Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 85. JOLIET, ILLINOIS, 2L SI P TEM BRA 1915 LETNIK XXIV. osvojili Vilno in zajeli Ruse v past. Upajo uničiti ali ujeti večji del zajete armade. Samo nadčloveškimi napori se utegnejo Rusi izmotati iz pasti in rešiti. Strašna bitka se vrši. Nič strahu v Petrogradu. i Velike laške izgube v bojih pri Bovcu in drugod ob Soči. Vo>j, 16. sept. — Vrhovno vojno ročifV° c'ancs objavilo sledeče po- "It l" stal ja"sko bojišče: Položaj je o-sov lplo®no neizpremenjen. Poskus lo ra2"ikov' razviti naše vzhodno kri- Monte Piano, je bil preprečen. sm0 Ztl°dno od Ladinutskega prelaza ja , z naskokom vzeli .sovražne posto-2a e na grebenu Findenigkofel, jugo- 'Mdno od Grenzberga. nj-tv ol)niorskem okrožju je laško top-janke° Sl'n° bombardiralo naše posto-Toi Jav°rčka do predmostja pri Šič T""' ?askoki na Javorček in Vr-njj.QSo se izjalovili. Poskusi sovraž-Dnn°Vl' Pr'bližati se Doberdobu, so -se Ponesrečili." Lašk 0 uradno naznanilo. s» Rin 2«ann' 16' Sept" ~ Sledeče uradno na- Je. ^ilo danes izdano: Čen; str'jci. ki dobivajo znatnih oja-naši fS° Pritiskali' "a več točkah ob njm i/0nti s Pehotnimi napadi in sil- »tabardiranjem, a zaman. Pep ec takltl napadov je bilo v dolini platli" 1 in ob slemenih Karnskih zrakoplovci so leteli čez in^Kobaridsko do-asi razgledujoči zrakoplovi so jih K naPadli in zasledovali čez Kraško "otn slca sPusčajoč bombe na avstrij- Plai tn^Jf^rišča pri Nabrežini in Ka- ^ Avstrijsko uradno naznanilo. je ^ sept. — Glavni vojni stan 2nanj]"es objavil sledeče dnevno na- "Ob • Pripe(] tlro|ski in koroški meji se ni Pred °.nič važnega. Gozdni požar južn0 "T0 pckstojanko pri Rerandu, lijan- ? Schluderbacha, je prisilil Ita-e k "miku. "Okrog Bovca nadaljuje sovražnik svoje prizadeve, prodreti do naših o-kopov. "Ponovni italijanski napadi na Ja-vornik so se izjalovili. "Trditev Italijanov, da so naši topovi napolnjeni s prusko kislino, je izmišljena." Lahi poraženi pri Bovcu. Dunaj, 19. sept. — Uradno vojno poročilo pravi: "Italijansko težko topništvo je obnovilo silno bombardiranje naših utr-deb pri Vielgereuthu in na Lafraumu. Sicer je položaj ob tirolsko-koroški meji neizpremenjen. "Napad proti Bovcu, ki je stal sovražnika samo v dolini 1,000 mož, se je popolnoma izjalovil. Davi zarana je sovražnik zapustil svoje, prednje za-kope. "Okrog Vršiča je .sovražnik poskušal pod okriljem večerne megle presenetiti eno naših postojank. Podjetje se je popolnoma ponesrečilo. O-krog polnoči so naše čete razstrelile ozidje iz vreč s peskom, zgrajeno po Italijanih. Sovražnik za ozidjem je bil tudi uničen." Z ruskega bojišča. London, 16. sept. — Ljuti boji se bi-jejo ob vsej vzhodni fronti od Rige do rumunske meje. Dočim Nemci še prodirajo počasi na severu in v središču, pa Rusi na jugu ponavljajo svoje uspehe proti avstro-nemškim armadam, katere zdaj podijo nazaj čez reko Stripo v Galiciji in so se morale urnek-niti zapgdno na severu od gališke meje. Dočim so te ruske zmage dobro do-šle zavezniškim deželam kot dokaz, da so ruske armade še sposobne za ofenzivo, če so dobro založene s strelivom, vendar ni pretiravati njihove važnosti. Vsekako pa ti spopadi zadržujejo Av-stro-Nemce" in jih silijo k pošiljanju pomožnih čet na jug, ki bi se rabile bolj s pridom na severu, kjer se vršijo mnogo važnejši boji. Nemci pridobivajo na severu. Maršal von Hindenburg, ki je začel svojo ofenzivo proti železnici Vilna-Dvinsk pred enim tednom, se še ni u-stanovil ob progi. Vendar je pognal Ruse čez reko Dvino severno od Dvin-ska in spravil to mesto v zelo nevaren položaj in tudi nekoliko napredoval severno od Vilne. Južno od Vilne proti Grodnu se Rusi trdovratno upirajo in so Nemce trdno zaustavili. V središču, kjer je bil bavarski princ zadržan v svojem prodira pri Buczaczu in južno od Zalocz. Kakih 20 kilometrov južno od Zalocz ležeči/, po Rusih močno utrjeni kraj Ze-brow je-bil zavzet z bajonetom. Ujeli smo'11 častnikov in 1,900 mož ter za-plenili tri strojne puške. Boji v Volhyniji. "V Volhyniji so naše čete odbile več ijutiii sovražnih napadov v okraju No-vo-Aleksinjeca. Ruse so po trdovratnem", boju od blizu pregnali iz njih zakonov bataljoni pešpolka št. 85. "B'iizti Novo-Porjajewa .se je posrečilo sovražniku dne 14. septembra, zasesti, .iekaj toček na zapadnem bregu Ikvc-j, Naslednjega dne pa smo ga napadli in pognali zopet na vzhodni breg reke. Pri tem je prav zelo trpel pod ..b-transkim streljanjem našega topništva." Nemško vojno naznanilo. Berlin, 16. sept. — Zavzetje ruskega mesta Pinsk, kakih 100 milj vzhodno od IVe^la Litovskega in samo trideset milj zapadno od železniške proge Vil-na-Kovno, proti kateri se zdaj pomika cela nemška linija, je bilo naznanjeno danes v vojnem glavnem stanu. Zavzetje Finska znači, da so Nemci prodrli ' /hodno skoro 100 milj izza osvo- Avstro-Ogrski poslanik zagovarja svoja dejanja v pismu na tajnika Lansinga. nju, je maršal von Mackensen prodrl s | j'tve Bresta Litovskega dne 25. avg. svojimi četami skozi Pripetsko močvirje in je zdaj v posesti mesta Pinska. Od Pinska južno Rusi prodirajo in so zopet zavzeli več vasi, a menda ne pojdejo mnogo dalje, ker bi bilo potem ogroženo njih severno krilo. Rusija sklicuje reserve. Precej važnosti pripisujejo odločitvi Rusije, razglašeni danes v carskem ukazu, sklicati pod zastave reserve teritorialne armade. Ruskemu senatu je naročeno, določiti starosti in števila re.servnikov in okrožja, iz katerih se imajo sklicati. Če se določi starostna meja na 35 let, bi ta sveži sklic pomenil morebiti dodatek 8,000,000 mož k ruskim armadam, vštevši vojake, ki so doslužiii prvo linijo in reserve ter tiste, ki so bili doslej izvzeti, ali moške, ki ni: o telesno popolnoma sposobni. Kajpada vseh teh ne bi mogli obo- hko izbirala med njimi. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 16. sept. (Čez London.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo: "Rusko bojišče: Vsi ruski poskusi, pretresti našo vzhodnogališko fronto, so ostali brezuspešni. Včeraj je sovražnik pod znatno potrato streliva naperjal svoje napade proti našim postojankam ob srednji Stripi. Povsod je bil odbit s težkimi izgubami. "Naše čete so .se udeleževale obstranskih napadov na mostni branik Nemška armada, ki prodira proti Rusom v.okrožju reke Dvine v važni borb^l za posest luke Rige, je pridobila nadaljnjih uspehov, posebno proti Ja-kobeiadtu, kjer je pognala Ruse na vzhodni breg Dvine blizu Lievenhofa. Uradne brzojavke se danes niso ujemale z ruskimi trditvami o važnih pridobitvah v Galiciji, ker pravijo, da so ruski napadi onemogli. Rusko vojno naznanilo. Ptirograd, 16. sept. — Avstrijsko de.sno krilo je.bilo pretreseno in pognano nazaj skoro dvanajst milj v bojevanju na vzhodnem Gališkem. Rusko zasledovanje se nadaljuje in ruski oddelki so prekoračili Stripo in zasedajo; zdaj postojanke na zapadnem bregu. Število avstrijskih ujetnikov presega 3,000. Uradne brzojavke naznanjajo danes, da .s« avstrijski umik razteza severno rožiti ill opremiti, "ampak Rusija bila- strmG do Brady j a. Avstrijo, kr-se-sc poskušali približati Rovnu, so bili odbiti v trdnjavskem okrožju Rovno- Dunaj odpokliče Dumbo na posvet. ZJAVA KONZULA HAUSERJA. Baron Hauser pravi, da je prišlo do-tično c. in kr. svarilo iz Dunaja. ot° bv A American Press Association. CIGARETE NAJPREJ PROSI RANJENI VOJAK, KO GA POBEREJO. raznih bojpih front v Evropi, na vzhodu in zapadu, prihaja skoraj enoglasno potrdilo, da ranjeni vojak tvi poh , ' za "dimček". Bolečina in neprijetnost — če ni vojak prehudo ranjen — je pozabljena v želji po ute-SliU -za f°bak. V ponajveč deželah so ustanovili društva v pošiljanje kadilnih potrebščin vojakom tia fron-člana angleškega Rdečega križa ob Dardanelah, ko prižiga smotčico za ranjenega vojaka. Dubno. Dasi Nemci zajemajo in ogrožajo Dvinsk in Vilno, vendar Rusi še obdr-žujejo ti postojanki in, kakor naznanja vojni urad, ni še sile za njuno zapustitev. Dvinsk smatrajo za močnejšo postojanko, ker je zavarovana po reki Dvini. Nemci prodirajo dalje. Berlin, 17. sept. — Maršal von Hin-denhurgove čete, ki so ob strani zajele Vilno in Dvinsk ter prerezale železni co med tema mestoma, so prodrle dalje vzhodno. Vojni urad je naznanil danes osvojitev vasi Vidzy, kakih pet intrideset milj južno od Dvinska. U radno naznanilo se glasi: •"Armadna skupina Hindenburg: Juž no od Dvinska smo dospeli do velike ceste proti Komaju. Vidzy smo za vzeli davi po ljutem bojevanju od hiše do hiše. "Severozapadno in severovzhodno od Vilne se je naš napad nadaljeval Ščaro smo prekoračili blizu kraja iste ga imena. Čete armade princa Leo polda so tudi prekoračile Ščaro na več točkah. "Armadna skupina Mackensen: Moč virno okrožje severno od Pinska smo očistili sovražnika." Nemci zavzeli Vilno. Berlin, 19. sept. — Nocoj Berlin zopet divja veselja.' Mesto Vilna se je vdalo Nemcem, kakor naznanja danes izdano uradno poročilo, in maršala von Ilindenburga pozdravljajo kot največjega junaka, ki ga je vojna spravila na dan. / Njegova .slava, pravijo, je še večja vsled trdovratnega odpora od strani Rusov, ki je trajal več dni. Nadaljnji vzrok za veselje je upanje, da je bilo veliko število Rusov zajetih v past, ki bodo kmalu uničeni ali pa ujeti. Vilna je mesto kakih 170,000 prebi-vavcev ob železniški progi Varšava-1'etrograd. Strašna bitka. London, 19.-sept. — Vilna se je vda- a Nemcem, ko je ruska armada zapustila mesto. Del te armade je zajet v past. Strašna bitka se vrši, in samo po nadčloveških naporih se utegnejo Rusi rešiti hudega poraza in izogniti ujetju večjega dela armade. Vkljub vsemu temu je Petrograd upapoln na zmago v tej bitki. Dunaj, 16. sept. — "Avstrija se ni nikdar vtikala in se tudi ne bode v notranje stvari Združenih Držav. Predeč imamo opraviti s svojimi lastnimi stvarmi v Evropi, da bi se bavili s štrajki v Združenih Državah. Ali karkoli dokaže naša preiskava, smatrali bomo zahtevo za odpoklic poslanika Dumbe za zgolj osebno stvar, ki ne more motiti prijateljskih odnošajev med deželama." To je danes izjavil neki uradnik v ministrstvu zunanjih stvari, eden tistih, ki določujejo politiko dvojne monarhije. Pojde na Dunaj poročat. Washington, D. C., 17. sept. — Avstrijska vlada namerava odpoklicati poslanika Dumbo za posvetovanje, kakor je bilo namignjeno poslaniku Pen-fieldu, ko je izročil noto Združenih Držav, zahtevajočo povrat poslanika v Avstrijo.. Taka ureditev, ki je v r jglasju z Dumbovo lastno prošnjo za odpoklic na dopust, je zadovoljiva ameriški vladi. Gotovo pa je, da se poslanik Dum-ba ne povrne v Združene Države koncem svojega dopusta. Iz poslanika Penfielda brzojavk je razvidno, da je avstrijska vlada sprejela ameriško noto v prijaznem duhu in jo smatra za običajno prošnjo kake vlade za odpoklic poslanika, čegar nadaljnja navzočnost bi njegovi lastni vladi samo škodovala. Konzul priznava svaritev. Pittsburgh, Pa., 17. sept. — Baro.i Lothar von Hauser, avstro-ogrski kon zul v tem mestu, je danes priznal, da so bili iz njegovega urada podaniki njegove dežele obveščeni, da če delajo v ameriških tvornicah za izdelavo vojnih zalog za zaveznike, so podvrženi smrti ali zaporu, ako .se vrnejo v svojo rojstno deželo. Obvestilo je kratko in je bilo najprej objavljeno v nekem ogrskem časopisu. Baron von Hauser priznava, da je objavo pooblastil; da je odredba prišla iz Dunaja na poslaništvo v Washingtonu in da je bila prejeta po odhodu poslanika Dumbe. Obvestilo se glasi: "C. in kr. urad ftinanjih .stvari je pooblastil c. in kr. avstro-ogrsko poslaništvo, da naj tem potom obvesti vse avstro-ogrske podanike in tudi prebivavce iz Bosne-Hercegovine, v kolikor delajo v tvornicah, ki izdelujejo topove in puške in potrebščine za sovražnika njihove dežele, kar naspro-/' tuje zmislu točke 327 zakonika avstro-ogrske armade, kjer zakrivijo soudeležbo pri delu proti vojni moči svoj^ dežele. "Za to je predpisana kazen zapora od desetih do dvajsetih let in kjer o-k»lnosti jamčijo, je predpisana smrtna kazen. V slučaju, da se podaniki povrnejo v svojo domovino, so podvrženi najostrejši kazni." Ko je bilo baronu von Hauser povedano, da je njegova vlada zanikala svoje vtikanje v notranje stvari v A-meriki, je rekel: "To ni meni nič mar. Jaz samo vem, da je ta odredba prišla od moje cesarske vlade ter je bila poslana meni in drugim konzulom po našem poslaništvu v Washingtonu." Dr. Dumba se zagovarja. New York, 19. sept. — Dr. Konstantin Teodor Dumba, avstro-ogrski poslanik za Združene Države, čegar odpoklic je zahtevala ta vlada zaradi njegovega priznanega podpihovanja k štrajkom v ameriških tvornicah, zagovarja svoja dejanja v pismu na državnega tajnika. V svojem pismu .se dr. Dumba pritožuje nad nepravično cenzuro, kakor pravi; ni mu prav obtožba, da "je priznal, da je podpihoval avstro-ogrske podanike k štrajkom v ameriških tvornicah za vojne potrebščine"; zanika kršenje zakonov, ter zagovarja svojo pravico, klicati svoje rojake v Združenih Državah iz njihovih delavnic. Rev. Bajec — srebrnomašnik. Rev. Franc Ks. Bajec, dalekoznani slovenski misijonar, obhaja danes, dne 21. septembra 1915, v St. Paulu, Minn., svoj .srebrni mašniški jubilej. Č. g. jubilar je bil rojen dne 28. oktobra 1866 v Ljubljani, kjer je pohajal gimnazijo. Meseca oktobra 1883 se je podal v Ameriko. Tu je študiral mo-droslovje v St. Francis' Seminary^ Wis., in na vseučilišču v Washingtonu ter bil dne 21. septembra 1890 posvečen V mašnika. Kot župnik je služboval štiri leta v Rush City, Minn.,, šest let v kraju Fairfax, Minn., in odondod je prišel leta 1902. k cerkvi sv. Frančiška v St. Paul, ker je bil dotedanji župnik imenovan za škofa; tu deluje še vedno kot "irremovible rector". Č. g. jubilarju riajiskreneje čestitamo in želimo, da zdrav in čvrst učaka tudi svoj zlati in demantni jubilej, kar Bog daj! ča, da se nahaja na varnem in je zdrav.. Izza aprila 1914 ni bilo ne duha ni sluha o njem in so smatrali njega in njegove spremljevavce za mrtve. r bodo Nervozni ljudje z veseljem preči+ali pismo, ki Kardinal Lorenzelli mrtev. Florenca, Iltalija, 16. sept. (Čez Pariz.) — Naznanjena je smrt kardinala Benedetto Lorenzellija, nadškofa v mestu Lucca in prefekta kongregacije naukov. Vlak ustavljen. Indianapolis, Ind., 16. sept. — Razbojnik, ki je snoči ustavil vlak Lake Shore & Western železnice pri Arca-diji, Ind. ter z gotovino in dragotinami v vrednosti $2,500 utekel iz ekspres-nega voza, dosedaj še ni bil ujet. smo je dobili od Mrs. Ed. Vinopal, Mauston, Wis., V katerem nam ona piše sledeče: "Porabila sem tri steklenice Severovega Nervotona, ki mi je mnogo koristil. Dovoljujem Vam, da to v listih objavite." Severov Nervo-ton stane $1.00 in ga je dobiti v vseh lekarnah. Pronašli boste, da je to zanesljivo zdravilo za duševne težkoče^ zgubo spanja, in za odstranitev vsakovrstne nervoznosti. Poskusite ga„ Vprašajte v lekarni za Severa's Ner-voton. Ako ga lekar slučajno nima, pišite ponj naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv. Tues. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 1 kroljo za...................$ .25 Stefansson na varnem. Ottawa. Ont., 17. sept. — Uradno je bilo danes naznanjeno, da je dospela vest od slavnega raziskovalca severnih krajev Vilhjalmar Stefanssona. Poro- Z zapadnega bojišča. Berlin, brezžično, 16. sept. — "Novica o nedavni zmagi armade nemškega prestolonaslednika je bila sprejela s splošnim zadovoljstvom," pravi danes agencija za prekmorske novice. Pariz, 16. sept. — Sledeče naznanilo vojnega urada je bilo izdano nocoj: "V okrožju Neuville in Roclincotirt in okrog Arrasa, kakor tudi med rekama Avre in Oi.se so naše baterije odločno odgovarjale silnemu sovražnemu bombardjranju. "Bombardiranje z obeh strani s topovi raznega kalibra je bilo med rekama Aisne in Argonne. Pri St. Hubertu je bil spopad z velikimi, bombami." 5 10 20 25 30 35 40 45 50 .90 1.75 2.60 3.40 4.25 5.05 5.90 6.70 7.55 8.25 lOO KRON ZA $16.50 500 kron za.................. 81.75 1000 " ' " .................. 162.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. » . i ~~ * Naročnina: -■Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. ^Dopisi in denarne pošiljatve naj se i " pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC • Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dppise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. — Silver Cross-bolnišnico nameravajo razširiti. — Ali že imate Trunkovo knjigo "Amerika in Amerikanci"? V knjigarni Am. SI. jo dobite za polovično ceno, za samo $1.50, po pošti $1.75. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SloTenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 20. sept. — Odbor cerkve sv. Jožefa je prejel na naslov Rev. John Plevnika sledeče lastnoročno pisano zahvalo: '"Rice, Minn., 13. sept. Ljubi rojaki! Srčno hvalo za Vaša prijazna brzojavna voščila. Voščim Vam in celi župniji obilno blagoslova iz nebes. Jolietska župnija je ponos kat. Slovencev v Ameriki. Vaš vdani prijatelj Jakob Trobec, škof." — .Na vseučilišče. G. John Gray-hack ml., sin g. Johna Grayhack. dolgoletnega gl. blagajnika K. S. K. J. itd., ter g. Joseph Ursich, sin g. Mihaela E. Ursich, bivšega dolgoletnega tajnika dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., sta danes odpotovala na univerzo v Urbani, okraj Champaign, 111., in sicer prvi študirat inženerstvo že četrto leto in drugi zdravilstvo prvo leto. Prihodnji teden pa odide g. Mike Malovrh, sin organista g. George Malovrha v Chicago študirat medicino in sicer prvo leto. Vsem trem nadepolnim rojakom mnogo uspeha! — Nevarno zbolel je 13 let stari Martin Stefanich, 901 X. Scott st., učenec 7. razreda naše župnijske šole. Že izza Delavskega dne se je počutil s\abo, a zadnje dni se mu je začela razvijati vročinska bolezen. — G. John Težak, v zadnjem času zaposlen v tukajšnji tovarni za konjske podkve ter navdušen dilejtant -lo-venskega odra, je odpotoval v petek \ Colorado in sicer čez Pueblo v Lead-ville. — Vsled deževnega vremena so ja-ko ovirane razne še ne dovršene gradnje, kakor poročajo arhitekti in kon-traktorji. Deževno vreme zadržuje tudi delo pri tlakovanju N. Chicago streeta, ki že itak prepočasi napreduje, tako da pred zimo ne bo gotovo. Obstranski tlaki so zdaj v takem neredu, da je groza; in če hočeš preko ceste, moraš čez cela "pogorja" gramoza. Zakaj se s tem delom bolj ne požurijo vsaj ob lepih dneh. ne vemo. — Še trije kaznjenci utekli. Trije kaznjenci — dva izmed njih smatrana za najmalopridnejša v jolietski državni kaznilnici — «o utekli iz kamenoloma v četrtek popoldne, tako da je naraslo število ubegov iz kaznilnice izza dne 9. avgusta na enajst. Utekli so: Clarence Brown, obsojen v Chicagu 26. sept. 1912 zaradi vlonia; James O'Neil, obsojen v Chicagu 3. jul. 1913 zaradi tatvine, in Joe Stuttio, obsojen v La Sallu 27. maja 1914 zaradi umora. Tri inštirideset stražnikov jih je šlo takoj zasledovat. Vse tri so ujeli v petek St. Stephen, Minn., 14. sept. — Slavno uredništvo Am. SI.! Veselo so peli zvonovi v torek večer 7. septembra. Še bolj se je pa hvaležno veselilo srce dveh slavljencev prihodnjega dne. V jutro Malega Šmarna okoli pete ure že so pokali možnarji. Okoli devete ure je šla procesija k župnišču: mladeniči, dekleta, možje, žene z rega-Iijami. šolski otroci in dekletca belo oblečene, godba je svirala (bila je iz sosednjega mesta St. Joseph). Preč. duhovščine je bilo okoli 30. Pričela se je sv. maša ob deveti uri, katero so skozi pol stoletja darovale rok,e č. g. jubilarja, sedaj že osivelega starčka, Najvišjemu in so jo danes gotovo z velikim veseljem poklonile posebno kot hvalno daritev. — Pred petdesetimi leti kot novomašnik si jo daroval prvikrat, danes kot škof (v pokoju) boš posvetil novomašnika. Bog te živi še dolgo vrsto let, preč. g. škof Trobec! In ti, ki si bil ta dan maziljen v mašnika Gospodovega, Rev. Josip Trobec: na-te po rokah Marijinih naj se sipljejo božji darovi, da bo stoteren sad ob žetvi na polju sv. cerkve! — Možnarji so pokali, pritrkavalo se je. Pevci so veselo peli med službo božjo. Udeležba vernih je bila velika. Slovensko pridigo je imel nečak g. škofa Rev. Dr. John Seliškar, nemško pa opat Rev. Peter Engel, O. S. B., iz St. John's College. Blizu tri ure je trajala služba božja, med katero je podelil novomašnik svoj blagoslov vernikom. — Po dokončanem opravilu je bilo kosilo v cerkveni dvorani za ljudstvo. — Imena vseh čč. duhovnikov, kateri so bili prisotni, mi niso znana, le nekatere bom tu imenoval: častiti monsignor Buh, monsignor Plut, opat Engel, Rev. Dr. Seliškar, Rev. Dr. Leo Gans. Vsem prav lepa hvala, da so prišli ob tej priliki in upati je, da se ob priliki oglasite pri Sv. Štefanu zopet. Bog Va< živi vse mnogo let! Vam, preč. g. zla-tomašnik, še enkrat najiskrenejše čestitke. Želimo, da bi obhajali še diamantno sv. mašo med nami! V nedeljo 12. septembra pa je bila zopet velika slovesnost, akoravno ne tako velika kot pred par dnevi, vendar tudi ta dan je bil vesel. Tudi kot v sredo so bili ta dan iz bližnjih krajev prijatelji prišli, in tudi od bolj oddaljenih krajev so prihiteli. Da. v duhit tudi črez široko morje so bili med nami. stariši g. novomašnika in drugi sorodniki. Po deseti uri zapojo zvonovi in se oglasijo možnarji, da je blizu čas sv. maše. — Iz zakristije pridejo belo oblečene deklice s šopki*cvetlic v rokah in triletna nečakinja g. novomašnika, ki je bila kot nevestica nosila lep venec, ministranti in duhovniki ter g. novomašnik. Iz kora se je glasila pesem "Novomašnik bod' pozdravljen". Ko so odpeli, nagovorila je g. novomašnika mala Marija Trobec, njegova nečakinja; z razločnim krepkim glasom je govorila tako lepo, da je lahko marsikateremu igrala solza v očeh. Zgoraj imenovana deklica in ena hčerka g. in gospe Jakob Žumer (ona se-strična novomašnika) sta bili kot družici; mala Helena Oman, tudi nečakinja novomašnika, bila je tako imenovana nevestica. — S krepkim glasom je pel g. novomašnik sv. mašo. Asisti-rala sta mu, ker je bila Jevitna maša, njegov brat. župnik tukajšnji, in še en duhovnik, kakor tudi Rev. Dr. Seliškar. In navzoči so bili še: g. škof Trobec in 2 druga gg. duhovnika. Ljudstva pri sv. daritvi je bilo veliko. Pridigo-val v slovenskem jeziku je g. škof T roječ, nemško pa Dr. Seliškar. — I'o sv. maši je bilo za ljudstvo kosilo v cerkveni dvorani. — Popoldan ob treh bile so pete litanije, blagoslov z Najsvetejšim in Tedeum. — Sorodniki pričujoči pri novi sv. maši: Č. g. škof Trobec, njegovi dve sestri Marija in Marija Ana. bratje novomašnika Rev. John Trobec, Frank Trobec in Alojzij rrobec, sestre Ven. Sr. Aquina, Jolia-na, Marija in Helena poročena Oman. Prečastiti novomašnik! Bog te naj ohrani dolgo vrsto let! Obilen naj bo blagoslov na tvojem nii.sijonskem po-' lju! I'o dokončanem delu pa naj bodo tebi izročene ovčice tvoja krona. Novomašnik, še enkrat bod' pozdravljen! J. Poglajen. Dostavek. Pri pontitikalni maši, ki jo je služil preč. g. škof jubilar na svoj častni dan, so asistirali kot nadduhov-uik Rev. Dr. John Seliškar iz St. Paula, kot častna cliakona Rev. P. Gerhard, O. S. 1!.. iz St. Clonda in Rev. Anton Sojar iz Chicaga; kot diakon maše Rev. lr. S. Rant iz Arlington«, Minn., kot subdiakon Rev. Jakob Čer-ne iz Sheboygana, Wis., kot ceremo-nijarja Rev. Dr. Leo Gans iz St. Clonda in Rev. John Trobec, krajevni župnik, a č. g. Josipu Trobec, ki je imel biti posvečen, jt stal ol> strani Rev. A, Ogulin iz St. Clouda. Slavnostno pridigo je imel Rev. Dr. Seliškar v slo-nskein jeziku, in navdušenega in na-vmo imeli velik mraz pred par dnevi, da je celo krompir požgala slana. Po vrtih je vse čez noč dozorelo in zdaj gnije vse povprek. Nesreče so se pripetile v našem mestu. Nagle smrti je umrl neki Anglež. Kar pri delu ga je zadela kap. Pri zgradbi svoje nove hiše je v par minutah končal. Iz dela se je peljal na lokomotivi! _oliis Shup. Padel je raz stroja in je bil na mestu usmrčen. Pokopan je bil na Labour day. Um se je oniračil g. Martinu Melec. Pred par dnevi so ga odpeljali v umobolnico. V par dneh eden za drugim sta nagle smrti umrla Mr. Bail, lastnik velike prodajalne pohištva in Mr. Randl. Pogorel je istočasno Opera House do tal. Mnogo ognjegascev je bilo ranjenih in obžganih, ter poslanih v bolnišnico. In skoro to vse se je pripetilo v prvem tednu tega meseca. S pozdravom Prijatelj. Sedma zapoved. Otroci so grede iz šole hruške klatili. Kmetje se pritožijo pri gospodu učitelju. Prihodnjo uro pokliče učitelj najbolj poredne in sumljive paglavce pred klopi ter začne: "Peter. Kako se glasi sedma^božja zapoved? -*-"Jaz že nisem nobene hruške ukradel," sc je glasil odgovor. Pozdrav z bojišča. (Fr. Demšar z Malenskega vrha.) Pozdravljam Vas'iz tega kraja, kjer strel nas noč in dan obdaja. Žvižganje krogel, grom topov vsak dan za nas pozdrav je nov. Pozdravljam ljube vse vaščane in znance vse tja čez Poljane. Pozdravljeni bodite vsi, če tu za dom prelijem kri. Koleno mi za mizico je, globoki jark posestvo moje. Tu zdim in čakam noč in dan, dokler sovražnik ne bo vgnan. Naj bo trpljenje Bogu v slavo ki čuva naj nam očetnjavo; če krogel pa pojenja blisk, do neba čul se naš bo vrisk! To so vojaki.. .! Vojni kurat dr. Kulovec, ki je dobil nekaj dni dopusta in se je vrnil od besarabske meje domov, pripoveduje o vzornem obnašanju naših slovenskih fantov iii mož na bojišču. "Z neko resnobo" — pravi, "se podajo v ogenj. Ne ganejo se s svojih mest drugače, kakor se jim veli." Nekoč pade granata med nje, ko so prodirali proti sovražniku; nihče se ne gane, da bi zbežal, ali iskal kritja. Poveljnik pravi g. kuratu: "Vidite, g. kurat, to so vojaki!" Ko pridejo z bojnega vrveža, po-užijejo jed, ki jo dobe, se šalijo pojo in so dobre volje. Štirje premeteni Dalmatinci. Iz bojev pri Gorici se to-le pripoveduje: Štirje dalmatinski korenjaki so prišli s svojo strojno puško v neko zagato. Dve laški stotniji sta jih imeli na piki od desne in leve. Kaj storiti? Vležejo se, privežejo morilni stroj na noge ter ga vlečejo plazeč se po trebuhu na varnejši prostor, kjer so čakali in poželi obe italijanski stotniji. Poveljnik jih na mestu odlikuje: naredniku pripne zlato hrabrostno svetinjo, drugi trije so pa dobili velike srebrne svetinje.. Grozota možnarskih izstrelkov. Vojak M. piše: V bujni, domišljiji si človek komaj more predstavljati, kdor iii sam videl bojišča ob Soči. Naskok se vrsti za naskokom: pet in še več jih je eno noč ali eno dopoldne. Kar vali se ljudi pred žičnimi ovirami, strojne puške pa kose, da je groza. Vse presega siloviti učinek ekrazitnih granat. Skale, drevesa in mrliči se premetavajo po zraku. Parkrat so se vrinili Lahi v naše prve strelne jarke. Začela jih je obdelovati naša težka baterija. Opazoval sem od blizu to obstreljevanje. Granata je udarila naravnost v jarek, kjer so bili Lahi. V trenotku je dvignila štiri Lahe s tornistrami vred kakih 15 metrox visoko. Leteli so po zraku v polkrogu z razprostrtimi rokami in nogami. Vsa okolica se pri udarcu granate močno strese. Drobci oddrobljenega kamenja pa frče včasih po 800 metrov daleč. Kakšen učinek ima še-le 30.5 centimeterski možnar! Strel tuli po zraku kot ranjeni bivol. Ko se zadere v hišo ali gozd, vse skoči visoko kvišku: ljudje, drevesa, bruni, ostrešja, zidovi so zmleti v šuto, dim se pa kot gora dvigne proti nebu. Če v kako vasico prileti kakih pet takih po 350 kg težkih krogel, so poslopja posneta s površja zemlje. Lahi se potem po cel teden ogibljejo dotičnega kraja. Ono nedeljo, ko se je na Kranjsko slišalo močno streljanje, smo ta imeii res pravi pekel. Preračunali smo. da je padlo na tej črti tisti dan 120 tisoč šrapnelov vseh kalibrov, granat težkega kalibra pa 15 tisoč. Nekoliko si tedaj lahko mislite, kako se kakšen dan tukaj godi, ko kar več tisoč strelov pade na mal prostor tekom ene ure. Vragi komaj spravijo kaj takega skupaj. Italijani vkljub vsi svoji silovitosti nimajo nobenega uspeha. Odzvonilo jim je. Nikdar ne bodo zagospodovali po naši lepi Gorenjski! Kakor bi bili iz jekla stojimo mi tu in se ne umaknemo nikamor. V ognju kanonskih krogel. Italijansko bojišče, 16. julija 1915. Preljuba moja žena in otročiči! V začetku vas prav lepo in srčno pozdravim. Ker imam ravno čas in priložnost, vam bolj obširno sporočim kako se mi godi. Ljuba žena! Vem, da skrbiš in da si radovedna, kje da sem in kaj je z menoj. V vojski ni nič jjudega, samo da je človek živ in zdrav. Ril sem pa že v smrtni nevarnosti i« sem še ves čas pred smrtjo, odkar sc je pričela vojska ob naši meji. V najhujšem ognju sem bil 24. junija. Granate so padale v tiste hiše, ki smo jih popravili, potem smo most čez Sočo zažgali in smo se ob Soči 12 dni dobro držali. Izgubili smo samo 2 moža. Potem smo šli ponoči na naše griče blizu Gorice, tam sem bil ves čas v -trašnem boju. Ostalo nas je od našega oddelka polovica, drugi so bili mrtvi in ranjeni. Sedaj sem se preselil bolj blizu Trsta in našel tam domače prijatelje. Ne vem, doklej bom tukaj. šli bomo naprej kamorkoli, samo da bi nas ljubi Bog in Marija o-hranlla pri življenju. Doslej sem bil takorekoč čudežno obvarovan, ko so me -že obsipale kanonske krogle kot redka toča. Enkrat je 1 meter pred menoj padla krogla iz topa ter zrušila name kup kamenja. Ko bi bil sedel, (Nadaljevanje na 3. strani.) DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj Ako hočete streho popraviti po za m«) denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING CO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street! JOLIET, ILLINOIS. -VELIKA PONUDBA] Spredoi del Nebo .škatljice vreden ic. »I5"" Celi kupon vreden h cent* t jolo''" Coli Itupoui In iprednji deli iitalljic Imajo i»lo ' .. St jih Ubito izmeni' » »otoviao ali vredn« P"f"* (Ta pogodba ugasne 31. decembra 191"-« P Lorillard Co.. Inc.. New York J. C. Adler & priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, & j Jadranska Banka Popolnoma vplsčena glavnica 1,000,00« kron. Prihranki 7M,0M krM Glavni urad: TRST. Podružnica na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Mctkertt* , Opatiji, Sibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaj« rrednot* nostne papirje in daje informacije r»eh vrst Prevzem lje menjice, dokumente in tirjatv« za Avstro-Ogrsko, Bof>* ■ in Hercegovino, Albanijo, črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo-Turčijo Ltd. - BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. m k s * j t* m s ® Buchanan-Daley C o« Desplalnes and Allen Sta. JOLIET, ILLINO1' Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CEN« TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu , Ižfil K S « ^ M ^ « S W -li W bfi a M ^ K a w M « s * * w Union Coal & Transfer O »16 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movinf* Chicago telefon 4313. Northwestern telefo« 4* Prvi in edini slovenski pogrebniški zavoi Ustanovi)«*. L 1893. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, H1* Priporoča slavaeasn občinstva tvoj zavod, Id j« tdaa ■»•sto; ima lastno zasebno ambnlanco, ki j« najUpia r /•!>•** ** traike rozor« in kočij«. Na poziv« m po«l«Ji vsak las ponoči m podn Kadar rabit« kaj t nafc stroki s« o«iaa«o aH MLM7lffaiM.W.m Mali killji ll (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež- JOLIET, ILL, 'No GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." JgflWXH DRŽAVAH »WINE AMERIKE. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915 VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." Zapis.—a. ^^^ GLAVNI ODBOR: Predsed.-Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrio, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1 Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika. ^»drejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-Qmestu države Illinois s 8. udi obojega spola. ftl'jj ""p- sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ,eta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. P9P0l JE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listin°° VS?t0 tak°J P° sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne tri dni, vozili pa so se 17 dni, preden so došli v Taškent. — Janez Kemper-le iz selške doline nad Škofjo Loko se nahaja v Čistopolju — Ivazanska gtibernija. Pismo je hodilo domalega 10 tednov. Bil je ranjen v desnico in hvali Boga, da se mu kaj hujšega ni pripetilo. — Franc Maček iz Broda (Sp. Logatec) je bil na bojišču kot vojaški voznik; polsedmi mesec ni bilo pisma od njega. Domači so ga že obžalovali kot mrtvega. Zdaj se je oglasil iz ujetništva. Nahaja se v sibirskem mestu Skubil. —Pet sinov ima v vojski Jemčeva mati iz Želj (župnije Dob). Peter je pri pionirjih, Lovrenc in Matija sta pri 17. pešpolku, Jakob je črnovojnik, Karel pa je" bil pri 27. domobranskem polku ter se je oglasil po 10. mesecih iz ruskega ujetništva. Na bojišču je bil ranjen. —Železniško vprašanje. Deželni glavar dr. Šusteršič je bival ondan na Dunaju in je imel pretekli četrte"k eno-urno konferenco z ministrskim pred- Aziji. Omenja, da je zdrav in da se mu ne godi ravno preslabo. Tam je več Slovencev, imenuje pa le Vincenca Hrovat-a menda z Vršnih sel doma. Dozdaj je dobila žena že pet dopisnic. — Huda ura v ljubljanski okolici. Dne 11. avgusta je bil sila soparen dan. Vse je kazalo, da utegne prihrumeli večji naliv. In res. Nekoliko pred četrto uro so se nagromadili tja proti Kamniku črnosivi oblaki, ki niso nič dobrega obetali. Parkrat je zagrmelo, vrtinec je dvigal stebre prahu po Ljubljani, obenem pa se je vlil gost dež, da se je voda v potokih valila po ulicah. Par trenutkov nato pa začno padati med vihro debeli in robati ledeni kosi; pokalo je po oknih in poloknih, da nikoli takega. Zaenkrat se je nekoliko poleglo. V tistem hipu se pa vrtinec obrne. Šumeti je jelo od druge strani — sem od Šmarne gore. Udarjalo je še z večjim pritiskom — pokalo in hreščalo, da je bilo tudi onemu, ki je bil na varnem tesno pri srcu. Mislili smo. da je bila Ljubljana središče ledenih jabolk, ki so pobila na stotine sednikom grofom Stuergkhom. Kakor šip. toda pokazalo se je, da je okolica, izvemo, je konferenca veljala železni- zlasti po!je od Most tja proti Svetemu IZPT fedU in Sprejete v gl" uradu-g LaČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), ta i10501110 izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; ^ P0P°lno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; Jiij8^0 ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; U i, obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; «8ubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; in sicer: zaijgUbo obeh nad členki vsoto $250.00;' jj ,28ubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; *a na3mani štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko delo 0 hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- I2iUeu enkrat VSOta S50-00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za Za °voperacijo na kili ali vtrganje m. ve£ r P^odnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-P'aČati2PlS! gl- tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba izplačil P°sko2ir0n^'ce) Plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine: JE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer 2 "'• i'- * "' 5 " 6 "' 7 " I " Za $250.00: Starost. Asesment. • 16—20 .......... 18c • 20—25 .......... 20c • 25—30 .......... 23c Razred. 1 .... 30-35 35—40 40—45 45—50 50—55 25c 28c 32c 38c 45 c 2..... 3 ..... 4..... 5 ..... 6..... 7 ......... 45—50 Za $500.00: Starost. . 16—20 .... . 20—25 ..., . 25—30 ..., . 30—35 .... . 35—40 .... . 40—45 .... Asesment. ..... 35c .....40c .....45c .....50c .....55c .....63c .....75c 8 te8a plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. IZ STARE DOMOVINE. ■» n.., . ■ sta v zavod sv. Stanislava v ljubljanski škofiji: S ^Hta r 'attie,, 8g- kaplana Ivan Filipič iz Soni^ 5°! Kostanievic^ P_r' Litiji in Maksimilijan ... ..,est ostanjevice. Na doseda- ?tjPlan v°t-aneta KB': Josip Kloi)" „ ' ž«,, Kamniku in Ivan Boršt- Sen,^1 so P"'i Sv. Lenartu. Pre-^ -'Ca v 88-: Ignacij Omalien iz iV' Križ, ,rePoljc, Anton Rovtar iz fe" M ' " 'ari''- ^°®tanjevicivRilmico1 i ^^ščeni iz Preddvora v Naklo. ' Vl'Pic4 v c*0 Scm- duhovniki: Josip p^išar v j^tnem pri Litiji. Janez Jr-.^'aelc .^'ču in gg. novomašnikii, vC.V.Smle v Sostrem, Andrej °staojev^duiku in Jakob §trckclj Br ici. I. H l.j^'^-le,,;:' sc,t v žcTezju. V pro-vbr ni 18 1 cesarja se je pričelo v SO ; 'k -;.av8usta zabijanje žebljcv do "i; mači" v,nafj 20 viiv žeblji so po kroni, 5ftPf« ava N^obar r-i "tov J«.. ,Cv- Ščit je lepo izdelal K- Pengov. Ta do-. e je priredila na 111 111 sirotam padlih kranj- sWle°r 'Slf.^^ala Hausa. ■ — Deželni •Uu,, * V V ic v zmislu 8V°ie*a «ini, " br2oj ' av«usta t. 1. admiralu C' '» k"0 čestital na junaških . ' "»žiia,,-.' v<>j,lc mornarice, ob-C">oVl. i1 ^HitaM tl WJ^ra«jske dežel? v c. Sv:,n Si ocitcv petih ustanov in kr. •Ji ter namero tem une "admiral Anton sPomin na genialnega 6 mornarice v sedanji V,\to de;,'., Admiral Ha"s >e P°-V. *0: ^t1'" odbor !ls«ktVa'° za "ajprisrčnej- > r»tii1a de;,.) Patriotične ovacije >. v gU °db0ra v°jvodine kater„ ' IUCnc in v°jno morna- vrstah vojvodine "ril, tere ^ss,nov j>e bojuje toliko I*** dežele, napolnile z vi L°m' 2 ničemur bi bok' deželni odbor voj- »om. ni mornarici narediti večjega veselja kakor z ustanovitvijo petih deželnih ustanov za mornarsko akademijo, po katerih se naj število častnikov, izha-jačih iz lepe Kranjske dežele, pomno ži. To visokosrčno ponudbo vojna mornarica z največjo zahvalo sprejme Ustanove se morejo takoj razpisati Meni visoki deželni odbor ni mogel nakloniti večje časti, kakor s sklepom da naj te ustanove nosijo moje ime Vendar prosim v tem oziru, da blago volite pomisliti, da se je vojska za mornarico šele pričela. Mi smo itali jan>ki pomorski sili že ednajst jednot uničili, toda odločitev je še zelo daleč Kako bode ista izpadla in kakšen bode tedaj odmev mojega imena, to leži po polnoma v Božjih rokah. Zato pro sim sprejmite za meni priseljeno čast mojo najsrčnejšo zahvalo, sklep o imenu ustanov pa blagovolite preložiti vsaj do konca vojske, katerega vojna mornarica, in istotako na suhem sfc bo reči soborilci, pričakujejo .s popolno samozavestjo. Bog varuj lepo in vrlo Kranjsko deželo. Anton Halts, admiral. Pripomni se, da je admiral Haus na slovensko brzojavko deželnega odbo ra odgovoril v slovenskem jeziku. — Pomoč invalidom obrtnega stanu Ministrstvo za javna dela bo vse do slej obstoječe državnoobrtne šole pri tegnilo kolikormoč v pomoč onim in validom obrtnega stanu, ki pridejo po habljeni iz vojske in ne morejo več isvojega poklica izvrševati v polni me ri. Okroglo 150 učnih zavodov se bo posvetilo temu namenu, da se bodo ta ki obrtniki zopet usposobili za prejšnj poklic, ali pa izurili v kaki sorodni stroki. — Tudi novica. V vojskinem času se marsikaj pripeti; tako n. pr.v Ljub Ijani dalj časa ni bilo dobiti limon Zdaj so zopet na trgu. a slane ena ma 24 vin. — Iz ruskega ujetništva so se ogla sili: Franc Mole (knjižničar "Kat. si izobr. društva"), Jan. Slabe, Janez Vr-liovcc, Franc Zamejc — vsi iz vasi Za-žar pri Vrhniki. — Anton Sešek, ki je bil ujet v Przemyslu, piše, da so hodili škim razmeram. — Zopet ogenj. 9. avgusta je izbruhnil ogenj v mlinu Blaža Pokorna v škofjeloškem predmestju Studenec. Gasilci in vojaštvo so ogenj hitro o-mejili. — Nabiranje mravljinih jajc prepovedano. Tozadevna oblastvena prepoved, ki je bila izdana leta 1891., pa se nihče zanjo ni brigal, se je zopet obnovila. Gozdna mravlja namreč po-končuje razne škodljive žuželke, po- ebno pa smrekovega prelca, ki nastopa zlast ivsever nih krajih naše države in opustoša cele gozdove. — Najvišje cene za seno. Vlada je določila, da se prodaja seno po 7 K 50 vin.,- stisnjeno pa po 8 K 50 vin. meterski stot. Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Alojzij Česen, ki biva v Veronežu. Domači so ga objokovali kot mrtvega. —Franc Sotlar iz Radeč pri Zidanem mostu. Sedem mesecev ni bilo nič poročila o njem. Dopisnica, oddana Petropavlovskem, gubernija Asmo-linska, je romala v Ljubljano ravno ± mesece. Sotlar dela v neki opekarni in se mu dobro godi. — Samo dopisnice je dovoljeno pošiljati vojnim ujetnikom v Rusijo. — Občevanje ali obdarovanje ruskih ujetnikov, ki so na delu po naših krajih, je vojna oblast prepovedala. Kdor hoče kaj žrtvovati za vojaštvo, naj se spomni lastnih vojakov na fronti. — Kanonsko bučanje ise je dobro razločilo v Ljubljani tudi na Veliki Šmaren in naslednje dni. Streli so se hitro ponavljali, znamenje, da se je šlo zopet zares. — Odlikovani: Najvišjo pohvalo: Ivan Domicelj, poroč. 4-. bos.-herc. p. Ivan Grabnar, poročnik 17. pp. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrost-ne svetinje: rač. podčastnik 87. pp., Josip Krempl, narednik 17. pp., Pavel Stele in račun, podčastnik 17. pp. Josip Medic. — Izmed Dolenjcev so pri 27. domb. pp. padli meseca maja in junija nastopni: Adamič Matej, občina Kom polje; Gros Anton, Leskovec pri Litiji; Hribar Ivan, Sv. Križ pri Kostanjevici; Knafelc Anton, Birčna vas, obč. Šmihel-Stopiče; Kralj Alojzij, Polšnik pri Litiji; Kuhar Josip, Kostanjevica; Kuntarič Josip, Sv. Križ pri Kostanje vici; Luznar Miha, Cerklje pri Kr škem; Murn Josip, Ajdovec pri Žužem berku; Strel Ivan, Dobrepolje; Tomšič Josip, Velike Lašče; Vodeničar Josip, Kostanjevica; Zadel Franc, Leskovec pri Litiji; Žibert Ivan, Bučka — Na severnem bojišču je bil ranjen kadet Alfonz Završnik, učitelj v Ribnici; zdravi se v Kolomeji — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po devetih mesecih topničar Jožef Erčulj iz Malega Mlačevega pri Gro supljcm. Ko je bil vzet Przemysl, so ga Rusi odpeljali v daljnji Turkestan Svoji'ženi Neži, ki biva zdaj v Mengšu piše, da je živ in zdrav in da se mu dobro godi. Njegovo bivališče je Ta-škend, Selenije Trojickoje. Nova tolažba in upanje visem, ki že mesece in mesece niso dobili nikakega sporočila o svojih'dragih! — Oglasil se je Anton Juha, posestnik, obč. odbornik in cerkveni ključar v Studencu na Igu. Kraja sedanjega bivališča ni naznanil. Bil je v Przemyslu od avgusta 1914. Od njega ni bilo glasu več mesecev. Kako so bili domači veseli, ko pride očetova dopisnica, ker so menili, da je morda že -mrtev. Bog daj srečno vrnitev! — Franc Cimermančič, posestnikov sin iz Potovrha št. 24., ki je svojim starišem že naznanil svoje ujetništvo, jim d. 12. junija zopet poročal, da sta z njim ujeta tudi Ivošele iz Su-hadola in 7. Učjakom iz- Stare vasi v gtiberniji Simbirsk. — Oglasil ise je svojcem v Hrvatskem Brodit pri Raki Franc Kirar; kraj njegovega bivališča ni čitljiv. — Alojzij Pršina, obč. Prečna, 17. pp. ujet dne 16. avg. 1914, ranjen v nogo, se nahaja sedaj v mestu Barnaul gub. Tomsk Sibirija. — Franc Janko posestnik in mlinar Gorenje Su-šice, obč. Toplice je z dne 24. aprila naznanil svoji ženi, da se nahaja od 22. marca v ruskem ujetništvu. Bil je pri posadki v Premjnslu, od koder so se vozili uprav en mesec dni do Merw-a v Turkestan ali Transkaspijo v srednji Križu in Tomačevemu ter proti Šmarni gori, bila še hujše prizadeta. Skoda na polju je ogromna. Ajda je bila začela uprav dobro cveteti; lepa je bila in čvrsto zastavljena. Zdaj pa se komaj pozna, kje je rastla; prav kakor bi bila požeta. Mnogo je trpela zele-njad, krompir, proso in druga setev. Hvala Bogu, da obseg pokončanega polja ni še večji, in da se je prva žetev bogato obnesla. —Ustanova za slepce na Kranjskerp. Neimenovana dobrotnica je deželnemu odboru izročila znesek 200 K za slepce na Kranjskem. V isti namen je podarila gospa Marija Iskra, trgovka izpod Studora znesek 100 K, ki ga je potom župnijskega urada v Boh. Srednji vasi poslala deželnemu odboru. — Studenec pri Krškem. Lično kapelico Matere božje so postavili dasi v težkem času na Veliki Hubajnici. Pred vsem sta se trudila za to Marijino hišico dva ondotna posestnika, ki sta tako izpolnila svojo obljubo; hvalevredna je pa tudi vnema drugih vaščanov, ki so pokazali ljubezen do nebeške Matere s tem, da so rado volj no dova-žali stavbne potrebščine. Kip Matere božje in kapelo je blagoslovil domači gospod župnik. — Junaški Dalmatinci, ki se bore ob Soči pod svojim priljubljenim majorjem Turudijem, so bili do 12. avg. že v 36. težkih bojih. Za vsako puško, ki jo vplenijo Italijanom, dobe po 5 K. Neka stotnija Dalmatincev je dobila naenkrat 3000 K za laške puške. — Izjava divizijskega poveljnika o vojakih na kraških tleh. Ogrskemu listu "Pesti Naplu" piše njegov poročevalec: Danes sem bil sprejet od nekega divizijskega poveljnika, ki se je takole izrazil o svojih vojakih na dober-dobski planoti: "Ako bi bili pred vevč urami tu navzoči in bi videli delovanje težkih topov na skalnatih pobočjih, potem bi šele imeli nekoliko pojma, koliko trpe moji vojaki v kritjih. Vsak mojih vojakov je pravi junak. Ne morem najti dovolj besedi, da bi izrazil Če padem, fantje, vas prosim, da dovršite, kar jaz ne bom mogel." "Junak sem pa od nog do glave..." ..... na južnem Tirolskem, 29. julija 1915. Dragi mi Slovenci in Slovenke! Eno leto je minilo, odkar je v usodepolni noči sv. Ane napočil glas, da se kreše bojni požar nad Evropo, da se začenja svetovna vojska, kakršne ne pozna zgodovina. Minilo je 13 mesecev, odkar je krvavi srbski prestol kupil zločinca, da je končal življenje našemu nepozabnemu prestolonasledniku Fr. Ferdinandu in njegovi plemeniti soprogi. A duh Ferdinandov še živi med nami, prešinja in navdušuje naše armade, med katerimi nas je dosti mladih, a čvrstih borilcev. Bog je z namir in kdo bo zoper nas! Naše geslo se svoje občudovanje nad njihovo vztraj- glasi: Vse za vero, dom cesarja. V r.ostjo in junaštvom. Ponočne napade na nas smatrajo moji junaki za pravo olajšavo. Vsak napad je bil s krvavimi izgubami za sovražnika odbit. Slovenci in Hrvati tekmujejo v junaštvu. — Iz ust poveljnika soške armade pl. Boroeviča: "Vsak mojih vojakov, ki se je boril do konca bitke pri Gorici, zasluži hrabrostno svetinjo. Ko se bomo po popolnem porazu sovražnika vrnili, bo največja slava, če bo kdo mogel reči, da je služil v armadi ob Soči." — Ranjenci izmed prebivalstva. V Gorici je bilo v bolnišnici 52 civilnih oseb, ki so bile ranjene med obstreljevanjem Gorice; od teh jih je 9 umrlo, 28 ozdravelo. Drugi se še nahajajo v bolniški oskrbi. - Proti koleri so cepili v Gorici vse osebe od 5. do 60. leta. K cepljenju je moral priti vsakdo dvakrat. Vojaki so cepljeni še proti kozam in proti le-garju. - Kolera. V času od 19. do 26. julija je bilo na Hrvaškem in v Slavoniji 321 slučajev kolere. — Razširjanje a-zijatske kolere v južni Italiji dela ministrskemu svetu v Rimu veliko preglavic. ŠTAJARSKO 1 — Odsev v zraku (fatamorgana). Blizu Pohorja na Štajerskem so videli dne 25. julija dve sliki na nebu, ki sta dosegli izredno jasnost. V prvi sliki je bil najbrž odsev prekomorskega transporta na oceanskih velikanih, katerim so ob strani, le deloma vidno, sledile manjše ladje. Neki opazovale se je trudil, da bi natančno razpoznal posamezne dele velikih parnikov, a se mu ni posrečilo, ker so bile oči ob tem prenapete. Po njegovem mnenju je utegnil biti to vojaški transport spremstvu manjših enot vojne mornarice v Sredozemskem morju. Na drugi sliki je opazovalec, kakor trdi, videl med drugim razpuščeno krdelo neznane konjenice, ki se je premikala zdaj počasneje, zdaj hitreje, včasih pa je obstala. Ker je stala ta prikazen južno od Pohorja, bi utegnilo biti mogoče, da je fatamorgana, ki se tod tako redko vidi, pričarala za kratek čas del Nila in srednjega Sredozemskega morja. — Bivši urednik lista "Štajerc" ustreljen. "Štajerc" je imel za urednika nekega Antona Peitlerja. Ta je bil zadnji čas cel rokovnjak. Ropal je in streljal na ljudi. Ko so ga preganjali orožniki, se je skrival. Ustrelil ga je ravnatelj Fritz, ko ga je Peitler napadel. j . :( — V ozemlju ob Ploecknu (južno od Ziljske doline) so Italijani v zad njih dneh julija z vsemi sredstvi sku šali prodreti. Zastavili so en polk ber saljerov, dva pešpolka in obsuli branil ce s točo krogel vseh kalibrov. Kljub temu so bili vsi napori zastonj. Naval je bil zmagovito odbit.__ PRIMORSKO. — Sodba o avstrijski brambi v Pri morju. — "Frankfurter Zeitung" je natančno opisala vse boje ob Soči in končala la opis s sledečimi besedami Na veliko zasnovana ofenziva Italija nov se je ponesrečila. Gorica, ključ črte in vrat k cestam v Ljubljano in Trst je trdno v rokah braniteljev, ki jih jc treba slaviti z opravičenim pono som kot zveste čuvaje monarhije. Tudi če bi Italijani v bodočih bojih dosegi kak napredek, ne bo pomenjalo kon čne zmage. Avstrijci so izvrstno po rabili čas politično-diplomatičnih po gajanj. da utrde svoje obrambne črte ob Soči! Ako bi Italijani hoteli posla ti pomoči na Dardanele ali celo Francijo, bi morali svojo ofenzivo proti Avstriji izpremeniti v defenzivo... — Umrl je 5. avgusta č. g. Fr. Mati čič, župnik v Boljunu — Istra. Rojen je bil v Kamniku 1. 1841. V boljunski župniji je služboval od 1. 1880 dalje. HRVATSKO. SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČA. (Nadaljevanje z 2. strani.) bi me bila na kosce raznesla, ker sem pa ležal na trebuhu, ni bilo ravno hudega. Pa to se je večkrat zgodilo; zato moram reči, da sta me doslej Bog in Marija čudežno varovala. Z zaupanjem sem se izročil tudi zanaprej božjemu varstvu ter trdno obljubil spo-korno živeti, če živ ostanem. Vem, da so tudi Vaše molitve pomagale. Ravno na kresni večer in tisto nedeljo, ko ste na Šmarni gori Marijo prosili in z o-tročiči molili, sem bil v najhujšem. Nekaj mi je reklo, da v tistih urah, ko so se sv. maše brale, tudi vi zame prosite. Tako, ljubi moji otročiči, vedni molite zame in spoštujte svojo mater... Molite za časno in večno življenje, da se bomo enkrat vsi srečno v nebesih združili. Če nas pa ljubi Bog pri življenju ohrani in reši te strašne šibe, bomo pa tudi spokorno živeli... Pozdravim vse: najprej Tebe, ljuba žena, otročiče, vse domače in sosede. Pridno delajte in mirno skupaj živite! Z Bogom! — Anton Kocijes iz Vodic na Gorenjskem. Tudi naši so korenjaki. Desetnik Josip Šetina iz Bele Krajine piše: V neki ogrski bolnišnici ležimo trije ranjeni Slovenci. V svojih pogovorih se spominjamo našega če-tovodje Jožefa Jurmana, doma nekje pri Krškem na Dolenjskem. Bil je vrl dečko, da malo takih. V boju nepopisno hraber in pogumen, nasproti svojim vojakom pravičen, dober in u-smiljen, vedno pa vesel in Ijtibeznjiv. Pel je vedno, koder je hodil. Ob vsakem bajonetnem naskoku je bil prvi in nam je rekel: "Pustite mene naprej! tem geslu je žrtvovalo že veliko naših junakov blago in kri. S tem geslom se borimo tudi zopet verolomnega E-manuela. Čeprav nas že dva meseca obstreljuje s svojimi ali pa z izposojenimi topovi — mi stojimo trdno kakor skala in se ne ganemo ne za ped nazaj. Pred enim letom, ko se je pričela vojska, nisem še slutil, da se je bout udeležil kot 181etni mladenič; toda dolžnost me je klicala in šel sem dne 13. aprila od doma. Prva pot mi je bila k Mariji. Pomočnici na Brezje, kajti vanjo zaupam in ona me tolaži v vseh težavah. Materine besede mi done v ušesih: Moj sin! V Marijo zaupaj; ona te reši!" Te besede izpolnjujem zlasti sedaj, ko duševno trpim in ne vem, kje se nahaja ljuba mamica, ne kje moja dva brata. V moji rojstni vavsi, pol ure od italijanske meje, v Breginju na Goriškem, gospodari sedaj Italijan. Od 22. maja nisem dobil nobenega sporočila od domačih. Junak sem pa od nog do glave. Toda, boste rekli, lastna hvala — cena mala. To je sicer res, vedno pa le ne. Pogumen sem in poln trdnega zaupanja. Ko se nahajam tu osamljen tujec med tujci, uganite, kdo me je obiskal? Prišel je k meni stari, zvesti prijatelj moj "Domoljub" ter mi prinesel raznih veselih poročil od vseh strani. Ni. se bal italijanskih granat; izkazal se je zvestega prijatelja. Zahvaliti se ti, dragi "Domoljub", ne morem dovolj; samo po domače ti rečem: Bog plačaj stokrat! Kako se meni godi, bi morda rad vedel. Bivam med tirolskimi pečinami, ki jih že dva meseca obstreljujejo laške granate. Sedaj sem že en mesec pri opazovalni postaji ter prežim za sovražnikovim gibanjem. Kadar se bomo kaj več spopadli z bivšimi sosedi, bom že sporočil. Pozdravljam vse, posebno pa člane in članice slovenskih Marijinih družb in izobraževalnih društev ter vse somišljenike S. L. S. Napredujte in vztrajajte, mi pa bomo tudi vztrajali, dokler ne potolčemo vseh sovražnikov. Ti, "Domoljub", pa pazi, da me boš obiskoval kolikor mogoče redno. Z Bogom! Na svidenje, če ne drugje, pa nad zvezdami! — Alojzij Bris, vojna pošta 217. Dr. RichteKs Pain Expelicr zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in miiie. Pravo zdravilo je T zavoju, ku korSnegu vidite n« sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark. 25c in 50e vseh lekarnah »li pa piiite ponj naravnost na Fill. Bitu & Co. 74-80 Washington Street New Y*rk, Orphetim Theatre Pondeljek 27. septembra 1915 KJER VPRIZORI Boston Opera Kompanija SVETOMOZNANO IGRO' Bohemian Girl: (Ce«ko dekle) ki je najpriljulmejša igra, kojo vprizorijo najznamenitejši ey eopski in anterikauski gledališki igralci in igralke. SO^Igralcev in igralk—SO Nizka vstopnina—50c, 75c, $1.00 in $1.50 Dobite tikete zgodaj, da dobite n^boljši sedaj, ker bo sedežev gotovo premalo za vse ljudstvo. (Je ste že kdaj želeli videti najboljšo glediško predstavo, ne zamuditi te prilike. Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. 9999 Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) "Ti ne veruješ vsemu, kar sem mu povedala! Videla sem ti to na obrazu. Toda počakaj, sam boš videl, če sem imela prav, ali ne. Saj sem govorila samo splošno, a sam Bog vedi, kaj vse ima še v mislih! To je strašen človek. Te štiri dni sem hodila tu po sobi in uganila po malem vse. Njegova glavna potreba je bila, da reši Aljošo bol-nosti, ki mu je kalila življenje, in dolžnosti, s katerimi ga je ljubezen priklepala name. To snubitev si je izmislil tudi zato, da se vrine s svojim vplivom med naju in očara Aljošo s plemenitostjo in velikodušjem. To je resnica, Vanja, resnica! Aljoša je pač takšnega značaja. Pomiril bi se glede mene, njegov nemir zaradi mene, bi ponehal. Mislil bi si, zdaj je itak že toliko, kot moja žena, in na veke moja, in bi nehote posvetil Katji več zanimanja. Knez je očividno proučil to Katjo in spoznal, da je primerna zanj in ga more bolj omamiti, nego jaz. Ah, Vanja! Ti si zdaj edina moja nada: knez se hoče s teboj zbližati in seznaniti. Ne odklanjaj tega in potrudi se, golob-ček, za božjo voljo, da čimpreje prideš v dotiko z grofinjo. Seznani se s to Katjo, spoznaj jo natančneje in mi povej, kakšna je. Vedeti moram, kakšen vtis bo napravila nate. Nihče me tako ne razume, kakor ti, in ti veš, česa mi je treba. Oglej si tudi, kako daleč sega njuno prijateljstvo, kaj je med njima in o čem se razgovarjata; Katjo spoznava pred vsem... Še zdaj mi dokazi svoje prijateljstvo, ti moj mili, ljubljeni Vanja. Na tebi, samo na tebi sloni zdaj moja nada...! Ko sem se vrnil domov, je bila že ena popolnoči. Neli mi je odprla zaspanega lica. Nasmehnila je in se svetlo ozrla name. Revica je bila zelo nevoljna nase, ker je zaspala. Silno rada bi me dočakala. Rekla je, da je prišel nekdo vprašat zame, sedel pri nji in mi pustil na mizi pismo. Pismo je bilo od Maslobojeva, ki me je vabil, da naj ga obiščem drugi dan ob eni popoldne. Rad bi bil vprašal Neli, kako in kaj, toda odložil sem do dru- več!" klonjenosti in — se mi preveč ne razodene. "Zakaj pa ti ni dolgčas? Saj si rekla, da ti je 'dolgčas in ne'?" sem jo vprašal ter se ji nehote nasmehnil, tako mila in draga mi je postajala. "Že vem, zakaj!" je odgovorila ona, se nasmehnila in spet nečesa zasramo-vala. Govorila sva na pragu, pri odprtih vratih. Neli je stala pred menoj, s povešenimi očesci, držeča me z eno roko za ramo, z drugo pa me je pocukala za rokav površnika. "Kaj je? Ali kakšna skrivnost?" sem vprašal. "Ne — nič ni, — samo vašo knjigo sem začela čitati v vaši odsotnosti," je izpregovorila polglasno, dvignila do mene svoj nežni, presunljivi pogled in vsa zardela. "A, tako! No, ali ti ugaja?" Nahajal sem se v zadregi pisatelja, ki sliši svojo lastno hvalo, toda bogve-kaj bi bil dal, da sem jo mogel v tistem hipu poljubiti. Toda nekaj mi ni dalo, da to storim. Neli je molčala. Zakaj je umrl, zakaj?" je vprašala nato z izrazom najgloblje žalosti, me naglo pogledala in takoj spet povesila oči. "Kdo?" "Tisti mladi, — jetični —s v knjigi?" "Kaj se hoče, treba je bilo, Neli." "Prav nič ni bilo treba," je odgovorila šepetoma, toda naglo, kratko, napol, srdito, stisnila ustnice in še globlje povesila glavico. Preteko je par hipov. "Kaj pa ona — no, veste, onadva— deklica in starček," je zašepetala in me še bolj potegnila za rokav, "ali bosta živela skupaj? In ne bosta trpela revščine?" "Ne, Neli, ona pojde daleč odondod, postala bo žena nekega graščaka; ona pa ostane sam," sem ji odgovoril z velikim sočutjem; zares se mi je smilila, da ji nisem mogel povedati česa tolailjivejšega. "Da, da! — Vidite, tako je! Oh, kakšni ste!... Zdaj niti čitati ne maram gega dne in jo prisilil, da je takoj legla spat; revica je bila že itak trudna od čakanja, kajti zaspala je šele pol ure pred mojim prihodom. PETO POGLAVJE. Zjutraj mi je pravila Neli v snoc-nem obisku precej čudne reči. Čudno je bilo sploh že to, da me je Maslobojev ta večer obiskal, ko je moral vedeti, da me ne najde doma; dobro sem se spominjam, da sem ga pri najinem zad njem svidenju sam opozoril na to. Neli je pravila, da izprva ni hotela odpreti, ker se je bala; — bilo je namreč že ob osmih zvečer. On pa jo je pre-prosil skozi zaprta vrata, češ da se mi zgodi velika nesreča, ako mi danes ne pusti pisma. Ko ga je pustila v stanovanje, je takoj napisal pismo, stopil k nji in sedel poleg nje na divan. "Vstala sem in nisem hotela z njim govoriti," je pravila Neli, "kajti zelo sem se ga bala; začel mi je pripovedovati o Bubnovi, kako je zdaj jezna, in da si me zdaj nič več ne upa vzeti k sebi. Začel je tudi hvaliti vas, rekoč, da je vaš zvest prijatelj in vas je poznal še kot majhnega dečka. Nato sem začela govoriti z njim. Privlekel je iz žepa sladčic in me zaprosil, naj jih vžamem, pa nisem hotela, nato me je začel prepričevati, da je dober človek, in zna peti pesmi in plesati; skočil je pokoncu in zaplesal. Zazdelo se mi je smešno. Nato je rekel, da še majčkeno posedi: 'Počakal bom Va- njo, morda se vrne c_ in me je na vse kriplje prosil, naj se ga ne bojim in naj sedem k njemu. Sedla sem, a govoriti nisem ničesar hotela. Takrat pa mi je dejal, da je poznal mamico in dedka in — nato sem tudi jaz začela govoriti z njim. In sedel je dolgo-časa..." m - ' 1 J "O čem pa --ta govorila?" "O mamici — o Bubnovi — in o dedku. Dve uri je bil tu." Zdelo se mi je, da Neli noče povedati, o čem sta govorila. Nisem je izpraševal, ker sem upal, da izvem vse od Maslobojeva. Mislil sem si le, da je prišel Maslobojev nalašč v moji odsotnosti, da bi dobil Neli samo. "Celim to?" sem se vprašal sam pri sebi. Pokazala mi je troje sladčic, ki jih ji je bil dal. Bili so slabi ledenci \ zelenem in rdečem papirju, kupljeni gotovo v sadni prodajalnici. Neli se je zasmejala, ko mi jih je pokazala. "Ali jih nisi snedla?" sem vprašal. "Nočem," mi je odgovorila resnobno in namršila obrvi. "Tudi vzela jih nisem od njega; >am jih je pustil na divanu..." Ta dan me je čakalo mnogo potov. Začel sem se poslavljati od Neli. "Ali ti je dolgčas, kadar si sama?" "Dolgčas in ne. Dolgčas mi je zato, ker vas ni.", S koliko ljubeznijo me je pogledala pri teh besedah! Celo jutro me je že gledala tako nežno in se kazala t;»ko veselo in laskavo, ob enem pa je bilo v njenem vedenju nekaj sramežljivega in plahega, kakor bi se bala, da me z nečim ne vznevolji, ne izgubi moje na- Jezno je odpahnila mojo roko, naglo se obrnila od mene, stopila k mizi in obstala obrnjena v kot in povešaje oči v tla. Vsa je zardela in dihala neenakomerno, kakor od silnega razburjenja. "Ne bodi žalostna, Neli; razjezila si se," sem izpregovoril in stopil k nji: "Saj vse to ni resnica, kar je napisano,— zgolj izmišljenina je; zakaj bi se jezila! Ti rahločutna deklica, ti!" "Ne jezim sem," je izpregovorila plaho in dvignila k meni pogled, ki je tako svetal in ljubeč; nato je naenkrat zgrabil mojo roko, si jo pritisnila -na prsi in zaplakala. Takoj nato pa se je zasmejala, — plakala je in se smejala, oboje obenem. Tudi meni je bilo čudno in — nekako sladko pri srcu. A za nobeno ceno mi ni hotela pokazati obraza, in ko sem ji hotel dvigniti ličece raz svojo ramo, se je čimdalje bolj smejala. Naposled sva končala ta čustvapolni prizor. Poslovila sva se, ker se mi je mudilo. Neli, vsa rdeča v obraz in še vedno nekako sramežljiva, a z očmi sijočimi liki dve zvezdici, je pritekla za menoj na stopnice in me prosila, naj se vrnem brž domov. Obljubil sem, da pridem na vsak način k obedu, in to prej ko mogoče. Najprej sem se napotil k Ihmenje-vim. Oba sta bila slabega zdravja. Ana Andrejevna je bila popolnoma bol na, Nikolaj Sergejevič pa je sedel v vojem kabinetu. Slišal je, da sem prišel, toda vedel sem, da po svoji navadi pride prej, nego čez četrt ure, da e midva tačas nagovoriva. Ker nisem hotel preveč vznemiriti Ane An-drejevne, sem po možnosti ublažil sno-čni dogodek, toda povedal sem ji resnico. V moje začudenje je bila starka sicer ogorčena, a je vendar brez začudenja sprejela vest o morebitnem razdoru. "Vidiš, dragi moj, to sem si mislila," je dejala. "Takrat ko si ti odšel, sem dolgo premišljevala in prišla do zaključka, da to ne more biti. Nismo si zaslužili od Gospoda Boga. Sicer pa tudi od tako podlegrf človeka ni mogoče pričakovati česa dobrega. To ni šala, da nam jemlje deset tisoč za nič in nič, za nič, da veš, in jih vseeno jemlje. Poslednji košček kruha nam jemlje: lhmenjevko bodo prodali. Nataša pa je prav in pametno ravnala, da mu ni verjela. A veš Ii, dragi," je nadaljevala s tišjim glasom, "naš, naši On je odločno proti temu zakonu. 'Nočem tega', pravi. Izpočetka sem mislila, da govori kar tako; ne, pa je le resnica. Kaj bo potem z njo, z golo-bičicol On jo popolnoma prekolne. Kaj pa dela on, Aljoša?" Še dolgo časa me je izpraševala ter vzdihovala in tarnala ob vsakem mojem odgovoru. Sploh sem opažal, da je postala v zadnjem času nekako čudno izgubljena. Vsaka novica jo je pretresla. Skrb za Natašo ji je morila srce in zdravje. Prišel je stari, v spalni suknji in brpzpetnikih; tožil je, da ima mrzlico, toda nežno se je ozrl na ženo, hodil o- krog nje ves čas moje navzočnosti, kakor okrog otroka, ji gledal v oči in se celo plašil pred njo. Bil je preplašen nad njeno boleznijo; čutil je, da mu ne ostane ničesar več v življenju, ako njo izgubi. Sedel sem pri njiju kakšno uro. Ob slovesu me je spremil na mostovž in Ime vprašal, kako je z Neli. .Resno je | mislil na to, da bi jo'vzel mesto hčere v svojo hišo. Začel se je posvetovali z menoj, kako bi se dalo pridobiti za to tudi Ano Andrejevno. S posebno radovednostjo me je izpraševal o Neli, če nisem izvedel česa njegovega o nji. Povedal sem mu vse na kratko; vtis moje pripovesti je bil globok. "Govorila bova še o tem," je dejal odločno, "dotlej pa — sicer te pa itak obiščem, kakor hitro bom malo bolj šega zdravja. Takrat se pomeniva." Ravno opoldne sem prišel k Maslo bojevu. V moje največje začudenje je bil knez prva oseba, ki sem jo sre čal, prišedši k njemu. Na mostovžu si je oblačil površnik, Maslobojev pa mu je vstrežljivo pomagal in mu poda jal palico. Dasiravno mi je bil že pra vil o svojem znanju s knezom,, vendar me je to srečanje zelo presenetilo Knezu je bilo nerodno, ko me je za gledal. "Ah vi ste!,' je vzkliknil nekako s preveliko vnemo. "To nepričakovano srečanje! Sicer pa sem ravnokar slišal od gospoda Maslobojeva, da ste znani z njim. Veseli me, veseli, silno me veseli da vas vidim; tega sem si ravno želel in kakor hitro bo mogoče, vas nameravam obiskati; saj dovolite? Pro šnjo imam do vas: pomagajte mi, raz jasnite naš sedanji položaj. Gotovo me razumete, da govorim o tem, kar je bilo snoči... Vi ste tam znanec in prijatelj in ste zasledovali celi razvoj te zadeve; vpliv imate... Neizrekljivo žal mi je, da se moreva kar zdajle a saj veste, opravki! Cez par dni ali morda še prej, pa mi bo čast, da pri dem k vam. Zdaj pa..." Malo prekrepko mi je stisnil roko. pokimal Maslobojevu in odšel. "Povej mi, za Boga" — sem izpre govoril, ko sem stopil v sobo. "Prav ničesar ti ne povem," mi je segel Maslobojev v besedo, segel naglo po kapici in se obrnil proti mo stovžu. "Opravki! Mudi se mi, brate, sam sem se zakasnil!..." "Saj si mi sam pisal, da naj ob dvanajstih. .. "Kaj za to, če sem ti pisal? Včeraj sem pisal jaz tebi, daes pa drugi meni, da mi kar po glavj brni, — takšni opravki! Čakajo me. Zbogom, Vanja. Edino zadoščenje, ki ti ga morem dati, je to, da me pretepeš, ker sem te zaman motil... Ako se hočeš potolažiti, tepi, a za Kriščevo voljo, brž! Ne čakaj, opravki so nujni..." "Čemu bi te tepel? Ako imaš opravke, hiti za njimi; vsak ima svoje nepričakovane posle. Samo..." "Ne, o 'samo' ti že povem," me je prekinil, skočil na mostovž in se vrgel v plašč, za njim sem se oblekel še jaz. "Opraviti imam tudi s teboj; zelo važen opravek, zaradi katerega sem le ravno povabil; tiče se naravnost tebe in tvojih interesov. Toda ker ti ne morem povedati kar na naglem, mi daj za božjo voljo besedo, da se vrneš k meni drevi raVno ob sedmi uri, nič prej, nič kasneje. Takrat bom doma... "Nocoj," sem rekel neodločno, "nocoj, dragi moj, sem hotel iti..." "Pa pojdi zdaj tja, kamor si hotel iti drevi, duša draga, zvečer pa pridi j k meni. Niti misliti si ne moreš, Vanja, kakšne reči ti povem..." "Toda prosim te vendar: kaj je takega? Priznavam ti, da si razvnel mojo radovednost." Medtem sva stopila skozi hišna vrata in obstala na trotoarju. "Torej velja?" je vprašal on trdovratno. "Rekel sem ti, da pridem." "Ne, daj častno besedo." "Kakšen je! Dobro, častna beseda." "To je imenitno in plemenito. Kam greš?" "Tod," sem odgovoril in pokazal na desno. "Zbogom, Vanja; ob sedmih ne pozabi." "Čudno," se nisi mislil, gledaje za njim. Zvečer sem nameraval iti k Nataši. Ker pa sem zdaj obljubil Maslobojevu, sem jo sklenil obokati takoj. Prepričan sem bil, Tla bo tudi Aljoša pri nji. Bil je v resnici tam in sc je tam silno razveselil, ko sem stopil v sobo. Nasproti Nataši se je vedel zelo ljubeznivo in nežno, in moj prihod je pozdravil z radostjo. Nataša se je sicer trudila kazati veselo, a videti je bilo, da le šiloma. Njen obraz je bilo bo-lehen in bled; videti je bilo, da je ponoči slabo spala. Proti Aljoši je bila nekako prisiljeno ljubezniva. Dasiravno je Aljoša mnogo govoril in pripovedoval, z očividnim prizadevanjem, da jo razveseli in privabi nasmeh na njena usta, je bilo vendar o-pazili, kako se je v razgovoru izogibal utegne on naposled v resnici naveličati..." "Kako pa naj bo?" je vzkliknila ona prestrašena. "Počakaj, pomorem vama jaz..." Vstal sem in šel v kuhinjo, s pretvezo, da naprosim Mavro, naj mi obriše eno izmed mojih galoš, ki je bij.a zelo blatna. "Previdneje, Vanja!" je'zaklicala o-na za menoj. Jedva sem .prišel k Mavri, je Aljoša kar planil k meni, kakor bi me bil pričakoval. (Dalje j>rih.) Novinčeva starost. Novinca vpraša častnik, koliko m« je let. Novinec odgovori: "Jeden in dvajset; pa bi mi jih bilo že dvaindvajset, toda jedno leto sem bil bolan." KLAJO ZA KONJE, krave, gosi, race in kokoši. Zmlet o-ves in koruzo. Posejo vseh vrst za psešiče. Nemško deteljo in domačo, ter vse vrste druge redilne in krepčil-ne hrane za vse vrste živino dobite v naši veliki prodajalni. 20 vrst razne klaje za kokoši. Prodajemo tudi vse vrste moko, ceneje kot kdo drugi, in sicer: Occident, Ceresota, Gold medal, Pillsburys in Marvel. Seno, oves, koruzo in) slamo, žagavino in razna semena za vrt in polje. Blago dovaža-mo. Odprto do 9. zvečer. FOGERTY'S BIG FEED STORE Chicago tel. 1223. 609 N. Collins St., vogal Ohio St. Joliet, 111. 77-lm-2\v Rojakom priporočamo sledeče blago Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za...................... Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................I19,5' Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..... .......Ilil- Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za l'9^ S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brapdy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................I1** Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................^ Californijsko Vino, zaboj.(25 steklenic) za .......................jj' Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................'l Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo«f skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois Šl SEDAJ JE PRAVI ČAS. Kdor ima namen in se je odločil še letos kupiti farmo, je sedaj najzadnji čas, da to stori; dobra zemlja v lepem, za kmetijstvo ugodnem kraju, se hitro razproda. Zato se podvizajte, da ne bo prepoz-no!-.Ne nalagajte svojih prihrankov v banke, ker to je negotovo in nosi premalo obresti, marveč vložite ga v dobro, rodovitno zemljo, ki Vam bogato poplača Vaš trud. Kdor se ni na lastne oči sam prepričal, ne more verjeti, kako lepo vse na naši zemlji obrodi. Pripomniti moramo, da se v zimskem času, ko je vse pusto in prazno, nikdar ne more tako ogledati, ko sedaj, ko je vse polno življenja in ko vidite iia polju pridelke. Več roja-tov se je že to spomlad nase-ilo, in vsi so prav zadovljni in srečni ter »i ne želijo več nazaj povrniti na svoja po-prejšna mesta v zaduhle mestne tovarne. Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, blizu železnic in večjih mest, oddaljenih 3 do 5 milj. ^ Pridite takoj ali pa prej pišite po natančnejša pojasnila in po obširen popis zemlje z zemljevidom, kar pošljemo vsakemu brezplačno. Slovenska Naselbinska Družba, LOUIS BEWITZ, 198 1st Av. Milwaukee, Wi«\ Joliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLI^1* W. H. KEEGAN POGREBNIH. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. STENSKI PAPI Velika zaloga vsakovrstnih in firnežev. Izvršujejo se vS>, varska dela ter obešanje s't,l! papirja po nizkih cenah. ' C hi. Phone 376. _ 120 Jefferson St. JOLlE?' N. W. telefon 556 . POZOR ROJAKINJE' W. H. K E E G A N, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, I1L Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Ali veste, kje je dobiti najbo'i so po najnižji ceni? Gotovo! V ^ Anton Pasdert lik: ti : iiia Spi »S«; lie lis I t»c Vi Vii Po dt tu da Jei «o I>r se dobijo najboljše sveže 'n jene klobase in najokusnejš* Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso. tor" 'Vo loi Sv, n3s vo«* Ne pozabite torej obiskati našej mesnici in groceriji °a lu Broadway and Granit« Chic. Phone 2768. N. W. *«1 Pa. in se H< '«1 Katje in očeta. Njegov snočni poskus sprave se je bil očividno ponesrečil. "Veš kaj, on bi strašno rad šel odtod," mi je v naglici šepetnila Nataša, ko je šel, za trenotek Mavri nekaj naročit, "pa se ne upa. Jaz pa se mu sama bojim- reči, naj gre, ker takrat bržkone nalašč ne pojde; najbolj se pa bojim tega, tla se me ne bi naveličal in se vsled tega popolnoma ohladil do mene! Kaj naj storim! "Moj Bog, v kakšen položaj se sprav ljata sama! In kako nezaupna sta, kako prežita drug na drugega! To se pove, pa je pri kraju. Tega položaja se Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imonuje ter je najboljša pijača / ================ E. Porter Brewing Coi OH telefona 405, S. Blnff St., Joliet, i i