvoje ovzhize;

Perpeli jih v fveti mir,

In k’ fvoj lubi zhedi,

V’ prezhiftiga vefelja vir
Svetlo po fvoj’ befedi.

9. Prijatli boshji! ki fte li

Tii krono saflushili,

Profite s’ nam vi svoljenzi

Sa brate v’ taki fili,

De Bog, ki ga tako shele,
Potolashiti da fe

De hvalijo njegovo jme.
§erzhno na vezhne zhafe.

123

V’ obletnizi zerkvenili vterdnikov in
dobrotnikov. *)

1. Jeli flifhim sdihovanje

Is uniga fveta,

Jeft flifhim oh jokanje
Bolezhiga ferza;

Ta glaf, k’ je flifhati,
To vem, de drujga ni,
Le mili glaf is viz,
Preshaloltnih dufhiz.

2. O Bog! poglej po miloll’

Na nafhe fprednike,
O refh’ s’ poterpeshlivoft
Zerkve dobrotnike,
K’ fo zerkev to s’ sidal’,
Jo vedno popravljal’,
De danef fhe ftoji,
In tvoje jme flovi.

3. Duhovfhino vterdili,

Sa boshjo zhaft fkerbel’,
Kaj semlje podelili,
Ša shivesh jim vefel’;

§o mafhe fhtiftali,
Kmetije vdavkali,
Al’ kaj od defetin
V’ poboshnofii fpomin.

4.  §o vmerli nam nesnani,

Je she veliko let,
She vezhkrat prekopani,
Njih trupla ni vezh fled;

Pa vender fhe shive,
Morbiti kaj terpe,
O refhi jih is viz,
’S tih slialoftnih temniz.

*) Kjer je obletniza po njih.

123

5. §0 dobro nam Utirili,

Plazhila vredni tam,
Pa kaj fo saflushili,
To vefh, o Jesuf, fam ,
K’ fo tukje delali,
In zerkve lepfhali

Sa tvojo vredno zhaft,
In nam sa fveto laft.

6. Njih dobrih del deleshni

fje na nje fpomnimo,
Otrozi njih hvaleshni,
Til sa-nje molimo;

Molitve nafhe vsem’

V’ daritev k’ pridu jim
In fvete mafhe dar
Sa njih, o Bog, prcvdar’.

7. Kar zhlovek tukje dela,

Mu pofveti namen,
In fodba rasodela

Bo dela v’ pravi zen’,
Njih dela, Jesuf, ti
Napolni ’s milofti,
Osri fe milo sdej,
Odpri jim fveti raj.

Muoge pefme per incrliz.hih. ' )
I.

i. Kaj je vam prelubi,
Oh preshaloline rezhi!
Per veliki sgubi
Imate folsne ozhi.

*) Per tih pefmih mora peviz po lianu merlizha ali kaj preflo-
piti; ali perdjati, ali prenarediti.

124

Bili fte vefeli,

Bres fkerbi shiveli,
Sdej pak lijejo folse,
Ker je ranjeno ferze.

2. Huda fmert napela

K’ vam je fvoj nefrezhni lok,
Ranjziga sadela,

Ispulila ’s lubih rok,
Ki fo ga dershale,
Oh nerade dale,
fjmert pa, kakor tolovaj,
Vsame, in ne da nasaj,'

3. Ranjk je tu prebival
Pet in fhterdefeti let,

^kerbno gnade vshival

V’ veri sa prihodni fvet;
Hodil v’ boslijo hiflio,
Vboge rad uflifhal,

Rad podperal je zerkve,
Krishe nofil je molzhe.

4. Bog je pa v’ bolesni
Zhiftil ranjziga te dni,

Pokoril ’s lubesni,
Kasal mu, de fvet nizh ni.

Vfe to fmert usame,
Vershe v’ fredo jame;

Dobrih del je sdej vefel ,
Tih mu ni nihzhe vseh

5. Upamo , de frezhno
Ranjik je ta fvet preftal,

De mu krono vezhno

Jesuf bo v’ nebelih dal;

Vender kdo je tifti,
De fe vef ozhifti?

De je vef bres madesha,
Vreden gori fedesha?

125

c. Jesufa profimo,
De mu grehe odpufti,
Njemu ga srozhimo,
Ker je polni milofti;

De savol britkofti

In mefa flabofti,
Tamkje najde paradish,
Ker je voljno nolil krish.

7. Lubi! ne jokajte
Sdej prevezh po ranjkimu,
Profhnje pofhilajte

K’ Jesufu prefladkimu,

V’ tem naj fe pokashe
§ad lubesni vafhe,
Ktera tamkje vaf sedin’,
Na nebefhki vifozhin’.

II.

1. Prelubi! vfe na fvetu mine,

Premoshenje, flava, zhaft,
Beshi, ko fenza zhes doline
Vfe vefelje, trupla flaft.

Ko blifk na nebu, naglo sgine,
Kar nam dela kratki zhaf,
Jye sdajzi vdere v posabline,
Nizh vezli ne tolashi naf.

2. Ta mosh je dolgo zhafa hiral,

Zhutil v’ feb’ bolesen to,
In s zhafam fvetu odumeral,
Opominjan sa nebo;

Sa pot leto fe je perpravil,
In fe fklenil s’ Jesufam,

Le na-nj saupanje poftavil
In odpullil supernkam.

126

3. Pa tudi vi mu odpuftite,

Kdor je na-nj kaj jesen bil,
§Iaboft njegova posabite,

To je Jesuf naf uzhil.

Pofvetno vfe je odletelo,

Le oftal je kak fpomin,
Njegov’ ferze bo kopernelo,

Dokler s’ Bogam le sedin’.

4. Kerfhanfka dufha le sdihuje

Po desheli vfe fladkoli’,

§e s’ Bogam sdrushit’ potrebuje
Po ti shaloftni britkoft’.

Sato Boga lepo prolimo,

Zhe je flie kaj sadershan,
Ga Jesufu perporozhimo,

De bo sdaj v’ nebo peljan.

5. O Bog! ti vlim isvirk shivlenja,

Ozhe polni milofti!

O hitro refhi ga ’s terplenja,
Pretimo v’ ponishnofti.

Dobrotliv s’ fabo ga sedini

Ker po tebi hrepeni,
De v’ lubi blashni vifozhini

S’ tabo vekomej shivi.

6. Vezh let fo ranza mati bili

V’ miru v’ ti poboshni hifh’,
So fvoje, pa tud’ naf lubili,

Kdo le tega rad ne flifh?
Svefto fo v zerkev to hodili,

V’ ta tolashbe polni kraj,
Poboshno sa vfe naf molili,

To je vfe minulo sdej.

7. Is ferza fmo fe femkje sbrali,

§premlovaje njih telo,

De bi jim sadno zhaft fkasali,
Ker je nam per ferz’ britko ;

127

Per boshji zhaft’ in fveti hvali
Povsdigujemo shelje,

De b’jim ’s terplenja pomagali,
Zhe fhe v’ vizah kaj terpe.

8. V’ te mnoge smote in fkufhnjave

V’ fols dolino pahnjeni,
§mo fhe od lube ozhetnjave
Tolko zhafa lozheni.

Vfi sdajni krishi in teshave
§o minule, jih ni vezli,
Duhovna tema ni smotnjave
§o od njih sa vlelej prezh.

9. Oh, grosovitne bolezhine

§o preftali ranza mat’,
Britkofti, shaloft, fpezhenine,

Vfi to moramo fposnat’,

Vfe to fo pak voljno terpeli
Na ti polili let in dan,

V’ Boga saupanje imeli,
Ki Hoji svefto na Hran’.

10. Prelub’ otrozi! sdej shalujle,
Sdej je ura shalolli,
Roke ponishno povsdigujte,
Do Boga vfe milofti,
Sa gnade njega sahvalite,
Dodelene materi,

Poboshno ga sa njih profite,
De bi bili ozhifheni.

n. Zhe je poterpeshlivoft nafha
Stanovitno vfaki zhaf,
Nam tudi Jesuf rad sanafha,
V’ bolezhinah trofhta naf.

Saupamo, de fo preftali
f^htrafinge na temu fvet,
Pa vender ni, de bi nehali
Sa-nje fhe fpomin imet’.

128

III.

1. Sakaj fte fem fe sbrali

Prelubi farmani?

V’ to zerkev perbeshali,
Per ferzu shaloftni?

Sato, k’ fo mat’ safpali,
Gofpoda nafhiga,
§e hitro ftran podali
Is kraja zhafniga.

2. Do vfih fo dobri bili

Is praviga ferza,
Kerfhanfko vfe lubili
Savoljo Jesufa.

Boga svefto moliti
§o bile njih shelje,
In v’ zerkvi dolgo biti
Polajfhalo ferze.

s. Hodili fmo s’ vefeljem
Do hibe matere,

De b’ nam fe s’ milim sheljem
Teshave manjfhale.

§ej miloft ta dofeshe,
Kater je miloflliv,

Od grehov naj odveshe
Jih Bog vef lubesniv.

4. Ref, dolgo fo shiveli,

Zhes fedemdefet let,
Teshave poterpeli
Sa blashni uni fvet,
O frezhni in vefeli

§kos fmertne dur gredo,
Kateri s’ dobrim deli
Saflushijo nebo.

5. Kar zhlovek tukje feje,

V’ nebelih bode shel,

129

Kjer lakote in sheje,
Teshav ne bo imel.

Zhe pak le fkopo feje,
Le zhafniga velel,
Ta gre zhes zhafne meje,
In malo bo prejel.

6. Tud’ nam bo treba vmreti,

Premiflimo kriftjan’,
§lovo od vfega vseti,
Le kmal’ bo tifii dan;

Pravizhen komej s-haja,
Kako pa grefhnik bo?

In vender fe ne vmaja
K’ pokori sa nebo.

7. Al’ kmalo bo vftajenje,

Satrobil angel bo,
Pravizhniga shivljenje
Bo vezhno kronano.

Shivimo sdaj krilljani
§veto sa uni fvet;

Prolimo fkupej sbrani:
Naj vezhna luzh jim fvet’.

IV.

1. O frezhen, kdor shivlenje

Sa Bogam poravna,
Lubesni hrepenenje
Obilno ga navda.

In to je lepa ftaroft,
Saref zhaftitliva,
’ Zhlovekova rasumnoft,
Le v’ Bogu sbrihtana.

2. Ta ranza mat’ fo bili

She dolgo na tem fvet’,

130

Nafiten’ga puftili,

Voljni poboshno vmret’.
Lafe fo jmeli five,
Pa ti jih ne flove,
Le dela lubesnive,
In brumno njih ferze.

3. Vefeli vfelej bili

Nedelj in prašnikov,
K’ fo v’ zerkev rad’ hodili,
K’ daritvi mafhnikov.

Premiflimo, prelubi,
Njih tihe almoshne,
In farne dufhne sgube
§turile shaloftne.

4. O blagor vfim poboshnim,

K’ vaf tukje vefeli
Med krishemi nadloshnim
Shiveti majhno dni;

Sa gnade fte hvaleshni,
V’ Boga saupate,
Svelizhanja deleshni,
§e tam oddahnete.

5. Naj vam teko folsize

Po lubi materi,
Naj mozhjo vafhe liže,
De dan fe sasori,
Ta vmirjena deshela
Nebef obljubljenih,
Pokoja in vefelja
§ladzhiz ponudenih.

6. Nigdar pak posabili

Ne bodo mati naf,
Sato, k’ fo naf lubili
Perferzhno vfaki zhaf;
Pofebno zhe v’ nebelih
Boga she vshivajo,

131

Per svoljenih drevefih

U’ fenz’ pozhivajo.

7. Pa vender le molite

Is miliga ferza,
In s’ profhnjam omezhite

Vli sbrani Jesufa,

De odpufti flabofti,

S' katerim fo obdan’,

In jih is viz ojftrofti,

Preftav’ na vezhni dan;

Daj, Bog, jim mir in pokoj,

Naj vezhna luzh jim fvet’.

V.

1. Shivlenje na fveti

Le majhno terpi,
Na sadnje pa vmreti
Zhloveka fkerbi.

Kedaj ga sadene
Ta ura in kje?

Kako fe mu fklene
Shivlenje, ne ve.

2. Bog fhteje nam leta

Vfe ure in dni,
Poklizhe is fveta,
K’ fe njemu prav sdi.
mora podati
Is tega fveta,
In rajtingo dati
Od vfega Bogu.

3. Me groša obide

In fmertini mras,
Ker vidim, de pride
§mert grenka po naf;

132

Kako je vmorila
Sdej tega mosha,
Sa vfelej lozhila
Od tega fveta.

4. Ifkal je pozhitka

V’ dolini folsa.
Pa vezhniga oshitka
Je profil Boga;

Poveri bolesen

Je terpel in fmert,
Ker boshja lubesen

Ga v’ dobrim poterd’.

5. Vfa zhaft fe rasplava,

Ko dim raskadi,
Zhlovekova flava,
Veljanje ludi,
Le dobre vfe dela
Ga sdej vefele,

Ker fmert jih ni vsela,
Sdaj sa-nj govore?

6. Na sadnje savshili

Gofpoda v’ ferze,

V’ lubesni tozhili
Hvaleshne folse:

Le tii me pokori
Le tii daj terpet’,
Sanefi na gori,
Na boljimu fvet’.

7. O kam jih je pelal

Njih fveti paftir?

V’ nebefa k’ vefelju,
De vshivajo mir.

Bodimo podloshni
Bogu sanaprej

Nikar pak otoshni
Sa lepi fvet raj.

133

8. Tezhejo folsize

Is lubih ozhi,
In mozhijo liže,
Ozheta vezh ni.

Nikogar profili,
Ne bodo nizh vezli;

Molite v’ ti fili,
To drugo je prezh.

9. Ta dufha srozhena,

Naj, Jesuf, ti bo,
De kmalo nefena

Bo v’ fveto nebo.

Perkrajfhaj terplenje
Njih shaloftnih viz,
In daj jim shivlenje
Na fvoji delhiz’.

10. Poglej is krotkofti,
O miloltliv Bog,
Na vfe njih flabofti

V’ ti revni nadlog’.

O Jesuf! ne brani

Jim priti v’ nebo,
V’ tvoj kervi in rani
Naj dano jim bo.

VI.

1. O zhlovek! kaj shalujefh,
Ne vefh, kaj bi pozhel?

Is ferza prav sdihujefh,
V’ tefnobi sdajnih rev?

Zhe Bog koga poklizhe
Is sdajniga fveta,
In dene med merlizhe,
Kar je trohliviga.

134

2. §ej vera naf tolashi

V’ temoti te nozhi,
De bodo trupla nafhe,

Vfe kite in kolti

Na fodni dan uftale

Is revniga prahu,
§e Jesufu fkasale,

O deb’ le bres ftrahu.

3. Tedaj fe bo fklenila

§he nafha dufha s’ njim,
De bi fe vefelila

Oba s’ isvoljenim.

Kar fejemo v’ flabofti,
V’ mefa trohlivosti,
To oftalo bo v’ terdnofti
In v’ neftrohlivofti.

4. Shivalfko to shivlenje

Minulo sdajzi bo,
Duhovno fpreminenje
Bo zhutil sa nebo.

Adamu po telefu

§mo mi podobni sdaj,
Pa vftanemo v’ telefu,
Nebefhkimu tedej.

5. O zhlovek! kaj shalujefh?

In jokafh dan na dan,
Po ranjkimu sdihujefh
Per vednimu jokanj’.

§ej ranjik ozhe v’ veri
§o bili uterjeni,

V’ teshavi mnogoteri
Vezh let pofkufheni.

6. Boga svefto lubili

Savolj oblublenja,
Poboshno ga molili

Vefeli upanja;

135

Sato pa bodo vftali

Is groba in prahu,
De bodo tam vshivali

Vefelje bres ftrahu.

7. Sa dufho fo fkerbeli

S’ nebef popotnizo,

In Jesufa prejeli

S’ ferza poboshnoftjo;

O to je prava frezha;
Premalo zenjena!

S’ katero veti pezhezha
Je potolashena.

8. Ta fvet fo prefodili,

Kako je sapeliv,

In Jesufu flushili

Kater je lubesniv.

Sa njih potrebe fkerbel

Is lame milofti,

Zlo fmert je sa-nje terpel
’S poterpeshlivofti.

9. Sato fmo tukje sbrani,

De b’ sa-nje to profil’,

De b’ fhli od grehov oprani,

V’ isvoljenih fhtevil;

De bi doftali tize

Oh she danafhni dan,
Od vfmiljene pravize

V’ nebefa bli predjan'.

VIL

1. Ni boljiga na fvelu,
Ko v’ Boga saupati,
In dan na dan zhes leto
Le pokoro delati;

136

Vfe superne teshave
Prav voljno prenafhati,
Hudizheve fkufhnjave
Od ferza odganjati.

2. §vet Augufhtin fprizhuje,

De vfak mora fpokorit’

V’ britkofti grehe fvoje,
Zhe sheli v’ nebefa prit’;

Sato je v’ fvoj bolesni
Bil voljan do sadniga

Zhe ravno je ’s Inbesni
Le hrepenil do Boga.

3. Oh ranjziga Ozheta,

Ki jih sdej fpremlujemo,
Je terla žele leta

Ta flaboft nevtrndena;

Per fvojimu terplenju
§e oserali na krish,

Per truplovim krotenju
Upali fo paradish.

4. Ta ranza luba mati

§tari fheftdefeti let,
§o mogli doft prekati

Shaloftnih teshav na fvet,
Ko voda fe isteka

U’ nesmerjeno morje
Tako tega zliloveka

§mert pobere od semlje.

5. Sato poterpeshlivoft

Vfim nam dober fad rodi,
Pred boshjim tronam miloft,
In fvet raj nam sadobi;

Gotovo fo vefeli
§vojih krishev in nadlog,
Tam bodo obogateli,
Ker fo tukje bili vbog’.

137

6. Sato fe fpokorimo,

Tukje je pokore kraj,
Vfe krishe prenefimo

Prav svefto sa fveti raj.

Ne bomo fe kefali,
Kakor fe ta ranjik ne,
Le zhaft Bogu dajali
Sa vfe ure shaloftne.

7. Od mladih let je bila

Ranza dekliza v’ teshav’,
Teshavno je hodila

V’ nejevolje terd’ fkufhnjav’.
Kaj hozhe rasvujsdanje?

Kakor pelje sdajni fvet,
Le mirno ima fpanje,
Kdor zhe le Bogu shivet’.

8. Boga fe vedno bala,

§vojih fedemdvajfet let,
Savolj Boga shalvala.

Nizh ni marala sa fvet;

Pa sdej je she preftala

Vfe fkufhnjave in britkoft,
Na vezhno bo vshivala

Nji perpravljeno fladkoft.

9. Al’ ojftra je praviza,

Oflepiti fe ne da,
Tam fveti le refniza,

Vfe na tanjko poravna;

Kar delafh, koder hodifh,

Vfe, kar miflifh moj kriftjan,
Zhes kar fe nizh ne fodifh,
Pride tamkje vfe na dan.

10. Sato Boga profitno

Sdej is verniga ferza,
Poboshno k’ njem sdihnimo
Sa to ranzo deklizo.

138

De miloftliv sanefil

Bi nje grehe in flaboft,
Per vezhnimu drevefu

Bi pofladkal nje britkoft.

11. Prelubi sdaj molimo
Sa to dufho lozheno,
De po fmerti sadobimo
Mero slo natlazheno,
Ji bomo pomagali
Priti fkorej v’ nebo,
De bode v’ vezhni hvali
Nam fprofila kaj sato.

vin.

1. O ti mladoft, mladoft!
Ko lepa rosha zvetefh,

Vefela bres flaboft,

Pa sdajzi, sdajzi svenefh;
Se vderefh naglo v tla,
Od fmerti vdarjena.

2. O ti mladenizh mlad!

Smo na te fe sanefli,

Mozhan fhe v’ fvoj’ fpomlad’,
Pa sdaj fmo te pernefli,
Te v’ zherno semljo djal’,
Sakaj bi ne jokal’?

3. Oh, pet in dvajfet let

§i tii na fvetu shivel,
Pa sdaj od naf vset
Bofh bolji fvet ushival;

Si sdej sapuftil naf,
Sakrit je tvoj obras.

4. Ti fi le dvajfet let
Na semlji prebivala,

139

Naf sapuftila spet,
Poboshno fi safpala,
Potihnil je tvoj glaf,
Obledil tvoj obras.

5. Ko nebesa megle

Od vetra mozhno gnane,
§o tebi leta te
Pretekle tebi dane,
§amo, kar tu fi fjal,
§i v’ vezhno s-hrambo djal.

6. Zliaftitih fivih laf
§he nifi jimel na glavi,

In greha fmertni kvaf
Ti dufhe ne sadavi,
§e k’ Bogu rad podafh,
Ker dobre dela jmafh.

7. Pofkufil te je Bog,
Mezhil k’ obilni fetvi,

§kos duri tih nadlog
Te vabil k’ vezhni shetvi,
Kjer shito naloshe
Veleli na vose.

8. Po tebi jokajo
Prijatli snanzi tvoji,

Ker te vezh nimajo
V’ perludni drushbi tvoji,
Ti pa k fe vefelifh
Mor’biti v’ paradish’.

9. To vemo, de flrafhno
Je boshja fodba terda,

In grefhnika ojftro
Prefodi polna terda,
Pravizhen komej bo
Predal to rajtengo.

10. Sato sdej Jesufa
Pohlevno vfi profitno,

140

Sa ranz’ga Joshefa
Zhe madeshev kaj ima,

De b’ njega ’s viz ušel,
’S terplenja hudih rev.

11. Savoljo fvojih ran,

0 Jesuf! mu odpufti,
Je ga danafhni dan

V’ vefelje vezhno fpufti
§kos fvete mafhe dar,
Ki je sa tvojo ftvar.

IX.

1. Kaj menifh, o kriftjan,
Ti hozhefh vedno fpati,

Odkladafh dan na dan
Od greha ferzhno vftati;

Pomifli, prishla bo
Tud’ sa-te fmertna ura,
Al’ tebe v’ fvet’ nebo
Perpravi le pokora.

2. Le fmert pravizhniga
Je mirna in vefela,

Al’ fmert krivizhniga

Bo njemu tamkje vsela
Vfe kar ga vefeli,
Al’ kar je tukje lubil,
Kar napzhniga sheli,

Zlo vfe bo tamkje sgubil.

3. Ta ranza mat’ je bla
Obrajtana med nami,

In k’ boshji flushbi fhla
Je rada in s’ sheljami;

Vfe fvoje dni svetlo

Je v’ miru s’ nam shivela,
In krishe vfe zhes to

Je s’ voljo preterpela.

141

4. Na naglima je fhla

Od naf tje v’ dolgo vezhnoft,
Perpravljena je bla
Sa to nebefhko frezhnoft;
Mi nifmo miflili,
Pa tudi ne verjeli,
Pa sdaj fmo svedeli,
In shalovat’ sazheli,

5. Ne bo vezh matere,
Ne take lube shene,

Tak’ dobre, fkerbne ne,
Sa vaf gotov’ nobene;
Sato shalujemo,
Ne moremo nehati,
K’ Bogu sdihujemo,
De b’ hotel mir ji dati;

6. De b’ ona vseta b’la

’S terplenja in ’s teshave,
In de bi gledala

Tam Jesufa v’ blifhavi,
Ker tje vti shelimo,

O Bog,' daj nam tje priti,
V’ nebo hrepenimo,
§e tamkje vefeliti.

X.

1. O frezhen je reven,
Zhe nima blaga,

V’ shivlenju pohleven,
Pa lubi Boga.

Solse ref poshera

V’ teshavi n britkoft,
Pa vender osera

Jye v’ vezhno fladkoft.

142

2. On nima na zhafno

Saupanja vezh,
Pregrefhno in prašno
Ga bode ko mezh;
§erze povsdiguje,
In moli ferzhno,
Zhes grehe shaluje
Refnizhno mozhno.

3. Na dufhini pafhi

Je rad rasvefeljen,
Jye fmerti ne vftrafhi,
Sa hojo vterjen;

On bres poshelenja
Ta fvet sapufti,

V’ nebelih shivlenja
Sje v’ duh’ vefeii.

4. Ta ranjik je shivel,

Zhes fheftdefet let,

V’ teshavah prebival,
Sapuftil je fvet;

§e vedno pokoril,
Ker on je bil gluh,
Ni tudi govoril,

Ta revesh, ko drug’.

5. Pa Bog je gotovo

Mu gnado dajal,
De hojo to novo
Bo frezhno doftal;

Na fkrivnim tolashi,
In trofhta jih Bog,
De frezhni in loshji
§o v’ sadni nadlog’.

6. Dobrote imamo

Velike vfak dan,
Pa jih ne fposnamo,
Pofvitnim isdan’;

143

Sato pa sadela
Oh fodba naf bo,
Ker nafhe vfe dela
mal’ sa nebo.

7. Ta ranza je jmela

Sadofti grenkoft,

Voljno je terpela
Na sadnje britkoft;

Je miflila rada

Na boshje rezhi,
Ta fveta navada

Duha omezhi.

8. Le kakor Bog hozhe,

Naj meni lluri,
Od tod naj me lozhi,
Al’ pak pokori;

§he b’ rada tii bila,
Pa slo ne shelim,

§im she doshivela,
§e vmret’ ne bojim.

9. Profimo, prelubi,

Ti ubogi dufhiz’,
Po zhafni ti sgubi
Refhenje is viz,
Molitve fklenimo

S’ zerkvenim profhnjam,
Ponishno sdihnimo

Vfi s’ ferzhnim sheljam:

io. O Bog, v’ teshavi
To dufho poglej,

Is miloli’ preftavi

Jo sdajzi v’ fvet raj;

Odpufti samere,
Dolgove flaboft,
De najde is vere
fyad vezhne fladkoft.

144

XI.

1. Nefrezha je velika,

Od Boga odlozhen bit’,
Ne srezhe mozh jesika,
§e na vezhno pogubit’;

De gre po fmert’ nefrezhni

V’ preftrafhni ogenj vezhni,
Odlozhen od Boga.

2. ^abftonj fo bile gnade

Zhlovek’ ponudene,
Od Jesufa pak rade
Sa naf saflushene;

Od greha fam ne neha,
Ker fam sabftonj fe peha,
§erza tak’ flabiga.

3. Pa pride zhaf, de vmira,

On pa sdej fhe miflil ni (vmreti)
Sdihuje in fe opera,
Ker fe rajtenge boji;

Pa vender mora iti

Ne more fe vbraniti,
K’ fodniku ojftrimu.

4. Bres fvet’ga obhajila,

In bres fpovdniga miru,
Bres sadniga mašila
Gre le shaloften domu;

Ker nima pomozhnika,
Ne varha poterdnika
Po kraj’ nevarnimu.

5. Velika je nefrezha,

Zhe kdo gre na naglima,
De ni fhe veft pezhezha
Vmirjena popolnima;

Ker vezhi del zhloveku

Po flabim grefhnim teku
Le flabo fe godi.

145

6. Ne fmemo pak foditi

Oh nikogar tukje fhe,
Ker Bog mu odpuftiti

Sna po miloft’ greha vfe;

De bil je potolashen,
Zhe tudi filno sdrashen,
Savoljo grevenge.

7. Svetlo sa dufho revno

Profimo, kar je mozh,

S’ ufmilenjem pohlevno,
De ne pride v’ vezhno nozh;

De Bog jo milo dene
Med dufhe kake žene.
De v’ vizah jo ozhift’.

V. K. V. Zh. B.

10

Vezlii pomote

K a s a 1 o

Natifnil Joshef Blasnik  v Ljubljani.