483 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
podaja precej splo{en oris kazenskega prava na Slovenskem do 1848, Jelka Melik (Ljubljana) pa po tem
letu. Delo zaklju~uje glosar manj znanih nem{kih pravnih pojmov iz Malefi~nih svobo{~in Ljubljan~anov,
ki ga je sestavil Borut Holcman (Maribor).
Peter [tih
Tirol – Österreich – Italien. Festschrift für Josef Riedmann zum 65. Geburtstag. Izd. Klaus
Brandstätter, Julia Hörmann. Innsbruck : Wagner, 2005. 691 strani. (Schlern-Schriften ; 330)
Josef Riedmann, kateremu je posve~en obse‘en jubilejni zbornik razprav ob njegovi petin{est-
desetletnici, je dobro poznan tudi slovenskim zgodovinarjem – {e zlasti medievistiom. Gre za rednega
profesorja srednjeve{ke zgodovine in pomo‘nih zgodovinskih ved na univerzi v Innsbrucku, kjer deluje
‘e od leta 1969, ko je postal asistent pri Josefu Rainerju. Riedmann, ki je svojo znanstveno in razisko-
valno pot za~el na In{titutu za avstrijske zgodovinske raziskave na Dunaju, kjer je sprva sodeloval pri
ediciji listin Friderika I. Barbarosse, projektu, ki ga je uspe{no vodil in zaklju~il Heinrich Appelt, se je
v medievisti~nih krogih uveljavil s svoji habilitacijskim delom o povezavah grofov in de‘elnih knezov
Tirolske z Italijo do 1335 (Die Beziehungen der Grafen und Landesfürsten von Tirol zu Iitalien bis zum
Jahre 1335). Delo je iz{lo leta 1977 pri Avstrijski akademiji znanosti (katere ~lan je od 1982 tudi
Riedmann sam) in z njim je avtor pokazal, kako pomembna je bila Italija (zlasti njeni bankirji in tudi
razni potentati-uzurpatorji, ki so kontrolirali severnoitalijanska mesta) za politiko tirolskih grofov na
kontaktnem prostoru med Nem~ijo in Italijo. To delo – kot tudi vsa zgodovina tirolskega prostora, s
katerim je bil slovenski stoletja dolgo povezan zlasti preko {kofije v Briksnu, pa tudi druga~e – je
pomembno tudi za raziskovalce slovenskega srednjega veka, saj je od srede 13. stoletja naslov tirolskih
grofov (in nato tudi polo‘aj prvih tirolskih de‘elnih knezov) nosil visokoplemi{ki rod, ki se je imenoval
po Gorici. Radij delovanja gori{kih grofov je tako segal od severnega Jadrana do najpomembnej{ih
alpskih poti, ki so povezovale nem{ki in italijanski prostor in ene in iste grofovske osebe (pa tudi
njihovo ministerialno spremstvo) lahko spremljamo ob So~i, koro{ki Dravi, Etschu, Innu ali pa tudi ob
Padu, Brenti ali Livenzi. Med temi je bil gotovo najpomembnej{i tirolsko-gori{ki grof Majnhard IV ., od
1286 tudi koro{ki vojvoda, ki je svoje »kne‘je sanje« tudi v resnici udejanjil z oblikovanjem de‘ele
Tirolske in temu knezu je bila 1995 prav pod znanstvenim vodstvom Riedmanna namenjena velika in
odli~na de‘elna razstava na gradu Tirol in v samostanu Stamms, ki je vsaj na simbolni ravni za kratek
~as zdru‘ila od 1918 razdeljeno in s strani Majnharda IV. ustvarjeno de‘elo.
S tem smo ‘e pri drugi veliki temi Riedmannovega zgodovinopisnega udejstvovanja – tirolski de‘elni
zgodovini. Tudi tu je njegov prispevek ve~ kot zgolj opazen in njegovo najpomembnej{e delo na tem
podro~ju so zagotovo njegovi teksti, ki jih je napisal za danes standardno delo o zgodovine Tirolske
(Geschichte des Landes Tirol), med katerimi izstopata {tiristo strani dolg pregled srednjega veka v
prvem zvezku (prvi~ iz{lo 1985) in sedemsto strani dolg pregled sodobne zgodovine (1918–1970) v
~etrtem zvezku (prvi~ iz{lo 1988) omenjene zgodovine.
Vsekakor ni ravno veliko medievistov, ki se suvereno ukvarjajo tudi s sodobno zgodovino in to
dejstvo se lepo zrcali tudi v Riedmannu posve~enemu jubilejnem zborniku: paleta 49 prispevkov, ki so
jih napisali njegovi prijatelji, kolegi in u~enci, se namre~ razteza od anti~ne pa do sodobne, povojne
zgodovine in v njih so nagovorjene zelo razli~ne teme, s katerimi se je Riedmann ukvarjal na svoji
profesionalni poti in ki smo jih zgoraj lahko nakazali le zelo okvirno. Na tem mestu nima nobenega
smisla na{tevati vse prispevke, ki izvirajo izpod peres avtorjev iz Nem~ije, Italije, ^e{ke in seveda
Avstrije in ki v zborniku – zanimivo – niso urejeni kronolo{ko, ampak abecedno. Omeniti velja le, da se
tematsko v prvi vrsti navezujejo na zgodovino Tirolske in Avstrije, na odnose z (italijanskim) jugom in
na pomo‘ne zgodovinske vede. Med njimi bo zanimivo branje zagotovo na{el tudi slovenski zgodovi-
nar, pa naj ga zanimajo vpra{anja povezana s problematiko srednjeve{kih de‘el (Hagedener, Nieder-
stätter), diplomatiko (Härtel, Wolfram), briksen{kimi {kofi (Bitschnau), Janezom Vetrinjskim (Stelzer)
ali pa tudi z ju‘notirolskim vpra{anjem po 1945 (Gehler) itd.
Jubilejni zbornik je vsekakor lep poklon in lepo darilo Riedmannu ob njegovem ‘ivljenjskem praz-
niku in tudi ob zaklju~ku njegove profesorske kariere na univerzi v Innsbrucku, ki jo z za~etkom {tu-

484 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
dijskega leta 2006/2007 kon~uje kot eremitirani profesor. Nemara najlep{e darilo pa si je pripravil kar
sam, ko je leta 2005 (skupaj z Walterjem Neuhauserjem) v innsbru{ki univerzitetni knji‘nici, v majh-
nem srednjeve{kem pergamentnem kodeksu, odkril prepise okrog 130 dosedaj nepoznanih pisem in
mandatov cesarja Friderika II. in njegovega sina Konrada IV . iz 13. stoletja (gl. npr. http://www.uibk.ac.at/
ipoint/news/uni_und_forschung/271893.html). Sre~na najdba, ki so jo nekateri tirolski mediji primer-
jali kar z odkritjem prazgodovinskega Ötzija, je zlasti pomembna za kratko dobo vladanja Konrada IV.,
katerega biografija bo morala biti na podlagi novo odkritih pisem napisana na novo. Od Josefa Ried-
manna, ki je svojo pot medievista za~el s sodelovanjem pri ediciji listin Friderika I. Barbarosse, lahko
tako sedaj pri~akujemo {e objavo novoodkritih dokumentov Friderika II. in Konrada IV. Lep{ega
zaklju~ka univerzitetne kariere si profesor medievistike skorajda ne more ‘eleti!
Peter [tih
Protestantizem, slovenska identiteta in zdru‘ujo~a se Evropa. Ur. Marko Ker{evan. Ljubljana :
Znanstvenoraziskovalni in{titut Filozofske fakultete, 2006. 457 strani.
Pri~ujo~i zbornik vsebuje razprave in {tudije, ki so nastale v okviru ve~letnega (2002–2005) ra-
ziskovalnega projekta »Slovenska identiteta in zdru‘ujo~a se Evropa: pomen protestantizma«, ki ga je
vodil prof. dr. Marko Ker{evan. Cilj raziskave lahko strnemo kot iskanje odgovora na temeljno vpra{anje,
kak{ne so potrebe in mo‘nosti, da se protestantizem pojavlja kot ena od povezovalnih ter hkrati razliko-
valnih sestavin slovenske identitete, t. j. slovenske zunanje prepoznavnosti na eni in notranje samozave-
sti na drugi strani, v procesu vklju~evanja v zdru‘ujo~o se Evropo (Evropsko unijo).
V tem kontekstu velja spomniti, da s(m)o se Slovenci nacionalno oblikovali v okviru svojega (po-
sebnega knji‘nega) jezika; prav pri konstituiranju sloven{~ine kot knji‘nega jezika je imel za~etno in
pionirsko vlogo slovenski protestantizem 16. stoletja. Vnovi~no odpiranje vpra{anja potencialne vloge
protestantske sestavine slovenske identitete je bilo nedvomno vzpodbujeno in povezano z novo situa-
cijo, nastalo ob osamosvojitvi Slovenije oziroma vzpostavitvi slovenske dr‘ave in njene vklju~itve v
Evropsko unijo, hkrati pa raziskovalno za‘eleno in potrebno, saj je bilo potrebno te (protestantske)
sestavine ponovno pretehtati in ovrednotiti znotraj (slovenske) identitete same in pri njenem soo~anju z
evropskim okoljem. In prav v tem je smiselnost, aktualnost in vrednost opravljenega raziskovalnega
projekta.
Avtorji/avtorice so v svojih raziskavah, razpravah in {tudijah izhajali iz elementov teoretske analize
problema sodobne nacionalne identitete ter {e posebej analize razmerja med nacionalno identiteto,
knji‘nim jezikom in protestantskim kr{~anstvom v slovenskem primeru, kakor tudi analize odnosa do
slovenskega protestantizma v (kon)tekstih, posebej relevantnih za oblikovanje nacionalne (samo)zavesti
in kulturne memorije.
Marko Ker{evan v uvodni in hkrati sintetizirajo~i {tudiji z naslovom Slovenci in protestantizem
namenja osrednjo pozornost teoretski konceptualizaciji naroda/nacije in nacionalne identitete, pa tudi
vpra{anjem specifi~nosti slovenske nacionalne identitete in njenega (pre)oblikovanja v ~asu in prostoru
ter vlogi jezika, religije/protestantizma, kulture in dr‘avnosti pri tem. Nedvomno gre za tehten in aktua-
len prispevek k teoretskim diskusijam o opredeljevanju nacionalne identitete nasploh in slovenske {e
posebej, kot tudi za poseg v razli~ne vidike razhajanj ob ocenjevanju pomena slovenskega protestantizma.
S teoretskimi vpra{anji razmerja med nacionalno identiteto, nacionalizmom in religijo se ukvarjata
tudi naslednji dve {tudiji. Andrej Kurillo v razpravi Religija in nacionalizem poudarja – na podlagi
opravljene analize razmerja med etni~nimi, religioznimi in nacionalnimi komponentami konfliktov v
jugovzhodni Evropi, kot podro~ju, ki ga je modernizacija zajela razmeroma pozno –, da je do nacional-
nih konfliktov za~elo prihajati {ele v obdobju formiranja nacionalnih dr‘av, in sicer z njihovo potrebo
po trdnosti in brezprizivnosti nacionalnih lojalnosti. Sabina Mihelj v prvem delu svoje {tudije Prote-
stantizem in slovenski nacionalizem – izhajajo~ s stali{~a, da »vsako vzpostavitev nove dr‘ave ali za-
menjavo politi~nega re‘ima praviloma spremljajo procesi predelave kolektivnih identitet, kolektivnih
memorij in simbolnih prostorov ter nanje vezanih praks, tekstov, predmetov, pravil in simbolov« –
kriti~no pose‘e v sodobne teoretske razprave o narodu in nacionalizmu, v drugem delu pa podaja skrb-