Leto UCTlCst. 246 LJubljana, ponedeljek 29. oktobra I034 CM Dbi tr- lanaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje to praznike — InaeraU do 30 petit CBEDNIiTVO Df DPKAVNIATTO Podružnice: MARIBOR. Smetanova 44/L — NOVO MESTO. L,jubt}anaaa o—t*, vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2JS0, od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji inseratl petit LJUBLJANA, Knafljevm ufiea M. 6 telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ttUca L telefon tt. 66. vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, taseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< Telefon- 3122. SI2S. 3124, 3125 to 3136 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru ML velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. : Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.35L JUTRI SE SESTANE V ANKARI KONFERENCA BALKANSKIH DRŽAV Na konferenci bodo premotrili mednarodni položaj s posebnim ozirom na Balkan in razpravljali o poglobitvi ***Pravo Lidu« že leta in leta posveča veliko pozornost vsem str u jam emigracije, ki se je začela takoj po prevratu zatekati v Avstrijo. Ta ugledni praški list je do podrobnosti poučen o sestavi Paveliceve emigracije v Avstrija in je vedno opozarjal češkoslovaško javnost na delovanji raznih Sakotićev, Perčevićev, Dtrjičeiv ki glavnih voditeljev teroristov Perčeca in pa veliča. Obenem pa je ta list energično odkrival tudi vlogo poBLOvmika W al terja Adama, sedanjega sefa avstrijske oficiel-no propagande in pisca znanih pamfletov proti Mali antaoti v dunajski >Reichs_ posti« Opozarjajoč na pisanje »Lidovih No-fvin<, ki trde, da sta bila >Reichspost< m polkovnik Adam glavna zaščitnika Perčeca in Pa veli ca tudi >Pravo Lidu« naglasa, da je bil glavni zaščitnik teroristov v Avstriji polkovnik Adam. O njegovem delovanju obstojajo nepobitni dokazi, iz katerih se jasno \idijo njegove zveze s teroristi. >Pravo Lidu« napoveduje, da bo v kratkem zbralo in objavilo vse te dokaze ter tako neovrgijivo dokazalo, kdo je šef avstrijske propagande in vladni komisar za tisk, vpokojeni polkovnik Walter Adam. Kot dokaz rovarjenja proti Jugoslaviji in mržnje, ki jo je gojil Adam proti vsemu, kar je jugoslovenskega, opozarja >Pravo Lidu t na njegove napade na Jugoslavijo celo po marseiUeski tragediji. Nedavno je potekla 15-letnica takozvanih obrambnih bojev na Koroškem z Jugoslavijo. Službena Avstrija, ki, kakor se zdi, nima drugih skrbi, je nameravala pri tej priliki prirediti svečanosti, ki bi imele značaj provokacij proti Jugoslaviji. Po atentatu v Marseilleu je avstrijska vlada odpovedala vse priprave za to provokacijo, da bi na ta način pokazala nekako sočustvovanje z Jugoslavijo, šele sedaj pa se vidi. kako >globoka« je žalost Avstrije in kako tesne so zveze med avstrijskimi uradnimi krogi in avstrijskimi monarhisti. Vlada je oficielno sicer odpovedala vse prof'ave, toda baš v času največje jugoslovanske žalosti, je prišlo do demonstracij proti Jugoslaviji v koncentracijskem taborišču v VVolleradorfu. Dovolj je samo prečitati poročila, ki jih je objavil avstrijski list, dirigirali od polkovnika Adama, Uradni značaj teh proslav se je videl že po tem, da je bila vlada oficieino zastopana po Šefu svoje propagande, komisarju polkovniku Adamu, po zastopnikih notranjega ministrstva in višjfli uradmkih deželne viade. Slavnostni govor je imel polkovnik Adam in podpornik organizacije »T^taš«. V svojem nacionalističnem govoru je največ razpravljal o >obnovlje-ni Avstriji« ter pri tem neprestano delal aluzije na >izpremenjeno situacijo« pri koroškem sosedu, torej v Jugoslaviji ter dokaj neprikrito napovedoval, da bo >Avstrija še triumfirala nad vsemi svojimi starimi neprijatelji in nasledniki«. Ob koncu je omenil, da je predsednik avstrijske repoibrJflce v spomin na koroške boje pomi-iostfl 70 narodnih socialistov, ki so pred 15 leti sodelovali v koroških bojih. Razen tega je bflo pomfloscenih še 150 drugih narodnih socialistov iz Koroške in Štajerske, ki so sodelovali v borbah proti Jugoslaviji, spravo Ladu« dodaje, da je ta provokacijska proslava, zlasti pa govor polkovnika Adama izzvaJ v dunajskih pori Učnih in diplomatskih krogih največje /»čudenje in nevoljo. >Pravo Lidu« dalje piše, da sta bila pokojni kralj Aleksander in zunanji minister Barthou nepremagljiva ovira za politične cilje sedanje fašistično-monarhistič-ne Avstrije. Bailhausplatz sicer nepresta. stano šari s svojo miroljubnostjo in naglašava željo po sporazumu z vsemi sosedi, toda Če bi imeli silo in moč. bi najraje kar z vesah' in svojimi naglimi sodišči vdrli k svojim sosedom ter vse pobesni To se najbolj jasno vi čE iz članka vrnov-nega šefa avstrijskih monarhistov ministra von Wiesnera, ki ga je objavil na dan pogreba kralja Aleksandra v glasilu avstrijskih monarhistov >Der Oesterreicher«. v tem članku, ki ga je cenzura dopustila brez vsake ovire, se jasno izraža zadovoljstvo avstrijskih monarhistov, da je atentat v Marseitleu uspel. Ta članek je avstrijska cenzura pustila objarviti, čeravno bi ga mogla brez nadaljnjega zabraniti na podlagi mnogih tozadevnih odlokov. Istočasno ko je posebni avstrijski odposlanec prosil za avdijenco pri knezu-namestniku. da bi izrazil prijateljski sosednji državi »najmtimnejše sožalje Avstrije«, pišejo dunajski listi na najinfamnejši način proti Jugoslaviji. Ni nam znano, pravi >Pravo Lidu« dalje, dali je predstavnik Jugoslavije na Dunaju protestiral proti temu eposu mržnje, ki je izšel v onem listu, ki ima danes v Avstriji večji vpliv, kakor pa sam predsednik avstrijske republike. Formalni protest v tem primeru bi bil zares samo formalnost. Treba pa je ugotoviti, da se v Usta, ki velja za megafon avstrijskih vladnih krogov, nekaznovano lahko sramoti spomin pokojnika, za katerim jočejo milijoni ljudi v Evropi in da se v tem listu javno postavlja zahteva, naj se Jugoslavija uniči in razbije. Kakor smo sicer hvaležni monarhi-stičnemu voditelju plemenitemu von Wies-neru za to njegovo izpoved, ker je s tem vsemu svetu objavil, kaj prav za prav hočejo avstrijski monarhisti, moramo pa prav tako izjaviti, da ni mogoče prekrižanih rok opazovati razvoj te avstrijske politike, ki je za mir najbolj nevarna. Gospod Schusch-nigg, šef vlade ose države, v kateri sedaj vladni listi tako svobodno in neprikrito razpravljajo o nadaljnem obstoju Jugoslavije, roma za finančno podporo po Franciji in Češkoslovaški, torej po državah, Id sta na življenje in smrt združeni z Jugoslavijo. Kje se bo pač našel državnik, ki bi bil voljen posoditi le en sam frank ali eno samo krono tej državi Wiesnerja, Sar-kotiča, Perčeca ta Dujiča, da bi še povečali arzenale avstrijskih bomb?, zaključuje »Pravo Lidu« svoja izvajanja. Francija zahteva izročitev Perčevića Pariz, 29. oktobra. AA. Havas poroča z Dunaja, da je francoski odpravnik poslov v avstrijski prestolnici sporočil av- strijski vladi, da namerava francoska vlada zahtevati izročitev bivšega avstro-ogrskega podpolkovnika Perčevića. ki so ga avstrijske oblasti aretirale pred nekaj dnevi. Preiskava je dognala, da je bil aretirani podpolkovnik Perčević v zvezi s ponarej rvanjem madžarskih potnih listov in v tesnih zvezah s teroristi, ki so izvršili atentat na blagopokojnegš kralja A leksandra. Dunaj, 2*? oktobra, p. Bivšega arvetrij-akega polkovnika Perčevića so sinoči v zaporu dunajske policije ponovno zaslišali. Dunajska policija je dobila dokaze, da je Perčević bil v zvezi z marsejekim atentatorji. Perčević sam oporeka vsako sodelovanje s teroristi ter je vložil celo protest zoper aretacijo in zahteva, da ga takoj izpuste na svobodo. Te želje pa mu dunajska policija doslej ni izpolnila in avstrijske oblasti izjavljajo, da bo Perčević ostal v zaporu vse tako dolgo, dokler ne bodo razsvetljene vse njegove zveze s teroristi. V njegovem stanovanju je bila ponovno izvršena hišna preiskava, pri kateri pa niso našli nič novega. Včeraj dopoldne je za^retjska advokatska komora imela si »o jo glavno letno skupščino, ki je bila nenavadno dobro obiska na. Predsednik dr. Ivo poHteo je v uvodu imel globok komemorativen govor kralju Aleksandru, kjer je predvsem podčrtal hvaležnost odvetniškega stanu kralju za advokatski zakon in tudi za ozivotvorje-nje advokatske zbornice, nato so pa nbo rovalci na predlog dr. Sergiča soglasno obsodili iedajalsko delo dr. Pavelića ki dr. Budaka v inozemstvu kot nekdanjih članov advokatskega stanu v Zagrebu. E>r šergič je s tem v zvezi predlagal ustanovitev posebnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja na zagrebški univerzi, da se bo rz obresti sklada vsako leto dajala nagrada onemu študentu prav ne fakultete, ki bo napisal najt>o!j&o razpravo o zadružništvu ali bo pa sam osnoval kako zadrugo ali pa napisal najboljšo razpravo iz pravnega področja za časa. življenja kralja Aleksandra I. T>r. šergić je v ta namen predlagal 100.000 Din, kar je skupščina sprejela z največjim navdu šenjem sotrlasno. Jugoslavija čaka Izjava zunanjega ministra g. Je vtiča — Dokler ni kan čana preiskava o atentatu, se ne bo nič Pariz, 29. oktobra, r. »Petit Parisien« objavlja razgovor svojega beograjskega dopisnika z jugoslovenskim zunanjim ministrom g. Jevtičem, ki je glede na-daljnih ukrepov in politike Jugoslavije v zvezi s tragično smrtjo kralja Aleksandra v Marseilleu dejal med drugim: Naša prva in naša edina naloga v tem trenutku je, da čakamo na uspehe preiskave o marseljskem zločinu. Glavno preiskavo vodi Francija, Izraziti moram francoskim oblastem vse priznanje za vestnost, ki so jo pokazale pri tej priliki. Ml dobro vemo, da bo Francija storila vse, da se dožene prava resnica in odkrije odgovornost za ta gnusni zločin. Te je tudi predvsem najvažnejše. Pred tem se ne more ničesar zgoditi. Mi tudi ne moremo pričeti nikake politične akcije, p redno nam niso točno znani uspehi preiskave in predno ni do kraja dognana resnica. Naša dolžnost je, da mirno čakamo. Naš narod je v dostojanstvenem miru prenašal neizmerno bol in pokazal v najrevnejših trenutkih svojo popolno hladnokrvnost. Naj se zgodi karkoli, mi bomo znali ohraniti mirno kri. Kar se tiče naše politike, ni v njej ničesar izpremenjenega. Treba je samo prečitati proglas kraljevega namestni-štva in deklaracijo valde, pa se takoj vidi, da hoče Jugoslavija nadaljevati politiko miru in mednarodnega sodelovanja v duhu in po želji pokojnega kralja. Pariz, 29. oktobra, r. V francoskem tisku se je znova vnela velika razprava o tem, kdo je zakrivil, da je bil špalir ob sprejemu jugoslovenskega vladarja v Marseilleu tako pomanjkljiv in kdo je odgovoren za to, da niso nastopile vojaške čete. S Ušati je bilo tudi že očitke, da je to zakrivil marseljski župan, češ, da je zaradi bližajočih se okrožnih volitev odklonil sodelovanje vojaštva. Danes objavlja »Jour« izjavo marseljskega župana, ki te vesti odločno demantira. V svoji izjavi povdarja, da njega kot župana sploh niče niti vprašal ni in da ni niti najmanj sodeloval pri pripravah za sprejem. Vse to so vodili uradniki iz Pariza, ki so marseljskega župana docela ignorirali. Po običaju bi moral on kot župan prvi pozdraviti visokega gosta, toda njemu so pri sprejemu šele na ponovno zahtevo dodelili mesto, ki ga je moral zaradi svojega dostojanstva odločno odkloniti. V svoji nadaljni izjavi povdarja marseljski župan, da so se doslej vedno sprejemali tudi državniki in poglavarji z največjimi svečanostmi in da je vedno nastopilo tudi vojaštva. Pri sprejemu maroškega sultana n. pr. je nastopila francoska maroška konjenica, spahiji in gumijeri. Ce bi se to zgodilo tudi pri sprejemu kralja Aleksandra, sem prepričan, da ne bi mogla niti miš prodreti kordona. Maroškega sultana je spremljal oddelek konjenice, avtomobil jugoslovenskega kralja pa dva oficirja na konjih. Če bi bil mene sploh kdo vprašal, bi bil zahteval primeren vojaški kordon in zadostno spremstvo, ter sem prepričan, da bi izpadlo vse drugače, kakor pa je sedaj. ^iamski kralj odstopil London, 29. oktobra. AA. Siamsld kralj je sporočil vladi, da odstopi zaradi spora med njkn m parlamentom o delokrogu kraljevske oblasti Po poročilu iz Singapura so prekinjene brzojavne zveze s Siamom. Kaže, da je v Siamu izbruhnila revolucija. Po drugih vesteh pa vlada tamkaj mir. Zastopniki vojske in vplivne osebnosti skušajo pridobiti kralja, da prekliče svojo odpoved. Odgoditev ustavnih reform v Franciji Kongres radikalne stranke je v načelu dal svoj pristanek, vendar pa bo reforma prišla na vrsto Sele po proračunu laru, uA.ii/ura. g. Kongres radikalne stranke se je zaključil z zmago državnega ministra in strankinega voditelja Herriota nad nepomirljivim i skupinami. Resolucija vsebuje v gospodarskem kakor tudi v notranje političnem pogledu mesta, ki so skoraj dobesedno vzeta vz bi emionih govorov ministrskega predsednika Dojmerga. kar dokazuje, da ima meščanska levica odločilen vpliv na vlado. Herriot je obljubil, da bo v ministrstvu političnega predelja z Isto odločnostjo kot do sedaj branil republikanska nasproterva. Zborovanje je izreklo Her-riotu popolno zaupanje in dalo njem j ip n reeov i m ministrskim kolegom v Dovmer* ffjejevi vladi popolno svobodo odločanja. Pariz, 29. oktobra. AA. Havas poroča: Radikalno socialistično glasilo »Oetrvre« in socialistično glasilo »Populaire« poročata iz Nantesa, da so tamkaj snočri govorili, da bo predsednik francoske vlade Doumergue zaradi znanih sklepov radikalno socialističnega kongresa odložil razpravo o ustavni iztpremembi in da ne bo vatrajal pri takojšnjem sklicanju veltke narodne aku-pdčine. »Oeavrec ptravri v tej zvezi, da bo Don. mergue v soglasju z ve»cfafu svojtti ministrov odloAil to i MUavo in da bi se vršila fteie pe končani proračunski raspravi »Popu laire« pa smatra, da se bo rasprava o reformi ostale vrfiila šele prihodnje lato. Grška opozicija se vrne v parlament Parii. 29. oktobra. AA. Uavas poroča ix Aten. da je grška opoeieija sklenila odnehati od abstinence. V parlament se vrne, čim bo sklican. Saarski plebiscit bo odgođen Parir, 29. oktobra. AA. Ia Sarrbrucckna poroča io da bo treba plebiscit po vsei priliki odložiti. Do 9. novembra morajo namreč kraievne oblasti režiti nad 130.000 pritožb proti volilnim spiskom. Malo je verjetno, da bi oblasti zmogle to delo do tega roka. Grozote španske revolucije Madrid, 29. oktobra. AA. Minister m gradnje se ?e vrnil rz Asturije- Novinarjem je prirx)vedoval, da so jnornfki v Asturiji izvršili nezaslišane zločine in grozote. Mnoga trupla leže se vedno po vrtovih, ker jih še niso mogli pokopati na pokopališčih. Nekemu menihu so ueomfki odsekaJi roke in noge in ea nato živega sežgali. V Oviedj niso mogli pokopati 150 redarjev m so fib zaradi tega seagali. Pod ruševinami neke srednje So4e so dondaj našli 80 trupel. _ LjubHanska borza Devize: Amsterdam 2903.07—2313.43, Berlin 1364.58—1375.38, Bruselj 793.57—797.51, Curih 1108.35—1113^5, London 166.19— 169.79. New York 3968^3—339636, Pariz 324.10—225.22, Praza 151.87—143.73, Trst 370^1—292.91 (premiia 28-5%), Avstrijski š?Hn^ v privatnem Mirmgti 8-K)—8.20. Inozemske borze Curih. 29. ok~t 6b 9. uri: Para 20-22, Lotn do«i WMt Nenv York 306, Bruse« 71.60, Milan 26.255, Madrid 4l.87.S0, Amsterdam 207.70. Berlin 12&30, Praga 12^0, vasfeva 5740. Stran 2. SLOVENSKI NAROD«, dne 29. oktobra 1934 Mednarodni slepar Vincenc Stoklas Zaradi bahati]a je ta Štajerski rojak osumljen udeležbe pri marsejskem atentatu Ljubljana, 29. oktobra. Jutranji lJsti na kratko poročajo, da >o v Soluogradu prijel; štajerskega rojaka Vincenca Stok lasa, ki naj bi bi! v zvezi z marsejskim atentatom ter so £- zato avstrijske oblasti izročile našim oblastim, te so ga pa iz Maribora poslale v Beograd. Dne 15. septembra so v Solnojjradu na bavarskem kolodvoru pr držali iz Monako-vega prišedšega trgovca Slavika Kosta, ker se je sumljivo vedel in je pri sebi imel dva potna Ista. Prvi potni list se je jria->il na Ime Slavko Kost. drugi pa na Vin-cenca 5'okana. Razen tega je imel v rokavu skr t:h 250 nemških mark. Kakor se ie izkazalo, je aretiranec internacionaleri ponarejevalec potnih listov in tudi mednaroden slepar. Amsterdamska policija je ugotovila, da je b'.\ na ime Vincenca S!o-kana se g'aseči potni 1 st ukraden v Karls-ruhe v Nemčiji v ParkhoteJu holand-kemu podaniku Gerritu van Bonthen. Razen potnega lista mu je b'.] ukraden tudi fotografski aparat in 6 čekov po 50 nemški« mark. Fotografski aparat so našli v zastavljalnici v Airssburgu. Ko so potne 1 ste na policiji natanko pregledali s kremenjakovo svetilko, je pa solnogrjška pol:ci:a na potnem 1 stu z imenom V nce^ca Siokana prečita-La izbrisano pravo Ime osumljenca Vincenc »Stoklas«, rojenega 29. junija 1889. v 2e-talah. občina St Andraž v Haloz h. Izdajal se je tudi za Johanna Wanka, Fobanna Keemana in Hešnr cha Guszeka. Potni list je popravil na ta način, da je s kemičnim nožem za radiranje skrbno izpra! prvotno p'savo in vstavil novo ime in podatke o rojstvu. Ta Stoklas je prav dobro znan, saj je bil že večkrat kaznovan zaradi ponarejanja listin. AretTanec se je po stari navadi deJal nedolžnega in neaimnega ter se celo bahal. kakšne senzacionalne podrobnosti ve povedati o mar?eiskih atentatorjih in ponare-jevi4c:'h pornfh l.'stov. Iz Solnograda so ga zato poslali na Dunaj kjer so v njem spozna'! znanega prav nevarnega mednarodnega pustolovca m silno spretnega ponarejevalca listin. Imeli so ga tudi za Ho-fandca >Stocklaa^a« iz >Zetala« na Holand-*em, ker se jim o naših Zetalah niti sanjalo ni. Ko so z Dunaia o možu obvestMi rjubljansko potfcirjo, je seveda takoj ugotovila vse podrobne podatke o pisanem ptiču. Vincenc Stoklas je pristojen v Leskovec pri Ptuju in je že v zgodnji mladosti imel opravka z orožništvorn, policijo jn sodišči. Znač'lno ie. da se je že tedaj rričel pečati s ponarejanjem listin in ga ej zato že leta 1012 kaznovala nolicija v Curihu. Še preden je pa odsedel to kazen, so Je moral sjpet zagovarjati zaradi sleparije iz dezerterstva Jz tedanje avstrijske vojske. Vojno sodišče v Gradcu ga je obsodilo na 5 me-seoev strogega zapora. Ko Je to kazen odslužil, se ie vraii v rodne 2etale in se poprijel dela. kakor b: se nameraval poboljšati. Zlasti so ga pa imeli za izpreobrnje-nega grešnika, ko se je v Leskovcu tudi o$eoi| in se preselH tja. V kratkem je pa pričel spet s sumlfivi stvarmi, da se je moral zagovarjati pred ptuisk m, mariborskim m todi ^hrblianskim sodiščem. Njegov ka- zeask' list p*"-' okrožnem sodiScu v Mariboru je popisan do zadnjega prostorčka, saj tudi ni skoraj paragrafa, ki bi se Stoklas ne bil pregreši proti nJemu. Do leta 1938 je bil kaznovan Datanko 17krat zaradi najrazličnejših deliktov, posebno pa zaradi ponarejanja rotnji listov, menic »n raznih pogodb, vendar pu pri tem ni pozabil na druge sleparije.. BI je v resnici vsestranski saj je kaznovan celo po zakonu o zaščit; države 1. 1920 v Ptuju, leto pozneje pa tudi v Ljubljani. Zanimivo je pa tudi politično življenje tega interes^ntnega tipa. Kar se polit ke tiče, namreč s ^voiimi načeli in nazori še n: bil popolnoma na čistem, navadno pa ie zastopal popolnoma nasprotno stališče, kakršnega je Imeka stranska, ki se je izdajal za njenega pristaša n kakor ?e pač kazala konjunktura. Zadnjikrat je bil pri nas obsojen v Mariboru 1928. na 5 let težke ječe. Posrečilo se mu je pa pobegnti in verjetno ie, da se je že tedaj izgubil čez mejo. ker odtlej naše oblasti niso imele več opravka z njim. V "nozemstvu se je prav vel kopotez-no razvil v sleparja mednarodnega slovesa i11 tak^> seveda prišel tudi v -tike z bando, ki ie rovarila proti naši državi, ter iz koristoljubja r ostal tudi njen član. Pred svojim begom čeiz mejo je bi Stoklas dobro znan po vseh naših kraj'h, zlasti pa po mesti'h kot nevaren slepar in razvpit pustolovec da *o ga mnogi pri eskor-tiran»ju iz Avstrije spet tako." spoznali, vendar je pa svoje nekdanje znance dostojanstveno ignorirtsl in j m n: hotel niti odgovarjat' na radovedna vprašanja. Sele v Mariboru na obmejnem komisar!jatu, kjer se je nekaj pregrešil in so si ga ogledovali polne štiri ure, se je njegova grandez-za malo odtaiala lin je postal nekoliko živahne}?", vendar je bil pa pri svojih izjavah vedno skrajno rezerviran. V Beograd so znamenitega rojaka poslali s posebnim spremstvom, pod osebnim vodstvom obmejnega komisarja g- Steva Krajnoviča, kaT se tudi spodobi za gospoda. k; ga pozna skoraj vsa Evropa, posebno se ga pa spominjajo tud: v Ljubljani, kjer so ga vsi obrajtali za veletrgovca s sadjem. L. 1932 je bilo namreč mnogo sadja in izvrstna kupčija z njhn. pa je tudi podjetni Stoklas zaključeval prodajalcem sijajne dobičke obetajoče kupčije, kar mimogrede je pa svoje trgovske tovariše oplazil za prav znatne v-ote na račun kupčije. Samo ob sebi ie umevno, da :e veletrgovec Stoklas iskal tudi skladiščnika s kave jo 6000 Din, vendar ie pa od korrrpetentov dobil namesto denarja le garancijska risma. Iz Ljubljane je šel na oddih na morje, kjer se je posebno odlikoval v Opatiji, da >e ga tudi morda še slovenski opatijski gostje spominjajo z bridkimi občutki. Tako se ie poslovil od naših krajev in krenil na pot po Evropi, odkoder se je z najfinejšimi menira-mi ji bogatimi izkušnjami, ki si ji« Je v najvišjih krogih pridobil kot veletrgovec ki vpliven rrnporter za Jugoslavijo, a tudi kot inženjer kemije iz zdravnik dr. Wan,k, neprostovoljno v posebnem spremstvu moral vrmtj v domovino. Nova vprizoritev HofSmannovih pripovedk Senzacija večera je bHa kreacija gospe Zlate Gjuirgjenac-Gavellove. Ljubljana, 29. oktobra. Offenbachova fantastična opera »Hoff-mannove pripovedke« v treh dejanjh s predigro in epilogom je bila že v mnogih sezonah zmagovita na našem repertoarju; njena glasba je prijetno in dobro znana in zlasti barcarola iz drugega dejanja in predigre tretjega dejanja je popularna. Nova uprizoritev pa nam prinaša zares skoro novost, ki je najbolj zanimiva prav tistim gledalcem, katerim je znana vsaka nota in vsak najmanjši dogodek na odru. Dirigent m obenem rež;ser, g. N. Stri tof se je prvi lotil opere na temelju francoske originalne oblike, ji dal kolikor možno fantastično in deloma groteskno inscenacijo in poveril vse štiri glavne ženske partije i«ti pevki, vse štiri partije slug pa istemu igralcu komiku. Demonski Lindorf. ki nastopa v treh dejanjih kot različno poosebljeno zlo in sovraštvo proti Hoffmarmu, se j« prvič pojavil pri nas šele pred nekaj leti. Tudi zdaj £a poje vseskozi le en pevec. Predstava je bila orkestralno, v zbo-rrh. sol stih, igralski in pevski odlično pripravljena ter je v smotrno in estetsko v zelo ugodni inscenaciji po duhovitih načrtih našega mojstra slikarja g. B. Jake a žela v soboto zvečer popoln, uprav pre-miersko močan uspeh. Ta uspeh se je kazal v izvrstnem posetu, ▼ izredno živahnem priznanju publike m pa v nešte-vilnih šopk:h, ki so bili pokkmjevani glavnim solistom kar v dveh zaporednih odmorih, a po zaključku predstave s ploskanjem, ki mu ni hotelo biti konca. Najbolj originalno in novo je' bilo po svoji uprizoritvi 1. dejanje, kjer nastopa poleg Olvmpije ves ansambl moških in ženskih lutk ter se kreta in v plesu vrti dosledno avtomatski. Ta izprememba je logična m obenem apartno zanimiva, po svoji grotesknosti pa tudi zelo učinkovita. Koreograf g. Gol ovi n je opravi! tu svojo nalogo prav lepo m smiselno. Dejanje samo je spočetka prikrajšano in je Spa-lanzflnijeva uloga neznatno pristrižena. Zlasti po tekstu jako spretno in res humorno je tepromenjen tudi prolog, pesem o Kleinzaoku je Štritof zelo dovtipno nadomestil s pristno študentovsko, v pivski latinščini prikrojeno verzrFkacijo, ki i« Izzivala ves čas mnogo zadovoljnega smeha. Goap. Stritof je sploh semtertja malenkosti črtal, a zato drugje odprl brvSe po ppo#a p* Je iapraoMBil tudi epilog. Ali se je držal originala? — Menda je strnil »Muzo« s »Skelo«. Zakaj v popolnem zagrebškem tekstu nastopata obe. Da pa je izpustil v epilogu Lindorfa. ki naj bi končno odvede! kot zmagalec Štelo s seboj, se mi zdi dramaturško vendar preveč svojski. Za kaj gre od prologa do epiloga? Lindorf zasleduje operno pevko Štelo, ki pravkar poje donno Ano v Mozartovem »Don Juanu« v Nurnbergu. Štela se je bila že v Milanu zaljubila v Hoffmanna m po svojem gostovanju v Niimbergu se želi sestati s Hoffmannom. Posije mu pisemce, ki ga pa njen sluga proda Lindor-fu. Hoffmann popiva v gledališki restavraciji, Lmdorf daje za pijačo, da bi Hoffmanna m njegove prijatelje upijanil. kar se mu posreči. Ko pride Štela z Linddr-fom po predstavi v družbo, vidi, da je »jen pesnik že tako pijan, da spi. Ogorčena Štela odide z Lndorfom —: zlo je zmagalo nad dobroto — ali je zmaga is treznost nad pijanostjo ...! Stritofova »Muza« pa poje: »Ti si p o e t, ki mora t t p e t *!« — — Ne oziraje se na ta zaključek, treba priznati, da je Štritofov prevod izvrsten, peven in jasen ter ustreza pevcem odlično. Senzacija večera je bila kreacija gospe Zlate Gjungjenac Gavellove; pela je prvič štiri glavne ženske partije sama in jih kolikor možno in lepo individualizirala. Pevski odlična, je Olvmpijo tudi v spevu označevala kot avtomat: tako niti zunanje ni hotela podajati nič dru-gegia kot grobo našminkano in groteskno kostumirano lutko, eno izmed enakih iz skladišča fizika Spalanzanija Kot Giulietta je koketna benečanska kurtizana, ženski polip, a kot Antonija je lirično dekletce, skromna pevka podedovane j etičnosti; kot »Muza« nastopa kot krinolinka. vsa cvetlično rožasta. Umet-nira je v igri in spevu ves večer briljirala, žela specialne aplavze m prejela kopo cvetja. Odličen Lindorf v treh demonih je bil g. Marjan Rus sijajen v petju in vae-skoz močan v igranju. Njegovo podajanje ene največje operne part je je dokazovalo, da napreduje vsestransk; uprav skokoma. P*vec po božji volji! Cenimo ga visoko m publiki je vedno zelo simpatičen umetnik. G A. Peče V ie prav dr>bro označe-vaj vse štiri sluije fAndrej Kosenilja. Pi-tfikinačij in Franc) pevak- imenitna je bila zopet gospa Bernot-G o I o b n \ a kot NikoUj. prav ustrežljiv g. Jos. R u § kot Spalanzani, zelo dober m pogumen Nata-nael g. F r a n z 1, krepak v svoji epizodi Scblekmila g. V. Janko, zanesljiv kakor vselej g. P ar k o kot Herman in kot ožtir Luther g. A. Sekala. Crespela, Antonijenega očeta, je imel g. Drago Z u p a n ter ga fino igral, a pel le z rahlm giasom, ki bi pa potreboval na preširoki sceni večje probojnosti. Takisto bi si želel izrazitejše podajanega glasu »matere«; pela jo je ga. Kogejeva, postavljena preveč daleč v ozadje. Kot negibna slika je bila čudovita, zanes slikovita. Glavno moško partijo končno moram oceniti s posebnim pr.znanjem: Hoffmann g. Gostiča je bil nov velik uspeh tega našega priljubljenega tenorista. V prologu izvrsten, je v 1. dej. nekoliko suh, še premalo topel in brez strasti, zato pa v 2. dej. odličen in zmagovit, v 3. dej. vrlo dober in v epilogu polno ustrežljiv. Veliko, naporno paj-t jo je zmagoval sijajno do kraja, jo prav lepo igral ter žel zanjo vsestranski močno, iskreno priznanje. Ne smem pozabiti še podajanja našega baleta v 1. dej. ter lahko zaključim svoje poročilo z nado. da bo novi »Hoffmann« nedvomno še zrasel, se še ogrel ter iznova prinašal s svojo melodiko, romantiko in groteskno fantastičnostjo mnogo užitka naši publiki. r>. G. Jakša Borčič umrl Ljubljana, 29. oktobra. V Ljubrj&ni je da-vi po daljšem trpljenju izdihnil mag, pha-rm. Jakša Borčič, sanitarni poročnik v rezervi in lastnik znane drogerije >Adria« v šelenburgovi ulici. Pokojni Jakša je bil rojen 14. decembra 1898 v Komiži na otoku Visu in je služil dolara leta v Ljubljani kot aktivni sanitetni poročnik. Tu se je poročil z gdč. Slavioo Marčanovo iz znane in ugledne ljubljanske rodbine. ki mu je v zakonu rodila dva otroka, zdaj 9Jetno hčerkico Marijano in 8-letnega Bogdančka. Pokojni se je agilno udejstvoval v raznih organizacijah, bil je zaveden nacionalist in duša organizacije rezervnih oficirjerv v Ljubljani. Bil je tudi več let tajnik Saveza apote-karsUrih saradnika, sekcija Ljubljana, pozneje pa tudi njem poškodbami obležal na cesti Slavič je naložil škerjanca na svoj voz m ga odpeljal v Skof jo Loko, kjer mu je nudil prvo zdravniško pomoč dr. Hubad, ki je tudi odredil, da so ponesrečenega odpeljali v bolnico. Nesreča je vzbudila mnogo poaoa-nosCL Na kraj karambola je prispelo med drugim tudi orožniStvo, ker bo treba se točno ugotoviti, kdo je zakrivil nesrečo. Navodila za gimnastiko 1. Odloči se za to, da hočeš biti ob pričetim smuške sezone telesno ai>oeobenaehcvo 'gro »Mlmar ki njegova hči« Ta ljudska igra odgovarja s svojo vsebino in n astro jem pra-znlkn Vseh »vetih in spada med tradicijonalne igre ob tem času. Delo režira g. Skrbicšek. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 29. oktobra. Jenufa. Red A. Torek, 30. oktobra: Zaprto. Sreda. 31 oktobra: Hovanščina Red Četrtek. Četrtek. 1. novembra: Hofrmannove pri. povedi ke rzven. * Prvič v letošnji sezoni se poje drevi Janačkova opera »Jenufa«, ki Je imela lansko leto velik uspeh. Delo je vsled visokih umetniških kvalitet in prvovrstne izvedbe epohalne važnosti na stopnji razvoja naše opere in se zato uvrsti letos ponovno v repertoar Dirigent: rav. nate!4 PrT»p Režiser* Ciril Debevec Sce noeraf V Pljaniščev Naslovno partijo noje era Zlata Cjunerjenac. cerkovnlco g« Th*errylevn *tarD RnHo\%-> era Oolobova Karolko ra Polijeva Rihterlto fra Koge ,-eva Moške partije pojejo gtg Marčec-Steva, Gostič • Laca, Zupan . Rih terja in Takole je bilo nekje poročano: »Štiriletni Mirko, zidarje\' sinko, je v ponedeljek na sosedovem vrtu pobiral črvh'o sad je. Pa sta ga zasačila sosed in soseda ter ga kruto, neusmiljeno pretepla. Najprej mu je mož vrgel v glavo poleno, potem ga je pa žena s tako silo treščila v vrsta, da si je revček pretresel možgane in neza\>esten obležal. Njegovo stanje je zelo resno.« Fh-omimo, da bi se bil kdo malo po mudil in zamislil nad temi vrsticami. A če se je našel kdo, ki se je zgrozil nad toliko podivjanostjo, mu je najbrž ušlo bi stvo vprašanje, kako je mogoče, da dva odrasla in vsaj na zunaj nor mat na človeka do nezavesti pretepeta nedolžnegn I otročička samo zato, ker je na njunem vrtu pobiral črvivo sadje. Bistvo tega vprašanja je v prokletstvu požrešnosti, brezobzirne sebičnosti. Iz pokolenja v po kolen je pije človeštvo ta omamni strup in končno ni čuda, da omami poedince tako, da jim zatemni vso razsodnost in da so vedno pripravljeni storiti najhujši zločin zaradi pehara — ćrvtvega sadja. Koliko gor j a je že videla zemlja, koliko zla jo Že pretrpeli ljudje In koliko solza je bilo že prelitih zato, ker nosimo ljubezen do bližnjega samo na jeziku, v srcu pa najgršo aebičnost, ker mislimo, da bomo živeli in uživali večno. Nič ne pomaga roganje b* muzanje, češ to so prazne čenče naivne-zev. Dokler ne bo strta na svetu sehič-nost. ne bo miru ne zadovoljstva. m Gosta jesenska megla nas ovija in ni čuda, da pritiska nekaterim tudi na možgane. »Slovencev* »kajpravitar« si je začel zadnje čase izposojati naše sito. ker mu je izhlapelo ie tisto malo duhovitosti, kar je je imel. Čutimo se zelo počaščene, da tako pozorno prebira »Slovenski Narod«. Privoščimo mu tudi izhod iz zadrege in pjav nič se mu ne čudimo, da je zac\*ilil. Zdi se nam pa, da se drži znanega Izreka: Red mu, da ti ne poreče! Iz policilsk«* kronike Ljubijana, 29. oktobra- Adoft Kampelj iz Jarš je sicer šele 22 let star, a s paragrafi je prišel že 16 krat navzkriž. Snoča se je precej na lezel dobre kapljice in popil več kozarčkov »ta zele-negac. Precej gin j en je kolovratil po Kolodvorski ulici, ustavljal paaante in zahte val od vsakega, naj se legit mira, češ da je on policijski detektiv. Več priprostih ljudi, zlasti delavcev, je bilo seveda pre pričanih, da je Adolf detektiv in so se mu brez ugovarjanja legitimirali, a delavec Grabner ga je poznal m ga zato ovadil bližnjemu stražniku. Ko je prišel stražnik, sc je Kampeij aretaciji uprl, legel je na tla in kričal kakor obseden. Stražniku sta prišla na pomoč še dva tovariša, vsi trije so pa Imeli izredno težak posel, predno so ga ukrotiti. Brcal m otepaval je srdito okro»g set>e m šelo nekaj krepk h udarcev s pendrekom ga je pomirilo. Rogovilil je pa tudi pozne je na policiji in so ga morali celo ukle-niti. Davi je pri zaslišanju dejal, da ie bil tako pijan, da se ničesar ne spominja. Pred dnevi je pr šel zvečer v kavarno nebotičnik odvetnik dr. š. in izročil garderoberki suknjo, klobuk in rokavici. Nato je sedel k miri in se poglobil v časopise. Pri bližnji mizi je pa sedel nek mladenič, ki si je slučajno zapomnil, da je garderoberka dala odvetniku za suknjo listek s številko 17 NTeopaženo je na svojem listku za garderobo spretno ponaredil številko 17, stopil h garderoberki in z.i hteval suknjo. Ta ni opazla sleparijo m mu jo je izročila v dobri veri. da ie nje gova. Pred odhodom ji jc neznanec izročil pismo, naslovljeno na znanega naAega gledališkega igralca. To pismo ga je pokopalo. Odvetnik m garderoberka sta seveda kmalu spoznala, da je bila suknja ukradena in sta zadevo prijavila poHc ji. ki je vpra;al gleda ga igralca, če slučajno ve, kdo je dotični, ki se je v pismu podpisal. Igralec ie povedal, da je to menda neki bivši gledališki uslužbenec, ki stanuje v Stožicah. Policija je telefonično obvestila orožn ško postajo v Črnučah, ki je včeraj' zjutraj odšla na mladeničev dom in res našla ukradeno suknjo in rokavice,, docim ie bil klobuk že podaril^ svejemu bratu. Bil je to 22 letni Adolf Zrnec, ki je dejanje priznal. Fanta, ki je imel zaradi tatvine že večkrat opravka z oblastnv. so izročili sodišču. Pred dnevi je bila policijska upirava obveščena, da v Kosezah tabori večja družba ciganov, med njo pa tudi nekdo, ki pa na videz ni cigan Policija je tudi zvedela, da se je mož pn ljudeh večkrat zanimal, če bo kaka racija in če prihaja kdaj pol cija v vas. Zato se je več stražnikov na avtomobilu odpeljalo v Koseze, kjer so našli pod šuno posestnika Klemen-čiča tabor ciganov Bilo je 8 žensk m 16 otrok, med njimi pa tudi neznan moški. Ko ga je stražnik pozval, naj mu sledi na avtomobil, je začel neznanec zatrjevati, da ima kilo. Hodil je prav počasi, kar se je p:i bi skoma pognal čez plot in pobegnil. Stražnik je sirelial za njim. vendar ga ni zadel. Policija je zaslišala ciganke, od katerih je Marija Prašnakova izpovedala da ie bil to njen mož France Luiin. rojen 28. T. 1. 1000 v Gabrovcu srez Gorica, in pristojen v Komendo Mož [e ;taliiansri državljan m ie bi že od 1 1027 izgnan Mož ie *rednjc postave nodoljjastefla obraza, sve^oriavih oči Za njim je izdana tiralica. Cigane je policija prepeljala na Jezico m jfh tam izpustila. , tev 246 SLOVENSKI N ARODc. dveh splošno spoštovanih ćehov^ namr^ češkoslovaškega konzula inž. Josefa š e v-č i k a ln lektorja češkega jezika dr. Vat-, lava B u r i a n a. O zaslugah jubilanta Me. ška že govori z najlaskavejšlmi besedami naša literarna zgodovina, s hvaležnostjo se ga pa spominja tudi naša politična zgodovina kot do skrajnosti požrtvovalnega prvoborltelja za pravice koroških Slovencev, oba druga dva ju>ilanta> bo pa agodovina zapisala med oadelavnejše in tudi najuspešnejše delavce za češko jugoslo vensko vzajemnost Oba sta vedno v prvih vrstah ipri sklepanju čim tesnejših vezi me i bratskima narodoma, da tudi že s samima svojima osebnosti m a aadlsjpee manifestirata pobratenje Čeha in SLovenca ter *trajenje v nedeljivo celoto Oba češka prijatelja namreč Slovenci smatramo ze prava T Ljubljančan a. ki imata kot doma-:na med naši! potno osebnih prijateljev ter povsod uživata tudi najtoplejše Splošne simpatije Vsem trem zaslužnim jubilantom še mnogo zadovoljnih in mrpeš-nih let! — Veliko zanimanje Poljakov za naš Jadran. Varšavska agencija * Frank cnol* je zaključila svojo organizacijo potovanja ipolj«Vh izletnikov na naš Jadran. (rlavn: organizator je bil generarai tajnik Poljan -;u slovenske liee v Varšavi Moozv-kws'ri. ki je fejavil, da bodo začeti prihodnja leto Poljaki prihajati k nam že v februarju, že zdaj vlada na Poljskem vel-ko zanimanje za izlete na naš Jadran v večjih F>kup~nah, tako da lah&o računamo, da poleti prihodnje leto našo rivijero več Hsoč Poljakov Pri prehlaienju. hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje Lzpraznenje črevesa s tem. da popijete pol čaše naravne »Franz Jose-fove« grenčiee. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sisrirnesra učink« pri prijetni uporabi. *Franz .Josefova« grenoiea se dobi v vseh lekarnah, d m serija h in špecerijskih tnrovinah.__^^^^^ — Sezona v Dubrovniku se traja. V imbrovniku ln na Lajpadu je še precej tujcev fcl se prav dobro .počutijo, ker je vreme k-iv- V kopališčih je vsak dan še mnogo kopalcev. — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj 3 čevljarje, mlinarje, 3 avtosenske varilce, 5 usnjarjev, tkalskega mojstra. — Izpremerrrbe radlaprograma. Jutrišnji radi o prog ram se izpremeni tako, da bo od 10. do 11. prenos apela z Oplenca — Nov flrob. Davi je umrla v Trbovljah soproga kontrolorja mer gospa Zdenka Lotnl k, roj. Zioričič. Pokojna je bila v Trbovljah arološno znana in priljubljena, rako da zap-ušča poleg žalujočih svojcev tudd mnogo iskrenih prijateljev, ki jo bodo težko »pogrešali. Pogreb bo jutri ob 16. z Lok 178 na farno pokopališče v Trbovljah Bodi jI lahka zemlja, težlto T>ri-zafdetim svojcem nase iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bodo dolinske megle, v višoih legah jasno. Včeraj Je znašala najvišja temperatura v Splitu 19, v Skoplju 16, v Zagrebu in Beogradu ter Rogaški Slatini 8. v Mariboru 7.8, v Ljubljani 6.8. Davi je kacal barometer v Ljubljani 76o.5. temperatura je znašala 2.8. — Samomor kaznenca. Juro Sedi ari Ć iz Varaždina je bil obsojen na šest let robije zaradi umora. Zaprt je bil v kaznilnici v Lepcglavi in v petek bi moral nastopati pogojni dopust, toda njegovo zadolženo posestvo je ta čas propadlo in Sedlari^ se je v obupu obesil. SAMO SE D.\NES: Vi se niste videli bolj napetega filma kot je ADVOKAT PODZEMLJA v katerem igrata glavno vlogo Wer-der Baster in Myrna Lov. To je film, katerega si mora ogledati vsak. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri Cena 4JSO m 6.50 Din — Strašna smrt pod vlakom. V četrtek zjutraj se je pripetila blftzu Novske težka nesreča Kmetica Kata Jelušić iz Novske je gnala na sejem kravo pa Je zavila po bližnjici čez železniško progo. Od nasprotne strani je privozil osebni vlak. ki je nesrečno kmetico povozil in rarmesaril — Obup slovenske delavke v Zagrebu. 24Ietna delavka Fani Detelova je živela zadmje čase v Zagrebu v veliki bedi. Poleg tega je bila pa bolna, baje Jo je metala božjast V soboto je kupila večjo količino oetove kisline ln se včeraj z njo zastrupila. Prepeljali so jo v bolnico, kjer ae bori s smrtjo. Iz Littbliane —li Izvolitev pripravljalnega odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru L Zedinitelju. V soboto ob 16. so se zbrali v mestni posvetovalnici predstavniki raznih naših nacijonalnih. kulturnih, strokovnih in gospodarskih organizacij ter zastopniki drjštev in korporacii, da se dogovore glede postavitve dostojnega spomenika blago pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedjnitelju- Na sestanku, ki mj ie dal pobudo in ga je tudi vodil senator g. Ivan Hribar, ie bil izvoljen naslednji pripravljalni odbor: predsednik **enator Ivan Hribar, podpredsedniki dr. Vvindischer, senator dr. Ravnihar in Lorger. blagatnik inž. Bevc. glavni tajnik direktor dr. Lokar. tajnik generalni tajnik TPD Pogačnik, odborniki pa predsednik apelacijskega sodišča Vrančič. predsednik zbornice za TOI Jela-Čin. univ. prof. arb- Plečnik, senator dr. Roži?, pesnik Oton Zupančič, rlr. Cejpjder. Minka Govekarjeva. ga. Vrtovcevn, Slavko Turel za Združenje rezervnih oficirjev in v Častno predsedstvo: minister za sociialno politiko in nerodno zdravje, ministra n. r. dr- Kramer in Pucelj. dvorna dama ga. Frania Tavčarjeva in rektor univerze dr. Ramovš. —lj Veličastno komemoracijo za kraljem Aleksandrom priredi v sredo ob 20. v dvorani Delavske zbornice ljubljanski krajevni odbor JS namesto obligatnega Jadranskega dne. ki ga vsako leto 31. oktobra praznuje v spomin na dan, ko bo jugoslo venske čete zasedle do tedaj od Italijanov okupirane kraje na Jadranu. Počastitev izreče predsednik g. Jo*ip P°gačnik, nato pa narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« pod vodstvom dirigenta g. Svetela izvaja slavno Chopinovo žalno koračnico. Na prireditvi pa nastopi tudi naš sloviti Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Franceta Marolta z veličastnim Gallus-Petelin ovim žalnim zborom >Ecce. quomodo moritur iustus — Glej. kako umira pravični«, za tem pa zapoje še znamenito Mendel-sohnovo žalostinko >Beati mortui«. Spominski govor bo imel pisatelj, župnik g. Fran Flnžgar, a komemoracijo zaključi »Sl0ga« z žalnim stavkom iz Sattnerjeve kan tate >01jki«. H komemoraciji ki jo bo prenašal tudi radio, ni vstopnine. I PRIDE SENZACIJA! Jaz sem begunec i —lj Pri prenovljeni šišenski cerkvi še vedmo ni razsvetljave na stopnicah, ki drže na pot. Za cerkvijo je pod hotelom Bel-levue lepa pot, ki se je ne poslužuje^ le sprehajalci in teteki gostje, temveč tudi •pešci, ki hodijo po nji v zahodni mestni del, odnesno v _ sko. Sicer je pa luč men da tam potrebna, ker so že postavili sve tilnik, ki je celo umetnina, krasen kamnit steber, baročnih linij. Montirano je tudi polni k) za luč ter bi bilo treba samo priviti žarni i ki bi jo naj kupili Siškarji sami, le poseben odibor za nabiralno akcijo me-- Se ustanoviti. —lj Na Vernih duš dan bo v venkl un ionski dvorani žalni koncert, ki ga iz-vađa ljubljanska Glasbena Matica v počastitev snomina blagopokojnega viteškega 'kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Koncert Glasbene Matice naj bo žalna umetniška prireditev za vse sloje ljubljanskega prebivalstva. Pevsfaj zbor izvaja pravoslavno črno maso Opelo. ki ga je komponiral skladatelj Stevan Hristič. Opelo je veličastna, resna skladba, ki jo je izvajal Matični zbor tudi ob smrti kralja Petra I Zbor vodi ravnatelj Polič. V drugem delu nastopa pod vodstvom L. M. Skerjanea godalni orkester Glasbene Matice, ki šteje 48 članov. Izvajal bo pet resnih skladb, med njimi dve Adamičevi in sicer žalobno koračnico in Na grobu Začetek koncerta ob 20 uri. Sedeži od 26 do 6 Din. stoaišča po 5 in 3 Din se dobe v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Oficirji, vojaškj uradniki T rezervi, v pokoja ali r ostavki, ki stalno žive v Ljubljani, se ponovno opozarjajo, da vedno takoj prijavijo vsako spremembo svojega stanovanja komandi vojnega okrožja v Ljubljani in r»a mestnemu vojaškemu jradu na Ambroževem ireru št. 7/1.. soba Štev. 1. — Isto velja tudi za vse neepretete oficirje bivših armad. Najkasneje do 5. novembra t. 1. naj se zglase v mestnem vojaškem uradu vsi v Ltjbljari bivajoči oficirji, ki dosl^i ondi še niso prijavili svojega sedaniega stanovanja in pa vsi oni ofieirri, ki doslej še niso prejeli opomnika (potsetnfka> 7a rez- ofieirie. l PRIDE SENZACIJA! Jaz sem begunec i —lj Cele grmade cvetja, zelenja in vencev so bile danes na živilskem trgu. Ljudie ki so res potrebni zaslužka, bi radi izrabili konjunkturo, zato prihaiaio na trg od blizu in daJeč. Največ je Trnovčank. ki prodaiaio predvsem krizanteme v Šopkih in lončkih. Izredno mnogo je pa tudi kmetic, ki dovažajo na trs smrečje, zimzelene rastiine in tudi vence iz smrečja Na stalnem kmečkem cvetličnem trgu danes ni bilo prostora za vse številne prodajalke. Nakupičeno ie bilo na vagone zelenja ter vencsv, v dotah vrsti so se pa prodajalke Se razvrstile po trgu vzdolž mesarskih stojnic. Poklicni vrtnarji so savssii vsa prostor ob Vodnikovem spomeniku. Prodajano krasne vence iz jraetnih in naravnih rož in danes so razstavili vprav cel gozd lepih križan tem v lončkih. Cene se niso bistveno spremenile od lani. Srednje veliki venei iz smrečja so po okrog 7 Din, večji pa po 10 Din in dražje. Precej dragi so bronsirani venci, ki so navidez srebrni Ponujajo jih po 40 Din« Seveda prodajalci kolikor toliko popnete pri eeni. Šopki so po 4 Din ali draža, eena se ravna po velikosti. Lepe krizanteme v lončkih prodala jo po 8 do 12 Din Lepi umetni venei na stojalih so po 30 Din Prejšnja leta so bib* dragi ter so rib prodajali eelo po 50 Din. Ker so vsi sveti pred vrati, se ljudje ie precej zanimajo za cvetje m vence. _lj Pod Roiniksm »ore rdeče jagode. Vedno se pri to* j jemo nad neprijetnim ljubljanskim podnebjem in meglo, ki se vlači zdaj že teden dni nepretrgano po mesni, de smo že pozabili kakšno ie somce. Vendar tudi pri nas ni tako kot se nam zdi in bi kdo morda mislil, da smo v obljubljeni deželi. Če mu povemo, da v Rožni dolini že zdai zore jasi ode in cveto vijolice Jagode ^re na Herzovem vrtu Večna pot 5. vijolice si pa lahko ogledate na vrtj ob Cesti V. Nafboli čudno ie. da mdnii sne* ni uničil jagod. —lj Adaptacija. Piccolijevo hišo ne Tyr-ševi cesti (trakt na dvoriščni stranf) adaptira podjetje H. Schell. Izmen vajo lesene stropove, ki so bili že precej trhli, in pre-ureiajo stanovanja v splošnem, da bodo boli zračna m udobna. _lj ZKD film. Ako je kdaj Greta Gar-bo bila močna m impozantna v filmu, tedaj i i ne moremo odrekati, da tega ni dosegla v velef ilm j >Ana C b r i e t i e «. Ta film fe njeno naifačje delo takorekoč Drvi film. v katerem Greta Garbo govori e evoiiro oiaeom- Njen glas odgovarja njeni skrivnostni naravi, ona ie tista, o kateri svet ve veliko, a pravi rezultat vsega tega je ta. da ostane za nas prava »švedska sfinga«. Mogoče ie 5e naiveč svoie duSevnosti pokazala v filmu, ki ga bomo te dni videli v Ljubljani. ZKD ee je potrudilo, da nam pokaže enkrat Greto Garbo tako kot ie- Sama pravi da ie v tem filmu brez maske in brez pretiranosti. Tj je ona sama z lušo in telesom. Opozarjamo že danes, da se bo ta film vrtel za Vse svete. —I j Rezervni oficirji ee poadvajo, da se udeleže pogreba sanitetnega poročnika v rez. mag. pharm. Jakša Borci ca, fcl bo jutri ob 14.30 iz Beethovnove ulice 2. _lj UPrava Hubadove župe JPS. Vsi moški in mešani zbori imajo poslednjo pevsko vajo za žalostinke, katere se bodo pele na pokopališču pri »v. Krito o Vseh svetih, v torek dne 30. t m, ob 20. uri v telovadnici realke (Vegova ulica). Moški zbori prinesite s seboj »Doberdob« m »Usli&i nas. Gospod!« — Uprava Hubadove župe JPS- —li Kolo iugoslorenskih sester, podružnica Štepanja vas vabi vse članice in okoliško prebivalstvo k maši asdašnici za blagopokojnim kraliem Aleksandrom I. Z^d'; niteljem, ki bo v sredo ob 7. uri zjutraj ori Božjem grob j v Stepeni i vasi. —lj 8. K. Ilirija — SrmiSka gimnastika. Prostor v gajrderobi drsališča nam je postal premajhen. Zato se danes selimo v telovadnico šole na Grabnu. Damska gimnastika vsak ponedeljek in četrtek ob pol 7., moška ob pol 8. Snmk! —lj Na ženski realni gimnaziji je popolni ti mesto suplenta za srbo*irva5čiino. Prosilci naj predlože svoje prošnje z vsemi dolciimenrti do 2. novembra t. 1. ravnateljstvu zavoda. —lj Toplo zimsko Perilo, turistovske in in smučarske srajce, rokavice, nogavice ibd. nudi M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Poglezen). Iz Celja —c Svečana zaobljuba celjskih nogometašev. V nedeljo ob 14.15 so ae zbrali pred g-arderobo SK Celja na Glazdji funk-cijonarji Okrožnega odbora LNP in vseh celjskih nogometnih klubov, sodniki in verificirani nogometaši ter velika množica aportu naklonjenega občinstva. Nad vhodom na Giazaji so bile na pol droga izobešene državna in klubova, v sredi pa žalna zastava. Na zunanjem hodniku garderobe je bila nameščena slika blagopokojnega kralja obdana z zelenjem in črnino. Najprej je bil radijski prenos iz Zagreba, ob 14.30 pa je nagovoril zbrano množico predsednik Okrožnega odbora g. Andrej Svetek ter z lepimi, iskrenimi besedami orisal ogromne zasluge nesmrtnega vladarja za narod in državo ter za svetovni mir. Izjavil je, da bo naša mlada generacija vedno z vso odločnostjo in ljubeznijo izpolnjevala kraljevo oporoko »čuvajte Jugoslavijo!«. Množica je počastila spomin biagopokojnega kralja s klici »Slava«!, novemu kralju Nj. Vel .Petru n. i pa je vzkliknila »Živel !<. Sledil je prenos \ govora predsednika JNS iz Beograda, nato pa so se vsi nogometni funkcij on ar ji, sodniki in nogometaši svečano zaobljubili novemu, kralju Ob 14.50 se je pričela nogometna tekma med SK Celjem in SK Atletiko v korist fonda Viteškega kralja Aleksand-dra L Uedlnitelja. Tekmi je prisostvovalo okrog 5O0 gledalcev. Moštvo SK Celja je zasflisženo zmagajo v razmerju. 5:0 (2:0). Tekma je bila živahna in zanimiva. Celjana so bili tehnično in kambinatorno boljše moštvo in so biti povečini v premoči. Zadnjih 25 minut so igrali samo z 10 igrači. Atletiki so igrali požrtvovalno, njihov napad pa je bil neenoten. Goli za SK Celje so padli v 18. in 20. minuti prvega ter v 25., 37. in 41. minuti drugega polčasa. Četrti gol je zabil Maric, vse ostale pa Ahtdk. KDti 6:6. V 9. minuti prvega polčasa, so vsi igrači in gledalci počastili aponiin blagopokojnega kralja z enotni, nurtnim molkom. Tekmo je sodil g. Rein-precbt objektivno, a premalo strogo. —c Na praznik V*eh Svetih bodo združeni pevski zbori Celjskega pevskega dru-šva, »Oljke« in »Celjskega Zvona« peli žalostinke na celjskih pokopališčih, in sicer ob 15. na okoliškem, ob 16. na mestnem, nato pa na vojaškem pokopališču. —c Nepošten vajenec. Pred dnevi je vzel 15Jetni pekovski vajenec Štefan K. moško kolo svoje delojemalke v Gaberju pri Cetfu in se odpeljal pod pretvezo, da bo kasiraj pri strankah. Dejal je, da bo peljal proti Vojniku, a ae ni več vrnil. Kolo, ki ga je poneveril, je črno pleska no. vredno 500 Din tn ima evidenčno Številko 2-12.005-3. Ga. Kohnetova je pozneje tudi ugotovila, da je vajenec kasiraj pri strankah, okrog 1200 Don in Aktualne ponedeljske pripombe Škoda, da se zakonca Piccard nista spustila na nate zemljo — čuden požar — Včeraj smo pa praznovali Ljubljana. 29. oktobra. Kljub meščanski skromnosti — dobri Ljubljančani si ne žele nobenih komentarjev o svojih nedeljskih podvigih — so aktualne in celo zdravilne današnje pripombe. Dandanes... v teh hudih časih... v teh resnih trenutkih ... v teh. žaltavih razmerah je res težko povedati kaj prijetnega za meščanska ušesa na sam ponedeljek, da bi se kdo ne pohujšal. odnosno, da bi ne rekel sam pri sebi: TaJ"o je! Bodi zadoščeno tradiciji ter lokalnim potrebam, da pišemo ob ponedeljkih epopeje ljubljanskemu dolgočasju! In če bo kaj greha pri tem, naj nam bo v naprej odpuščen; potruditi se bomo, da ne bomo ničesar povedali . . . Da, de.. . . v teh bridkih časih, ko ne tožijo le kronisti, da jim plescnjo peresa, temveč najbolj trpe meščani sami, ker že tako dolgo ni bilo nobene lokalne senzacije. Živimo in čutimo z meščani, zato najbolj razumemo njihove bolečine. Nič čudnega se nam ne 2xh\ da so si Ljubljančani oni dan, ko sta odfrčala v Ameriki v stratosfero zakonca Piccard, želeli, naj bi pristala vsaj kje na Rožniku. Če že ne pred pošto. Dobro poznamo pobožne, skromne želje Ljubijančanov in v pravem pomenu besede sočustvujemo z meščani, časopisni kronisti si ne žele nič manj. Radi tudi pritrdimo našim damam, da bd nič manj častno ne zastopale ženstva v višjih sferah, kot ga je gospa Piccardova. »In o tem še pišejo pri nas! .. .< Ta znamenit dogodek so naše dame obdelale vsestransko, čeprav mu naši listi niso posvetili posebne pozornosti. Tako so tudi nekatere blagrovale ameriške emancipiranke, ki nadzirajo svoje može celo v stratosferi ter so lahko ljubosumne celo v vzvišenih sferah, dočim v Ljubljane žene ne spremljajo svojih mož niti v nebotičnik. To so vsekakor problemi, ki so vredni meglene Ljubljane in ki naše meščanstvo lahko zanimajo vsaj ob ponedeljkih. Toda senzacij je pri nas tudi dovolj. Včasih celo gori Tudi v soboto je gorelo in, če hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati da se nam je zdelo, da so meščani vprav težko pričakati ta dogodek. V Ljubljani je že posebna literarna panoga pisanje o gledališki krizi, odnosno o nekakšnem gledališkem vacmimu. a človek bi ne verjefl. da so baš Ljubljančani tako hladni do gledališča, ko so vendar tako navdušeni za vse javne prizore. V soboto It Maribora — Iz Narodnega gledališča. V torek 30. t. m. bodo že tretjič vprtzorili v Narodnem gledališču v Mariboru izredno učinkovito Cankarjevo dramo »Hlapci«. Navdušenje gledalcev je bilo pri premieri in pri reprizi prekipevajoče Tokrat je predstava za red A. — V četrtek na »praznik Vseh svetih bo druga repriza Shakespearove klasične tragedije »Hamlet«. — Drama študira Alsbergovo filozofsko delo »Konflikt«, katero režira režiser Milan Kette. — Proslava Meškove 60letnice. Nocoj priredi Narodna odbrana v Mariboru v Narodnem gledališču proslavo 60 letnice našega plodonosnega pisatelja Keaverja Meška V ta namen vprizori mariborski »Dramski studio« Zveze kul/turnih društev pisateljevo najboljšo dramo »Mati«. Počastimo lep jubilej slovenskega pisatelja Meška s častnim obiskom prireditve Narodne odbrane v Narodnem gledališču. — Med prepirom ga je odstrelil. Vlni-čarja Alojz Breznik ln Konrad Kraut lz Ploderšdce živita Že del j časa v sovraštvu, često sta se prepirala ter si izmenjavala najgrSe priimke. Ko sta se v soboto zopet prerekala, je pograbil Breznik samokres in ustrelil .proti Krautu. Ta se je zadet v le vo nogo zgrudil v mlako krvi. Nezavestnega poškodovanca so prepeljali v mariborsko bomico. Breznika, kri je tako brezvestno rabil orožje, bodo izročili sodišču. Iz Ptuja — Z živilskega trga. Na tržni dan v petek ie bilo na našem živilskem trgu zelo živahno in je tjdi bil obilno založen. Kmetje iz okolice, ki so že pospravili poljske pridelke, lažje prinašajo dobrote na tre, ki iih ponj|ajo meščanom razmeroma poceni. Tre ie bil sicer dobro založen, kupcev pa ne preveč, ker so žepi Že 6koraj prazni in se bližamo koncu meseca. Dosti ie bilo perutnine. Par piščancev je 6tal 15.— do 20— Din. kure po 20— Din. Rac to pot ni bilo na treu Slaninarjev je 6edai vedno več. ki prodaiajo svežo slanino po Din 12.— do 13.— za kg. svi nisko meso pa od Din 12.— do 18__. Veliko ie bilo mlečnih izdelkov, sira. smetane, surovega masla itd. kar 'vse si dobil po zmerni ceni. Zelenjave prinašajo kmetje še vedno v izobilji Le«po cvetaČo dobiš ž*» od Din 2— do 4—. Tudi sadja je Se vedno v izobilju in lepega halo-škeca kostanja no Din 2.— za liter. — Vlom r gt/sposko poslopje. Posestnik in meaaj- v Ptu^u e. Pernat Vinko, ki ima svoje eorice v Lubstavi, je te dni opazil, da so mu neznani vlomilci vlomili v njegovo gosposko hišo in sicer skozi okna. kier so z lesenimi drogi razširili mreže na oknih ter skozi cdprtine prišli v sobe. odkoder so odnesli več obleke, perila in razne obutve ter v hiSi vse vprek razmetali. Odšli so Pa skozi vrata, kjer so odstranili zapahe. Sumi se. da so morali biti vlomilci ljudje, katerim 6o bJle razmere dobro znane. G. Pernat trpi večjo škodo: orožniki zasledujejo krivce. — Odbor »a splošno izobrazbo trsov-mkeea in obrtnega naraščaja bo prirejal tudi to sezono razna predavanja, ki pa ne bodo namenjena predvsem narašrafu, marveč so dostopna tudi ostalem j občinstvu-Zlasti pa priporočamo predavanja uglednih profesorjev narjdno naprednemu delavstvu Prvo predavanje je bilo v soboto ob 20- v prosvetni dvorani Sokola v >MLadiki«. kjor ie predaval gimnazijski^ ravnatelj g. dr. KovaČič o Tvršu in Fugneriu. istanovite-Jiib sokolstva _ Jablaua v cretju. Posestnik n lovski Čuvaj Josko Sturm v Sesterzah nam je poslal len cvet jablan*, ki v pumi Jeseni je torej gorelo v Ljubljani. Gorelo je pa tako, da je bila senzacija še tem večja, zliva duša — izmed množice, ki je priso-sstvova]a lokami senzaciji — namreč ni videla niti iskrice, niti dima. Lahko si torej razlagate, kakšno zabavljanje Je bflo n* Gos posvet ski cesti. kjer so Ljubljančani pričakovali da jim začne »poštenoc goreti rodno mesto. Pred Severjevo tngovino so zapirali dohod stražniki, kar je gledmJce še posebno jezilo. — Kakšen Skandal, da domačinu ne dovolijo niti povohati dima! so se zgražali najbolj goreči. čnKino J«, da ni izbruhnil požar od same vneme gledalcev. Vendar so bili kolikor toflfko poto. laženi. ker so se lahko nagiedali vsaj gasilskih vozov, kajti na Go^posvotski cesti je bila revija gasilskih priprav. — Al uda šparaja da neč ne špricaja?! so se jezili Ljubljančani Včeraj pa ni niti gorelo in Ljubljančanom zopet ni kazalo drugega kot prazno vati. Za nje ima glagol praznovati poseben pomen nič kaj vesel, ko praznuje^ ob koncu meseca — ne nato. ker je nedelja, nego zaradi tega, ker imajo prazne žepe To je nekakšen pasiven glagol, nasprotje onega — prazniti in poflniti hkmti. Hudo bi se zamerili meščanom, če bd k takšnim nezaslišanim meščanskim križem nič ne pripomnili. Povedati pa moramo tudi. da so meščani zdaj tudi primerne melanholični kot se pač spodobi nekaj dna pred prvim m pred vsemi sveti ter bi ne bilo v skladu s splošnim obeležjem, če bi včeraj romaJi na Posavje in Šmarno goro. Toda naj nihče ne govori o aSkesi Ljub ljančanov. Res imamo včasih v Ljiibrjani post, a vsako nedeljo smo Se dostojno praznovali To berete tuda danes meščanom na nosovih, če je pa ta ali oni nekoliko kisel je pač treba to pripisati izvrstni kvaliteti cvička. Ali si sploh morete misliti ljubljansko nedeljo tn tak*no nedeA>Cco kroniko brez cvička?! A naše nedelje, posvečene teteanim blagrom in samim višjim stvarem zatulijo vselej, da pišemo o njfh r apostolsko gorečnostjo feudfc! ob ponedeljkih, ne le v nedeljskih uvotmfkfh. Torej te besedice, ponedeljsko posveti, lo. si vzemite k srcu. da se potolažite, če ne boste danes čitali o krvavih pokolJTh in plkantnostfh. Ganljive besede o včeraj*-njih prireditvah vam pa naj bodo prihranjene, da se ne boste jokali, ko se vendar tako radi skrivaj hehAtnte cvete v njecovem sadovnjaku. Z«odnia ma- nilka pomladi, obenem pa tjdi zime, — G&sil»k<» službo opravljajo do prihodnje nedelje 4 nov. t 1. H. ved, 4. rer. a četarjeui Ignacem Vaudo m četnikom I. š v ager j em. Reševalno stužbo pa opravljajo Šofer I- IvanuSa, četar K. VscspotiČ. A. Hoflcer in A. Spat. — Nočno lekarniška a|*ibo ima do vklt-ično petka 2- nov. t. 1. lekarna >Pri zlatem jelenu< (mag. ph. Len Behrbalk). — Nov premogovnik v obratu. Premogo-kopna družba »Podlež - Hrastoveec v Med-vedcih je te dni zopet začela z rednim obratovanjem, začasno le v manjem obeegn Te dni se je mudila v Med vedrih neka angleška skupina, ki si je premogovnik ogledala in namerava istega tjdi povečati, zlasti pa povečati kapiciteto. Ker je premog prvovrsten, sai ima 6700 knlorij, je pričakovati, da bo prišlo do uresničenja tega programa in da bo obrat financirala angleška družba, pri čemer bodo prišli nssl rudarji zopet do kruha — Jugosl.-fehoslov. liga je te dni prv-Ček z rednim poukom česčme, ki se vnH v dveh tečajih in sicer: začetniški tečaj vodi prof. Dular ob sredah in sobotah od 16. do 17- ure, nadaljevalni tečaj pa ravnatelj dr. KovaSč ob ponedelikih in četrtkih od 19. do 20. ure. Pouk se vrši na tukajšnji realni gimnaziji. — Smrtna kosa. V visoki starosti 00 let je umrl posestnik Alojzij Murko iz VI-čave pri Ptjju. Naj v m. p.! AH ste te videli vele film tl&odepoitti dnevi v katerem igra božanska JOANA CRAVVFORD To je največji film, kar nam jih je ta velika umetnica do sedaj ustvarila Film je prava senzacija za Ljubi javno ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9U uri zvečer Iz škofje Loke — Pev*kl zbor škofjeloškega Sokola je pričel zopet z rednimi vajami vsak ponedeljek in sredo od 20.30 do 22. Dobri glasovi dobrodošli. Zbor vodi zaradi premestitve inšpektorja, br. Adamiča, občdrtFđri uradnik g. Franc Babic. — Občinski klub JNS. V svrho Lažjega in uspešnejšega obravnavanja in pospeševanja občinskih zadev ter zagovarjanja koristi soobčanov je bil ustanovljen občinski klub JNS, katerega člani so vsi občanski odborniki, iavoj.jem na Usti JNS. Gg. odborniki so si izvodili naslednje vodstvo: predsednik g. Mihael Lumai, podpredsednik g. Franc Zebre in tajnik g. Vcdteh Debeljak. — N°va črna zastava na Ljobniku. Dočim leži v dolini gosta jesenska megla, imajo na Ljubniku najkraanejbe vreme od jutra do večera. Podružnica SPD je na 14 m visokem drogu razobesila takoj spočetka narodne žalosti črno zastavo, ki se je videla daleč po škofjeloškem okraju. Da pa globoko žalost še bolj povdarjo, so odšli v petek na Ljubnik gg. Ravnihar Rudolf, Vraničar Franc m Zigon Marušo in izobesili še veliko žalno zastavo, Id bo plapolala na vrhu L^ubnika vse dni narodnega žalovanja. I^utmisfea kote Je stalno oskrbovana ln je tuđa letos SPD s omakam gostov prav zadovoljen. Posebno mnogo izletnikov je ob nedeljah, ko prihajajo k nam bodi LJiAtJanBevL « Stran C 2A6 SGrt vncst 31 — Nikoli ne bom dovolil, da bi posvetili oziri in računi križali in pritiskali na moje delo. — Kneisei si je mirno gladil brado. — Sem tudi malo fi-lozoia. ne samo metalurgist. Kar bo, bo. Bllerv je vstal. — Res ste predobri, doktore, da bi mogli biti pravični. — Pogladil si je lase in pogledal Knei-slu v oči. — Hvala vam, gospod Oueen. — In vendar čutim, da niste tako nedostopni čuvstvom, kakor se delate. Na primer! Prepričan sem, doktore, da če bi pritrdili ta hip k vaši znanstveni telesni posodi karbiograf, da oi zabeležil pospešeno utripanje srca pri tejle vesti: AbJgail Doornova ie bila umorjena prej, predno je mogla podpisati drugo oporoko. — Baš nasprotno, gospod Oueen. — Kneisei se ie dobrodušno zasmejal. — Prav nič nisem presenečen, kajti vaša metoda in vaši motivi so preveč prozorni. V resnici sem moralno prepričan, da vaša insinuacija ni dostojna vašega intelekta... Ali je to že vse, gospod? BUerv se je naglo vzravnal. — Ne. Ali vam je znano, da bi rrtoral doktorju Jarmevu po oporoki pripasti del premoženja gospe Doornove? — Da. To mi >e dobro znano. — Tako, zdaj pa lahko greste. Kneisei je vstal in se po vseh predpisih priklonil EHervju. Potem se je obrnil, pozdravil inšpektorja, distrikt-nega prokuratorja. Cronma in Velia, na kar je mirno odšel iz predsobe. — Zdaj pa, — je vzdihnil Ellery Oueen in omahnil na izpraznjeni stol, — samo po božji milosti stoji tu Elle-ry Oueen. ki mora to pot priznati, da k končno naletel na nekoga, ki se lahko meri z njim. — Uf, uf! — Inspektor si je natresel v nosnice tobaka, potem >e pa kih-nil in naglo vstal. — Ta mož je živa epruveta. — To je jegulja, — je zamrmral Sampson. Novinar Harper je še vedno sedel v najoddaljenejšem kotu. klobuk potisnjen globoko na čelo. Ves čas ni spregovoril niti besedice in nepremično je gledal Kneisla. Zdaj je pa vstal in napravil nekaj Korakov. Ellery je dvignil oči in nekaj Časa sta se molče gledala. — No, prijatelj, — je dejal Harper končno, — mislim, da je danes naletela kosa na kamen. Ta se pa ne bo dal zlomiti. To vam je prava človeška ledena srora. — Res je. Pete. — Ellerv se ie nasmehnil in iztegnil noge. — Pri tem se pa morda niti spomnili niste na naravno dejstvo, da je skoraj pri vsaki ledeni gori osem devetin pogreznjenih pod vodno gladino. XIII. NOTRANJI GLAS GOSPE UPRAVITELJEVE Seržant Velie je stal naslonjen z orjaško ramo na vrata in se pogovarjal z nekom na hodniku. Ellerv je bil pogreznjen v tok grenkih in brezplodnih misli, kakor je bilo videti na njegovem mračnem obraza. Inspektor Oueen, distriktni proknra-tor in Timotej Crondn so stali v gruči in debatirali o dosedanjih uspehih preiskave. Samo Pete Harper, sklonjene glave in skrčenih nog, je bil menda zadovoljen sam s seboj in z vsem svetom. In v to tiho in mirno okolje je prišla naenkrat skupina policijskih fotografe / in strokovnjakov za aaktilosko-piranie. Vsa predsoba je bila naenkrat polna uradnih organov. Sampson in Cronin sta oblekla suknje, pobrala klobuke in stopila v stran. Glavni fotograf je nekaj zamrmral v opravičilo, potem so sc pa policisti molče lotili dela. Preplavili so operacijsko dvorano, predsobo in narkotizacijsko dvorano. Zbirali so se okrog operacijske mize, dva sta stopila v dvigalo v predsobi in se spustila v klet kjer sta večkrat fotografirala mrtvo starko in njeno rano. Modrikasto beli plamenčki in zamolkle eksplozije zgorevajoče magnezije so še povećavale zmedo v vsem pritličju bolnice. Ellery je sedel tu sredi tega direndaja, ne da bi se zmenil za to, kar se godi okrog njega. Inspektor je poslal enega izmed policistov nekam z naročilom. Mož se je kmalu vrnil z mladim upraviteljem bolnice. — Tu je, gospod sef. — Vi ste James Paradlse, nuiavtictj bolnice? — je vprašal inspektor. Belo oblečeni mož je prikimal in v zadregi požiral sline. Imel je voden-kaste oči, da je bil videti sanjav, solzav. Konec njegovega nosu je bil podoben krompirju, čeljusti je imel oglate, ušesa rdeča. Zdelo se je, da je preveč prostodušen, da bi mogel biti neiskren, preveč prestrašen, da bi mogel govoriti neresnico. — M ... m ... moja žena. — je za-jeclial. Bil je mrtvaško bled, samo trše-sa so bila krvavordeča. — No, kaj pa je? — se je oglasil inspektor. Upravitelj bolnice bi se bil rad nasmehnil, pa ni šlo. — Moja žena Ghar-lotta, — je zašepetal. — Vsak hip vidi prikazni. Davi je dejala, da ji je notranji glas ponoči povedal, da se bo danes zgodilo nekaj s*rasnega. Mar ni to čudno? — Da, zelo čudno. — Inspektor se je delal, kakor da bi ga to dolgočasilo. — Čujte, Paradise, danes dopoldne ste nam toliko pomagali, in zdi se, da niste tako neumni, kakor se delate. Mnogo dela imamo in rad bi. da bi hitro odgovarjali na moja vprašanja. Vaša privatna pisarna je baš nasproti vzhodnega hodnika, kaj ne? — Da, gospod. — Ali ste bili danes dopoldne ves čas v pisarni? — Da, gospod. Dopoldne imam največ dela. Nisem se ganil od svoje pisalne mize .dokler ni prihitel doktor M i neben. — To vem. Bilo mi je rečeno, da stojita vaš stol in miza nasproti vratom vaše sobe. Ali so bila ta vrata danes dopoldne ves čas odprta? — Da, samo napol odprta. — Ali morete videti — ali ste videli skozi priprta vrata telefonsko celico? Noblova nagrada za medicino Dobili so jo trije ameriški učenjaki, ki so našli učinko vito sredstvo proti slabokrvnosti Noblova nagrada za medicino je pripadla letos trem čistokrvnim Američanom — dr. Georgu Hoydu Whipplu, dr. Georgu Richardsu Minotu in dr. Willia-mn Parry Murphvju. Dr. VVhipple je bil rojen 28. avgusta 1878 v Ashlandu v New Hamshiru, promoviran je bil na John Hophins univerzi v Ral tim ore leta 1905 in tu je deloval nekaj let kot asistent. Nekaj let je bil prosektor v Panami in na svoji univerzi. Pozneje je deloval sedem let kot profesor raziskovalec na kalifornijski univerzi v Berkelevn je bil poklican za dekana profesorja patološke fiziologije na univerzo v Rochestru, kjer še zdaj deluje. Mož je izrazit raziskovalec Alfred N1°bel Dr. Minot je bil rojen 2. decembra 1885 v Bostonu, za doktorja medicine je bil promoviran na Harvard univerzi v Cambridgeu, deloval je kot zdravnik v mnogih bolnicah, končno je bil pa poklican za profesorja interne medicine na univerzi, kjer je študiral in kjer je zdaj ravnatelj Thorndikovega raziskovalnega zavoda. On je tipičen klinik. Dr. Murphv je bil rojen 6. februarja 1892 v Stoughtonu v Wisconsinu, promoviraj je tudi na Harvard univerzi leta 1922, dve leti po doktoratu je postal docent, zdaj je pa profesor patologije notranjih bolezni. Trije ameriški učenjaki razUčnih starosti in strok so bili skupno odlikovani, ker so skupno odkrili, kako se da lečiti slabokrvnost. Začel je VVhipple, teoretik, fiziolog. Zanimalo ga je, kako in s čim drži telo v ravnotežju tako komplicirano tekočino, kakor je kri. Kako to, da je hemoglobina enako, da je krvnih telesc enaka množino? Kaj vpliva v bolezni, da jih ni enako mnogo? Kakšne motnje nastanejo v organizmu? Ali je to živčevje ali samo snov, ali je je malo ali preveč? In za kakšno snov gre, odkod se jemlje? Na taka in podobna vprašanja je hotel najti odgovor s poskusi na živalih. Leta 1923 je začel s poskusnimi serijami in najprej je umetno napravil pse slabokrvne. Puščal jim je kri ali pa jim je vzbrizgaval kemične preparate, o katerih je vedel, da se po niih število krvnih telesc skrči. Zmanjšati je že znal število krvnih telesc in rešiti je bilo samo vprašanje, kako povečati ga. Krmil je slabokrvne pse z najrazličnejšo hrano, dajal jim je tudi svežo hrano in glej — v eni seriji so se krvna telesca hitro množila. To se je zgodilo, ko so psi jedli sveže sočivje s svežim mesom in svežim drobovjem- Iz tega je učenjak sklepal, da pospešuje tvorbo krvnih telesc v sočiv-ju zapopadeni vitamin. Toda čemu meso in drobovje? Samo zato, ker psi radi jedo meso? Praktična Murphv in Minot sta pa začela delati leta 1926 klinične poskuse na ljudeh. Dajala sta jim svežo hrano in izkazalo se je, da je tako sočivje, kakor meso brez pomena. Ostala so še jetra, in sicer surova jetra. In učenjaka sta dognala, da so samo surova jetra učinkovito sredstvo proti slaibokrvnostL Samo postranskih živčnih in želodčnih znakov slabokrvnosti jetrna dajeta ne leči. Kmalu se je jetrno lečenje razširilo po klinikah vsega sveta. Seveda so ga drugi učenjaki znatno izpremenili in izpopolnili, toda ostalo je edino. Brez njega ostane slabokrvnost neozdravljiva, kakor je bila. Izkazalo se je, da je mnogo odvisno od vrste in starosti živali, katere jetra jemo. Zdaj dajejo učenjaki prednost telečjim jetram. Izkazalo se je tudi. da morajo biti. jetra surova, sicer ne pomagajo. Vsak človek pa ne more pojesti vsak dan pol kilograma surovih jeter. Tako je nastalo vprašanje, kako pripraviti ekstrakt, če jeter ne smemo kuhati. Pa tudi to oviro so učenjaki premagali. Zdaj imamo že več tako učinkujočih preparatov, da zadostuje vzbizgati vsak dan v mišičevje dober kubičen centimeter jetrnega preparata. Izkazalo se je celo, da lahko delamo v telesu zalogo ekstrakta. Enkrat na teden vzbrizgamo slabokrvnemu človeku 10 kubičnih centimetrov ekstrakta, ki ga potem organizem sam jemlje po potrebi. Tako daleč je že izpolnjeno teoretično odkritje ameriškega zdravnika Whip-pla. Prav je, da je dobil Whipple Nob-lovo nagrado, čeprav s svojimi poskusi nikogar ni izlečil ker kot fiziolog tudi ni hotel lečiti ljudi. Od vsakega učenjaka ne moremo zahtevati »koristnega« dela. Znanstveno delo se uveljavi v praksi včasih takoj, včasih šele čez več let, vedno pa šele tedaj, če omogočimo učenjaku mirno, nemoteno delo._ Kavalirski sel. Gospod- Ali ste odnesli šopek v hotel na pravi naslov? Sel: Da, toda dotična dama je že včeraj odpotovala. — Torej ste prinesli šopek nazaj? _Ne, tam v sobi je baš pospravljala brhka sobarica, pa sem ji ga izročil. Marlene Dietrich hči ruskega generala V Rigi izhajajoči ruski list »Segod-nja« priobčuje senzacijonalno vest, da je znana filmska igralka Marlene Dietrich hči ruskega generala. Njen življenjepis se bistveno razlikuje od pripovedovanja njenih čestilcev. Kapitan poljskega parni ka »Kosciuszko« pripoveduje, da se je seznanil med vojno v Arhangelsku s polkovnikom Dietrichom, ki je bil poveljnik ruske posadke. Poljski parnik je vozil na progi Arhangelsk-Cardiff. Kapitan parni-ka je rad zahajal k ruskemu podkovniku, kjer je spoznal njegovo 15 letno hčerko Marlenko, ljubko, dražestno deklico, ki je imela zlasti očarljive noge. Naenkrat sta pa oče in hči izginila. S polkovnikom Dietrichom se je poljski kapitan sestal šele leta 1924. v Parizu, kjer sta prijatelja obujala spomine. Polkovnik Dietrich je bil povišan v generala, po revoluciji je pa moral pobegniti iz Rusije. V Parizu je pisal naslove na bančne tiskovine. Pomagala mu je hči, ki je prišla v zbor v Folies Berge-res, je pa kmalu odpotovala v Nemčijo, ker jo je vleklo k filmu. Oče ji je to dovolil pod pogojem, da ne bo povedala kakšne narodnosti je, temveč da se bo izdajala za Nemko. In Marlene Dietrich je očetu dano obljubo res izpolnila, dokler slučajno ni prišla resnica na dan. Iz Litije — Radodarna in muhasta narava. V izložbi trgovine g. Robca na F rtiči so razstavili veliko črno redkev, ki tehta 2 kilograma. Zrasla je na niivi sosede g. Kopriv-nikar.ja. Kopri vnikarjev Tonček z Brega pa ie prinesel v šolo koren, ki je bil večkrat zavrt in te prav tak kakor trobenta. — Skrb sa dobre eeste. Te dni je na naših cestah zelo živahno. Povsod na pel java po na ceste irramoz. Z vožiijaiiu in posipavanjem eo zaposleni mnogi naći občani, ki jim bo zaslužek nad vse dobrodošel — Konkurenca med mesarji. V soboto se je vršil ogled loliala za novo mesnico, ki jo bo otvoril g. Mate Vrhovec z Vač-Nova mesnica bo na F rtiči, ter obl rublja g. Mate, da bo dajal prvovrstno meso po več dinarjev ceneje kaikor ie drugje. Komi-siji za ogled lokala je predsedoval sreaki podnačelmk g. dr. Vidmar. Čuvajmo Jugoslavijo! Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je danes zjutraj preminula naša iskreno ljubljena soproga, hčerka, sestra itd., gospa Zdenka Letnik roj. Zoričič soproga kontrolorja mer Pogreb blagopokojnice bo v torek dne 30. t. m. ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Loke 178, na farno pokopališče v Trbovljah. Trbovlje, Zemun, Ljubljana, 28. oktobra 1934. Užaloščena rodbina LETNIK-ZORIČIČ Okrajna posojilnica v Ormoža r. l z n. z. vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki se vrši v ponedeljek, dne 5. novembra 19S4 ob 16. mi popoldne v prostorih zadruge. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in odobritev; 2. Poročilo o letnem računu, kakor o prečiščeni bilanci pro 1933; 3. Odobritev bilance pro 1933; 4. Slučajnosti Pripomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo navzočih zadostno Število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, ae vrti v pravil pol ure kasneje v krtih prostorih in ilmmiaiii redu drug* občni zbor, ki je sklepčen pri vila navzočih zadružnikov. NAČELSTVO. POSOJILA DAJEMO državnim in samoupravnim uradnikom! — Pišite upravi >S1. Naroda« pod »Denar 3175«. KOMPLETNI VARILEC (Schweissanlage), skoraj nov Din 2000.—. Plačilne olajšave. Prolog, Marijin trg. 3174 ~~ DAMSKE KLOBUKE kupite najugodneje pri Zofiji Laurenčič, Ljubljana, Mestni trg št. 7. — Preoblikovanje zelo poceni 3140 Trenchoati usnjeni suknjiči itd. najboljši nakup pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra e. 14 ZIMSKA NABOŽNA JABOLKA sortirana, v zabojčkih in SADNO DREVJE visoko in pritlično za jesensko saditev dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg S> 3103 NAZNANILO! Cenjenim damam in gospo-lom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih znižal za 30%. — Cesalnl salon NAVTNftKK, Ljtthijana, Selenborgova unea. 60/T LEPO PESO, KORENJE in kolerabo sa krmljenje proda Menart, trgovce. Domžale. 3139 Ia ZIMSKA JABOLKA skrbno odbrana in sortirana po sortah in kakovosti ter trpet-nosti, stalno v zalogi po zmernih cenah. Pri odjemu nad 100 kilogramov večji popust. — Oglejte si veliko sadno razstavo pri Kmetijski dražbi v Ljubljani, Novi trg S. 3158 Ce oddajate ali OBVEZNIC VOJNE ŠKODE nekaj komadov ugodno prodam. — Vprašati v upravi >S1. Naroda«. 3173 VEC PAROV GOLOBOV čistokrvnih pasem prodam zaradi splošne likvidacije po nizki ce.nl. — Bohoričeva 24 (Ko-zirjev). 3171 MAUNOVEC pristen, naraven, s čistim slan* kor jem vtrobao — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLi, LJUBLJANA. Dunajska e. 6 SOSTANOVALCA sprejmem takoj. — Siska, Ve-rovškova ulica 22/TL 3176 MALO SOBICO in predsobico z malim železnim štedilnikom oddam takoj poceni resnemu plačniku. Ogleda se lahko zjutraj in zvečer. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 3172 Mi smo cenejši Nase preproge vseh vrst, tekači, tkanine za pohištvo, store L t i vas bodo prepričale, da imamo boljšo kvaliteto za nižjo ceno. PRVOVRSTNE KRVAVICE tudi na ražnju pečenice, ražni-če in prvovrstna vina toči Je-ločnik, Rožna dolina 3157 ZIMSKA JABOLKA vseh vrst stalno v zalogi. — Gospodarska zveza, Ljubljana. 3125 TRTVRSTNO HARMONIKO radi smrti prodam za 860.- Din. — Murko, Opekarska cesta št. 18. 3164 globoki žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, »rat, svak in stric, gospod tem PASAŽA NEBOTIČNIKA 0GLA$UJTE~ V malih oglasih v »Slovensken. Narodu« velja vsaka beseos 50 para, davek Din 2.- Naj manjši znesek za mah ogla* Din 5.-. davek Din 2.- Mah oglasi se plačujejo takoj; pc posti lahko v nsjsnsjmjli — Za odgovoie malih oglasov trene priložiti znamko sanitetni poročnik v rezervi dne 29. L m. po daljšem trpljenju boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 30. oktobra 1934 ob y2 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Beethovnova ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljobijana-Komiža, dne 29. oktobra 1934. SLAVKA BOROIČ, soproga — MIRU AN A* BOGDAN, otroka in ostalo sorodstvo Oglasi v ^Slovenskem Naroda" imalo velik uspeh! del Oton — Vsi t Lfobrjsm.