Stav. 44
V Trstu, sobota dne 13. februarja 1915«
Letnik XL«
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in prazm*-# ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredni&vo: Ubca Sv. Franči5ka A^kega U. 20, L nadrfr. — dopisi naj se pošiljajo uredništvu	NeJraiikirsma pisma se
spiejctnajo in rokopisi se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni u/ed:..k &ician Godina. Letnik konsorc* lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti"._ yp.ssane ^ ^ c omejenim pofoit.om v Tr^tu, ulica Sv. I ran^^a A-^hcga-*. Telefon urcdaiJtva in uprave »lev. 11-57.
Naročnina zrni*. Za ceio leto......
..................... " "
za tri ...............
Za nedeljsko izdajo za cclo leto......
za pol leta...............
.v 24'-
12 — G — 520 260
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih za*
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka na-laljna vrsta.............2 —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin* in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti«. — Plača in «j2i se v Trato. Uprcra in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv FfanžtiHu Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun it. 841.662.
U Karpatih napredujejo nate čete vKUub Ijutemu sovražnemu odporu
Položaj na Poljskem in u zapadni Galiciji neizpremenjen. - Napredek«Bukovini. - Nemški uspehi na Vzhodnem Pruskem. - Henriki
razšla-j Zapadno bojišče: Ob obali se je včeraj no daljšem premoru pojavilo zopet nekaj za- ladij.
Sovražni letalci so vrgli na Ostende ne-
in v
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se ša: 12. februarja opoldne.
Položaj na ruskem Poljskem padni Galiciji je neizpremenjen.
Boji na karpatski fronti trajajo povsou. kaj bomb, ki niso napravile škode v mili-Napad za\eznikov pridobiva korak /a taričnem pogledu.
korakom lai v kljub Ijutemu odporu .sovražnika in zasta\ lianiu ruskih ojačenj. ki sc pritegujejo od vseh strani.
Operacije v Bukovini napredujejo ugodno. Ob vsakdanjih bojih si priborivajo na-
Na ostali fronti so se vršili artiljerijski boji.
Posebno veliko municije je porabil sovražnik proti našim postojankam v Champagni. Posebnega uspeha ni dosegel
še. po Korskih dolinah prodirajoče kolone nikjer
domača tla. Seretska črta je dosežena.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoter, fmL
Ruske laži o našem vojevanju.
DUNAJ, 12. ,r.) Iz vojnočasnikarske-ga stana se poroča: V listu Novoje Vre-mia je bilo citati zadnjič ta odstavek:
Ko Avstrijci uvidijo, da je njih stanje ne vzdržljivo, rinejo ruske ujetnike naprej, meneč, da ne bomo streljali nanje. Mi tega tudi ne storimo. Nekoč v temi ponoči, ob treh zjutraj ni bilo mogoče niti v razdalji pol verste razločiti prijatelja od sovražnika in takrat smo ustrelili enega naših častnikov, dva pa ranili. To je od Avstrijcev podlo. Posebno podlo pa je, da našim ne dovolijo, da bi se proti strelom zavarovali.
Te laži ruskega lista seveda nimajo nobene podlage. Obdol/ujejo naše vojskovanje hudodelstva, ki se dejansko ni zgodilo nikoli in ki je v direktnem nasprotstvu z vojevanjem naših čet. ki ga tudi sami pri-poznavajo. Poročilo lista »Novoje Vre-mja« ima samo očividen namen, da bi se spregledalo, 'da Rusi sami priganjajo s strojnimi puškami svoje ljudi v ogenj. Na ta način padli ruski vojaki naj pa sedaj veljajo kot žrtev našega vojevanja.
Z neiMfco-ruskega bojišču.
BEROLIN, 12. (Kor.) \VolHov urad poroča: Veliki glavni stan, J2. februarja 1915.
Vzhodno bojišče: Njegovo Veličanstvo cesar je prispel na vzhodno-prusko mejo.
Tamošnje operacije so prisilile Ruse, da so najhitreje opustili svoje postojanke vzhodno od Mazoveških jezer. Na posameznih mestih še trajajo boji. Dosedaj je ujetih kakih 26.000 sovražnikov in zajetih nad 20 topov in 30 strojnih pušek. Količina osvojenega vojnega materijala se še ne da približno pregledati.
Na Poljskem, na desni strani Visle, so nemške čete nadaljevale včeraj naznanjeno ofenzivo, vzele mesto Sierpc in zopet zajele nekaj sto sovražnikov.
Na poljskem bojišču na levi strani Visle ni nobenih izprememb.
Vrhovno armadno vodstvo.
Boji ob Brati.
KODANJ, 11. Iz Petrograda poročajo uradno, da je v koncentriranem boju ob Bzuri, kier so irneli Nemci na širokost 11 kilometrov razmeščenih sedem divizij in šeststo topov, padlo okrog petinštirideset tisoč Nemcev, mrtvih, dočim. se ostale nemška izgube še ne dajo preceniti. Z ozirorn na to bitko Nemci izpraznjujejo Lodž.
Ruska državna duma.
PETROORAD, 12. (Kor.) Zasedanje dume je bilo po carskem ukazu odgodeno.
Pred zaključkom je duma sprejela sledeče sklepe:
1.	\ lada naj čim preje ukrene vse, da se pomaga provincam, ki so trpele zaradi vojne;
2.	Vlada naj izdela zakonski načrt o pokojninah in podporah otrok vdov, ki žive pri njih, in o zvišanju pokojnin za sirote brez očeta in matere, katerih očetje so padli v sedanji vojni;
X Vojaški rezervniki. ki vrše policijsko službo, naj se pokličejo pod orožje in naj se nadomeste po vojakih, ki izstopajo iz armadne službe, a so zmožni za policijsko službo;
4. Pri ministrstvu zunanjih stvari naj se sestavi komisija, ki naj preiskava kršitve mednarodnega prava in vojnih običajev s strani sovražnika in preiskuje škodo, ki jo zaradi tega trpi država, javne uredbe, društva in privatne osebe.
Z francosko-nemške§a tojittn.
berolin, 12. (Kot.) \Votffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12, februarja 1915.
Pri Souainu so poizkusili tudi pehotni napad, ki je pa bil zavrnjen in smo zajeli 120 sovražnikov.
Včeraj javljeno število ujetnikov v Argou ih se je zvišalo za enega častnika in 1119 mož.
Severozapadno od Verduna smo vzeli več sovražnih strelskih zakopov. Francoski napad, z ženevsko zastavo na čelu, je bil zavrnjen ob znatnih sovražnikovih izgubah. Na trdnjavo Verdun so nemški letalci vrgli kakih sto bomb.
Na Sudelkopfu v Vogezih se je posrečilo Francozom zasesti majhen predjarek pred našimi postojankami.
Vrhovno armadno vodstvo.
O eksplozivnih krogljah nemške infan-terije.
PARIZ, 11. (Kor.) >Temps« meni, da so podatki ruskega dnevnega poročila, da se poslužujejo Nemci eksplozivnih krogelj, nepravilni. Puškina kroglja je premajhna, da bi se zamoglo spraviti vanjo še eksplozivne snovi. Kroglje, ki so povzročile eksplozivne učinke pri ruskih vojakih, so najbrže zadele na kak trd predmet.
Nemika letali lal Belfertera.
BELFORT, 11. (Kor.) »Agence Havas* poroča: Včeraj dopoldne sta se pojavila nad Belfortom dva nemška »goloba«. Sprejeta sta bila s hudim artiljerijskim ognjem. Eno letalo se je takoj vrnilo, dočim je vrglo drugo dve bombi, od katerih je padla ena na neko neobljudeno hi-
šo. bkoda je znatna. Zasledovano od nekega francoskega letala, je nemško letalo pobegnilo.
Vojna z letali.
VUSSINGEN, 11. (Kor.) Danes proti 10. uri predpoldne je pasiral tu dvokrovec nepoznane nacijonalitete, je preletel pristanišče in vrgel doli dve bombi, ki ste povzročili le malo škode. Bombi ste padli v neposredni bližini parnika »Main« Severnonemškega Lloyda, ki leži v pristanišču Vlissingškein. Nikdo ni bil poškodovan. Letalo je izginilo v južnovzho-dni smeri.
AMSTERDAM. 11. (Kor.) Listi poročajo. da je bilo letalo, ki je vrglo bombe v Vlissingško pristanišče, najbrže francoskega izvora.
Nemški podvodni čoln napadel angleško trgovsko ladjo.
YMLJIDEN, 11. (Kor.) Kapitan angleškega parnika »Laertes«, ki je zjutraj dospel iz Jave, je pripovedoval, da ga je včeraj med svetiljno ladjo Moze in souwensko sipino obstreljeval nek nemški podvodni čoln. Projektili so *koei dimnik in ladjine čolne prodrli v ladjo. Podvodni čoln je poizkušal ladjo torpedirati, ali »Laertes« je ubežala s pomočjo hitrega manevriranja in razvijanja največje hitrosti.
AMSTERDAM, 11. (Kor.) Listi javljajo iz Ymuidena: Kapitan angleškega parnika Laertes« je poročal nadalje, da mu je podvodni čoln. preden je začel z napadom, signaliziral, naj se ustavi. Kapitan se ni pokoril signalu. Parnik ni nosil nikake zastave. Ob prvem signalu podvodnega čolna je# razobesil holandsko zastavo in sicer — kakor je rekel — v varstvo na ladji nahajajočih se nevtralcev, črncev in Kitajcev.
Angleška namerava uporabljati proti nemški trgovini stroge odredbe.
LONDON, 12. (Kor.) V spodnji zbornici je naznanil ministrski predsednik Asquith, da vlada razmišlja, ako naj bi v očigled flagrantnih kršenj vojnih navad, ne uporabila proti nemški trgovini strožjih »a-redb. Upa, da bo kmalu lahko povedal, v čem obstoje te naredbe.
Izmenjava sanitetnega ujetega osobja.
PARIZ, 11. (Kor.) List »Temps« poroča: Interministerijalni odbor za vojne u-jetnike poroča, da se je večkrat zahtevala izmenjava na Nemškem zadržanih francoskih zdravnikov, da pa se na podlagi ženevske konvencije nima izvršiti zamenjava, temveč se mora ujeto sanitet-
no osobje enostavno - poslati domov. — Francoska vlada, ki je zahtevala natančno izpolnjevanje predpisov, je dosegla, da se je izročilo več zdrvnikov in se sedaj trudi z vsemi sredstvi, da se vrnejo še vsi drugi zadržani francoski zdravniki.
Zakonska predlo*.- glede nakupovanja tujih ladij.
LONDON, 12. (Kor j Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Sklenilo se je, potegniti nazaj zakonsko predlogo glede nakupovanja tujih ladij in predložiti privatni zakon, ki upravičuje vladno lastninsko pravico za dve leti po zaključku miru in prepoveduje nakup interniranih ladij.
Eksplozija vojaškega laboratorija.
STOCKHOLM, 12. (Kor.) Vojaški laboratorij v Djursagardonu, kjer je shranjene veliko municije za topove, je včeraj popoldne vsled eksplozije zletel v zrak. V trenotku katastroie se je dvignil proti oblakom visok ognjen steber. Od enajstih oseb, ki so se nahajale v razrušenem poslopju, jih je bilo sdeni ubitih, dve pa težko ranjeni. Dve osebi sta bili neznatno poškodovani.
Francoska socijaltetična skupščina.
PARIZ, 11. (Kor.) »Humanite« objavlja poročilo o seji narodne konference sociialistične stranke z dne 7. t. m., na kateri so zastopniki francoskih sociiajistov odobrili postopanje socijalistične stranke od izbruha vojne.
Bivši minister Jules Oueste je tekom svojega govora izvajal, da se Francija ne bori proti nemškemu narodu, ampak samo proti militarizmu in je pripravljena, ponuditi nemškemu narodu roko, kakor hitro se odpove militarizmu.
Gustave Herve je izjavil, da sprejmejo socijalisti mir le pod pogojem, da se uniči pruski militarizem. Sedaj, ko je umrlo 500.000 naših, hočemo, da prinesejo žrtve kake koristi in dovedejo do osvoboditve narodov in do triumfa narodnostnega principa.
Sembath je izvajal, da so francoski socijalisti storili svojo dolžnost kot patrijot-je in žele sedaj mir, ki naj določi splošno razoroženje, mednarodno kontrolo nad izdelovanjem orožja in obligatorično uvedbo razsdišč za vse konflikte.
Narodnostni kongres je sklenil, odposla-ti na londonski socijalistični kongres štiri zastopnike.
Angleška dolnja zbornica.
LONDON. 11. (Kor.) V dolnji zbornici je vprašal Jowett, delavska stranka, ali bi ne bila angleška vlada, da se napravi konec strašnim izgubam na človeškem življenju, pripravljena povedati, na kateri podlagi bi bili Anglija in zavezniki pripravljeni, razpravljati o mirovnih pogojih.
Državni tajnik urada za vnanje stvari. Grey. je odgovoril, da nedavno objavljena izvajanja nemške vlade ne dajajo nikake-ga povoda za domnevo, da bi se s sprejetjem njegovega predloga povspešil namen, na katerega je mislil.
Ministrski predsednik Asquith je ugotovil, da je kakih 60 odstotkov angleških ranjencev ozdravilo in da bodo zopet sposobni za vojno službo.
Tekom debate o cenah blaga je izjavil Asguith, da vlada odklanja določitev najvišjih cen, ali nakup zalog pšenice. Zaloge pšenice se skoro pomnože in cena pade, istotako kakor ona sladkorja.
Ureditev porabe moke na Nemškem.
BEROLIN, 12. (Kor.) Glede uravnave porabe moke piše »Norddeutsche Allge-meine Zeitung«:
Po sklepu državne razdeljevalnice je poraba moke za sedaj tako uravnana, da komunalne zveze do preskrbe opravičenega prebivalstva svojega okraja ne smejo dati več moke na razpolago, nego odgovarja povprečni dnevni porabi 225 gramov na vsako glavo do preskrbe opravičenega prebivalstva.Ta množina, prištev-ši predpisani pridatek krompirja,odgovarja množini kruha okroglo dveh kilogramov na teden. In teh 225 gramov mora dajati potrebno moko za kuho v gospodinjstvu, kakor za kruh.
BEROLIN, 11. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« označa kultiviranje ledine kot nujno vojno odredbo in opozarja, da je povriSna, ki prihaja tu v poštev, še večja, nego skupno vsi nasadi pšenice in da odgovarja nekako trem četrtinam krompirja.
Gospodarsko stanje na Dunaju.
DUNAJ, 12. (Kor.) V posebnih poročilih, ki jih je izdal župan dr. Weiskirchner glede stanja na Dunaju med vojno, je čitati med drugimi
Gospodarsko dosedaj vsled vojne nismo trpeli več, kot naši napadalci in nevtralni. V dokaz naj bo navedeno dejstvo, da so prihranki nazadovali samo za 27 milijonov in da je tudi sicer denarno stanje v dunajskih bankah tekoče. Dobro znamenje je tudi trajno povoljno uterjavanje davkov. V decembru so znašali prejemki dunajskih mestnih davkarij za 5 milijonov več, davčni dohodki v celem letu 1914 pa za 21 milijonov več kot v prejšnjem letu.
Greskrbovanje z živili je tudi meseca januarja povoljno, samo preskrba z volno se še ni izboljšala. Občina pa ima zato veliko množino koruze za potrebo dunajskega prebivalstva pripravljeno. Mesa in oglja na Dunaju ne manjka.
Ruski fiuančni minister v Parizu.
PARIZ, 11. (Kor.) Ruski finančni minister Bark je na povratku iz Londona dospel semkaj.____
Poštni promet med Avstro-Ogrsko in Belgijo.
BRUSELJ, 12. (Kor.) Od dne 10. t. m. naprej se je otvoril promet s pismi med Brusljem, Liittichom in Verviersom z o-kolico vred in pa med Antvverpnom na e-ni ter Avstro-Ogrsko na drugi strani v isti razsežnosti, kakor med Nemčijo in Belgijo.
Promet obsega torej navadne vpisane in odprte pismene pošiljatve v nemškem in francoskem jeziku. Pojasnila o oboroževanju ter premikanju čet in mornarice so v pismih prepovedana.
Ministrska naredba glede službovanja moških civilnih zdravnikov do 50. leta.
BUDIMPEŠTA. 12. (Kor.) Uradni list razglaša naredbo ministrstva, glasom katere se minister za deželno brambo pooblašča, da lahko vsakega za delo sposobnega, moškega civilnega zdravnika do 50. leta pokliče v službovanje v vojaške opazovalne bolnišnice.
Turčija proti trosporazamu.
Sultanov manifest Egipčanom.
CARIGRAD, 12. (Kor.) »Agence Otto-tnane Milli« poroča: SuKau. je naslovil na Egipt naslednji manifest:
Mojim sinovom v Egiptu! Vem, kako je vdrla Angleška v Egipt in s kako zvijačo je pritegnila nase upravo dežele. Vedno me je bolelo, ko sem vas videl trpeti pod angleškim tiranstvom. Pričakoval sem u-godnega trenotka, da mu napravim konec. Hvalim Vsemožnega. da mi je ponudil srečno priliko, da odpošljem svojo cesarsko armado, da. rešim vašo lepo deželo in muzelmansko dedščino.
Gotov sem, da se z božjo pomočjo posreči moji cesarski armadi, da vas oprosti tujega vpliva in tujega vmešavanja in da vam povrne zopet vašo avtonomijo in vašo prostost.
""Prepričan setn, da moji sinovi v Egiptu dosežejo s svojim patrijotizmom, da se z vsem ognjem, ki so ga zmožni, udeleže te vojne za prostost.
Mehmed Rešad 1. r.
Vojno o kolonijah.
Kaj vse zahteva Japonska od Kitajske.
LONDON, 12. (Kor.) Glasom neke brzojavke iz Pekinga listu »Times«, zahteva Japonska od Kitajske, da se ne odstopi ali ne da v najem noben del kitajskega obrežja in nobenega otoka kaki tuji državi. Japonska zahteva nadalje izključno pravico do rudokopov v vzhodni Mongoliji in da se ne sme graditi nobene železnice brez japonskega dovoljenja. Nadalje podaljšanje zakupnega roka glede Port Arthurja in železniške koncesije Šantung-Mukden in Ki-rin-Hanhung za 99 let. Japonci naj imajo dalje pravico, pridobivati zemljo v vzhodni Mongoliji in južni Mandžuriji in opravljati tu poljedelstvo.
Zahtevajo dalje prenos nemških privilegijev v Šantungu na Japonce in koncesije za železnico Čifu preko Lungkava v zapadno Indijo. Kitajska ne sme dalje brez japonskega dovoljenja v Fukiji dovoliti nobenega rudokopa, gradnje železnice ali luke. Japonska zahteva skupno kontrolo s Kino glede livarn v Han-Yangu, glede rudokopov železne rude v Tavahu in pre-mogokopov v Pingsiangu.
Kitajska ne sme dovoliti drugim narodom pravic do rudokopov, ki bi ovirali o-menjena podjetja.
»Times« doznajejo, da so bile te zahteve priobčene zadnji mesec Angleški, Franciji, Rusiji in Zedinjenim državam.
Barski vstaji
BEROLUjj, 12. (Kor.) Iz Južne Airike se poroča uraano: Major Ritter je napadel v začetku februarja na severnem bregu reke Oranje pri Kakamasu v Kapski koloniji
uspehi na zapadnem UojlSču.
okopane Angleže, jih vrgel čez reko ter razdejal vse ladje za prevoz čez reko.
Wolffov urad pripominja: Potemtakem so po Reuterjevem uradu zadnje dni o tem boju razširjene vesti, posebno o ne-« kem odbitem napadu Nemcev in njihovem kkkkkk ob težkih izgubah sovražnika neresnične. (Ali pa vse skupaj ni resi)
Poslovilna brzojavka dr.BJlinskemu in pozdravna dr. Korberju.
SARAJEVO, 12. (Kor.) Predsedništvo z Najvišjim reskriptom z dne 6: februarja razpuščenega bosensko - hercegovskega deželnega zbora je naslovilo na dr. viteza pl. Bilinskega poslovilno brzojavko, v kateri se naglasa, da bo blagoslovljeno delovanje viteza pl. Bilinskega ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini Bosne in Hercegovine.
V pozdravni brzojavki novemu ministru dr. pl. Koerberju izreka predsedništvo svoje prepričanje, da bo v teh težkih dneh modrost, razsežno znanje in državniška sposobnost ministru omogočila, da bo usodo obeh dežel po intencijah Nj. Veličanstva vodil v prospeh in dobrobit celokupnega naroda.
Promet na železnici Ljubljana-Kamnlk začasno ustavljen.
TRST, 12. (Kor.) Tukajšnje ravnateljstvo c. kr. državnih železnic naglasa, da je vsled povodnji blizu Trzina in postajališča Cernuče na državni železnici Ljublia-na-Kamnik promet začasno ustavljen.
Dr. Ignac Marija grof Attems umrl.
GRADEC, 12. (Kor.) Včeraj zvečer je po dolgi bolezni umrl član gosposke zbornice, dr. Ignac Marija grof Attems, tajnik finančne pokure v pokoju, dedni ko-mornik na Štajerskem, star 71 let.
Žitni trg.
DUNAJ, 12. (Kor.) Povpraševanje po vseh pridelkih neizpremenjeno. Ponudba vidno vedno manjša. Otrobi zopet za 50 vinarjev dražji. Notirajo: pšenični otrobi 15.25—15.50, debelejši 15.50—15.75, rženi otrobi 15.25—15.50, ječmenovi otrobi 18.00—18.75. Vreme milo.
VRATISLAVA, 12. (Kor.) Pšenica 25.65, rž 21.65, oves 20.60.
Caranza izgnal španskega poslanika iz Mehike.
LONDON, 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz \Vashingtona z dne 11. t. m.: Državni denartement je dobil naslednje uradno poročilo: Caranza je zapovedal zapustiti deželo tekom 24 ur. Poslanik je takoj odpotoval v Veracruz.
Parnik » Dacia« odplul.
NORFOLK, (Virginija), 11. (Kor.) Parnik »Dacia« je odplul .
Snežna lavina.
SOLNOGRAD, 12. (Kor.) V gaštanjski dolini je snežna lavina zasula tri delavce. Reševalna akcija se je zapričela.
Razne politične vesti.
Italija in 18. februarja. Slučaj Je hotel, da je na isti dan, ko začne Nemčija izvajati svoj sklep o proglašenuj britskih voda za vojno področje, sklicana tudi italijanska komora v sejo. To je dan 18. t. m. Dnevni red tej seji je: 1. Vprašanja. 2. Žrebanje funkcijonariev. 3. Debata o fi-
Stratili
,EDINOST" štfv. 44.
V Trstu, dne 13. februarja 1915.
nan iieliiera položaju leta 1914.-1915. \ obširneje pobavili s tem odličnim mozem na P-ida v oči, da vlada ni stavila na dnevni stolici c. kr. namestnika v Trstu; toda odred točki * Vladna priobčila*. Očividno se hod tega poštenega in pravičnega upravite-hoče vlada izogniti temu, da bi izzvala i lja bo globoko občutila tudi naSa Istra. 5> debato o svojih sporočilih. Ni izključeno, svojim desetletnim službovanjem pit nas Je n j (ja pride do debate o dnevnem redu. pokazal ta odlični mož svoj kristalni značaj
Raznu odredcb. ki Jih ie Italija že do-;	vesti po^enja in pr^™
da, ukrenila za vsak sluča,. nadaljuje ,-|£jg m^e^bsl '^JLe," neizbrisen
spomin na naše priznanje. Odhaja nam moz,
.sedaj —--
talijanska vlada korak za korakom
Dne 8. t. m. je bil, kakor znano, podpisan dekret, ki prepoveduje izvoz skoro vseh živežnih sredstev, potrebnih za prehrano ljudi in živali. Z ozi-rom na to je pristanišče v Genovi popolnoma zaprto za vsak izvoz.
ki je zasluži! vsako naše priznanje
Kako naj najbolje uporabimo pustno nedeljo? V teh resnih, veleresnih časih se res človeku nikamor ne ljubi, ker ga vedno mučijo misli na vojno. — A pustna nedelja je _ in spomin nam uhaja v prošlost, najbrž srečno preživeto pustno nedeljo. Kako naj jo pa letos najbolje uporabimo, ne da bi ; na manj žalili resnost časa? Pojdimo vsi k Sv. Ivanu, kjer se ponavlja „MARIJANA" ljudska igra v 5 dejanjih in katere ves dobiček gre C. M. D. Tako bomo najboljše, , najplemenitejše praznovali pustno nedeljo?
Občni zbor Glasbene Matice — podružnica Trst, bo — kakor je že javljeno — danes zvečer ob 8 v društvenih prostorih (Narodni dom, mednadstropje) — uhod ulica Giorgio Galatti). Ker je dnevni red, posebno glede stanja glasbene šole, zelo važen, je priporočati članom in prijateljem, da se mnogoštevilno udeleže tega občnega zbora.
Telovadno društvo „Sokol- v Rojanu vabi občinstvo na svojo domačo veselico, ki jo priredi jutri, v nedeljo, ob 6 in pol zvečer v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Na sporedu so igre in kupleti, po sporedu pa ples. Ker je polovica čistega dobička namenjena podružnici CMD v Rojanu, se odbor nadeja, da ne ostane niti en kotiček prazen v dvorani.
Pekovskim mojstrom na znanje. Tržaška pekovska zadruga naznanja, da moko,
....... __________s katero razpolaga, razdeli zadružnikom d a-
donski omnibusi, polni blata na vseh stra- nes^ 13 t m od 4 do 5 popoldne v se-neh.vozijo s fronte ranjence. Industrija dežu udruge. močno trpi vsled vojne. Najelegantnejse
Angleški Boulogne. Mesto Boulogne je sedaj skoro čisto angleško. Kazina in vsi hoteli ob obrežju so preurejeni v bolnišnice, v katerih se nahajajo večinoma angleški ranjenci. V hotelu de Pariš se nahaja bolnišnica Rdečega križa. Hoteli v notranjem mestu so polni nosilcev bolnikov, pomožnega osobja in ambulanc. Na cestah je polno angleških vojakov, sester Rdečega križa, indijskih selov in francoskih beguncev iz severne Francije. Lon-
so se ključi dotičnega skladišča nahajali v^ulica deila Tesa štev. 38; Peilarin Marij,
• _ _____Z	— — 1 - _ J.__— M r« wi rt n!hXn	Ia^a iti ftiiir	' I o r f i ti i f f DIT
njegovi pisarni, v katero ne sme nihče drugi izven ravno onih pet njemu podrejenih uslužbencev. Sel je torej k tem sebi
kr. namestnika v Trstu; toda od-poštenega in pravičnega upravite-
lzoenm lemu, u* u>	---6.oboko občutila tudi naša Istra. S , _ —------ -- -----_ . .
'ftiili snoročilih Ni izključeno, svojim desetletnim službovanjem pii nas Je podrejenim uslužbencem m zahteval, da ,ojm sporočilni. *	—J—,	—, JI^m	takoj vr7ieJo rečeni brivni aparat. U-
službenci so pa — vseh pet skupaj— soglasno protestirali proti tej obdolžitvi in izjavili, da so pripravljeni, da se jih preišče osebno in da se izvrši tudi hišna preiskava na njih stanovanjih. Vsled te njih izjave je pa revident Zulmin res poveril vso stvar policiji, ki je izvršila osebno preiskavo na vseh petih uslužbencih brez uspeha, a nato še hišno preiskavo na njih domovih. Rezultat te poslednje preiskave je pa bil ta, da so našli na stanovanju Ivana Severja ne le predmetni brivni aparat, temveč tudi nekoliko omotov stenja in novo petrolejsko luč, kar je bilo tudi nekoliko dni prej izginilo iz istega skladišča. Sicer pa vse skupaj, kar je Sever ukradel, ni vredno preko 20 kron.
Aretiran je bil predsinočnjim ob polide-setih v krčmi „Al buso" v zagnati della Scala 321etni dninar Adolf Vasilić, ki ima domovinsko pravico v Krku in iivl tu, ne da bi imel stalno stanovanje. Aretiran je bil pa zato, ker je osumljen, da je v noči od l.do 2. t. m. ranil v pretepu nekega Roberta Rettenbenderja, stanujočega v hiši št. 1521 na Vrdeli. Aretirani Vasilić bi se bil moral včeraj predstaviti vojaški oblasti na Opčinah, ker je potrjen k vojakom, a vzlic temu ga je policija pridržala v zaporih. Sicer pa trdi Vasilić, da je v tej zadevi nedolžen, da ne ve od tega prav ničesar, ker da \e bil ono noč pijan. Vasilić pa ni nov znanec policije, ker je izgnan iz Trsta že od 1. 1911
Zaradi goljufije je bil včeraj aretiran 36letni kuhar Joahim Casali, ki je doma iz Vižnjana v Istri, a je zadnje čase stanoval tu v III. nadstropju hiše štev. 2 v ulici sv. Mavricija. Temu kuharju je bil »odbor za oskrbovanje brezposelnih za časa vojne« poveril vodstvo ljudske kuhinje v hiši štev. 18 v ulici del Coroneo. V tej kuhinji dobivajo namreč brezposelni ljudje, ki morejo svojo brezposelnost opravičiti, zase in za družino kosilo in večerjo proti posebni izkaznici, ki jim jo izda odbor. Cosa-li je vodil to kuhinjo dobrih par mesecev, a v tem času se je zadolžil pri peku Hum-bertu Bidoliju v ulici del Farneto štev. 6 za 145 kron in 24 stotink in pri jestvinčar-ju Alojziju Švageljnu za 679 kron in 80 stotink. Te dni je pa rečeni pomožni odbor Casaliju odpovedal službo in Casali jo je hotel popihati iz Trsta, ne da bi prej poravnal svoje dolgove. Pek Bidoli in jcst-vinčar Švagelj sta pa opazila njegov manever in sta ga dala aretirati. Na policijskem komisarijatu v ul. Luigi Ricci jc Casali rekel, da ni plačal ne peku ne jestvin-čarju zato. ker mu »Odbor za oskrbovanje brezposelnih« ni odštel dotičnih svot. Policija se je nato informirala pri tem odboru, a ta je s pobotnicami dokazal, da je bil Casaliju izročen ves tozadevni denar. Vsled tega je policija pridržala Casalija v zaporu. Sicer je pa Casali sam priznal, da ima dati tudi nekemu mesarju 80, a nekemu slaninarju 50 kron.
Hotela je v grob, pa se ie skesala med pet jo. Sam bog vedi, kaj je bilo včeraj dopoldne 331etni Amaliji Knezovi. Na vsak način ji je pač moralo biti zelo hudo, ker jc bila sklenila preseliti se s tega na oni svet. In ker ni reva imela pri rokah drugih vspešnješih sredstev, je v to svrho izpila nekoliko kapljic lizola. Nato jo je pa začelo žgati v želodcu — takozvana zgaga —. nakar se je Knezova Amalija začela bati, da bo treba morda res zapustiti ta svet. Vsa obupana se ie nato podala na zdravniško postajo, kjer jej je zdravnik izpral želodec in jo dal potem prepeljati domov, ker ni hotela v mestno
poldrugo leto, ul. Giuseppe Tartini štev. 10; Ragusin Svetka, 75 let, ulica del Poz-zo di Crosada štev. 6; Martelanc Ferdinand, 10 mesecev, Barkovlje štev. 797; pl. Ban Hilda, 31 let, ulica Stadion 4.
ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA
(Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Vesti iz Gorišbe.
trgovine in najboljši hoteli so skoro vedno prazni. Pač pa se godi dobro prodajalcem listov in trgovcem s tobakom, papir-
Pozdrav Iz Przemysla. Albert Macinoa-rić iz Pazina, Ivan Vivoda, Sovinjak-Gročana in Fran Lisjak s Kontovelfa, so poslali po-
Km m kolonijalni 1 blagom. Ob 4 ^opol- tom zrakoplova poročilo, da so zdravi in da dne izgleda v kavarni »Cavengs» kakor pošiljajo na)Pnsrcnejse pozdrave, v ka';. čebelnjaku. Bolniških strežkinj o ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V in vojakov jc vse polno. Drugačna slika je pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-v višje ležečem delu mesta. V Belfroi je Amerikane" so bili sprejeti Ivan Pavel Donio zrakoplovna postaja, kjer iščejo namreč j od 87. pešpolka, doma iz Milj, lahko ranjen ; vsak dan obzorje: iščejo namreč nem- ■ Hektor Cuppo od 5. domobranskega peš-ška letala. Na mestnih nasipih ni videti polka, bolan, ter črnovojnik Schramek Ru-skoro nobenega človeka. Za sprehode An- doff, Fran Hren in Fran Grabovic, doma iz eleži očividno nimajo nobenega časa. In Devina, vsi trije bolni. Odpuščeni so pa bili
gleži M	■■■■
meščani? Ti ostanejo pozimi raje doma Sicer srečuje človek Ie ranjene vojake in številne teritorijalne čete starejših letnikov. Francoska mladina hodi okrog v če-taških oblekah. Oni prenašajo poročila in izvršujejo tudi razna druga koristna o-pravila.
O Stoackletnovi ekspediciji. »Daily Cronicle* objavlja sledeče Shackletonovo poročilo z dne 30. novembra 1914 iz južne Georgije: U videl sem, da je moje na-daljno potovanje v tem letnem času nemogoče. Potovanje je tako slabo, da pred marcem 1916 ne smete pričakovati še poročil iz Nove Zelandije. Skupina, ki poj-
oseb. Vsi so krepki ljudje in ditelji ps<
iz te pomožne bolnišnice Alojzij Trevisan od 5. domobranskega pešpolka, Ivan Fugatti od 87. pešp Ika, M< nfred Fornasaro od 97. pešpolka, Ivan Doljak od 97. pešpolka, črno-vojnika Venceslav Reiter in Rudolf Palk, Karel Šlezak od 4. bosansko-hercegovskega pešpolka, Ivan Novelli od 27. domobranskega pešpolha in Ivan Havlik od 23 top-ničarskega polka. — Iz mestne bolnišnice je bil odpuščen črnovojnik Miroslav Winter-hokker. Umrl je pa v mestni bolnišnici Josip Parm od 92. pešpolka ter je bil pokopan na vojaškem pokopališču.
AH je imel prav? Alojz Querini, rodom iz Vidma v Italiji, star 53 let, stanuje s svojo
de z menoj v polarne kraje,^^^ več	y u, p?ndares ^ 3 Mož je oženjen
in jako krepek človek: izvrsten tovariš. Murley je |
u li- •rL rn V n V.kn krr in ima pet otrok, m vendar se je njegova
,v. Macklm je kirurg '"^ko kre-! žena sp^a|a z ^^ nekim Alojzom La-
-	11	lom™ A t vorinijern ki stanuje v ul. Sette Fontane št.
imeniten plaveč Srečen sem ahko, da ^ > QUeriniju je končno stvar po-
sem ga pridobil za svoje ^ °\ anje J«-	p?eneumna. Včeraj zjutraj je mož.
sebno. ker nna.memten	t ves obupen, srečal človeka, ki mu je razdrl
Mo„ i;acrti so sledeči:Z naso ladjo .En- rod5Pins'ko iivljenje, v ul. Sette Fontane.
durance se odpravimo na pot najbrže	sveta jeza, in zasadil je La-
decembra Lc bi se pomikal led bc,1 Pr»- ? črfv!jarski nož v levo stran lici. Ra-ti severu bi sa zamoril izkrcati "" | njenci so pripeljali v bolnišnico, Querinija
čet K« »rn januarja. Le bodo dopuščale kra- J^__o«.,i? ^
Jevne razmere, bom čakal, da se napravi
led in da mi v njem
Domače m\L
pa aretirali. Revež se je kesal svojega de-i^r nTn^1 J'ania» ki l'e storil v svo'V i^1- Storil Pač! bolnišnico.
laU,a' 01 1 . I	I------o	še en sarn0moriIni poizkus. — 26 letna
Frančiška Valentičeva, stanujoča v II. n.
»Ne kradi« pravi sedma božja zaiioved. in ker se te zapovedi ni držal, je bil včeraj aretiran 301etni uslužbcnec državne
► - • 1	^ vti ni P^av. Lopov pa je gotovo zaslužil hujšo
rte na južni tečaj hočemo izvršiti v sti- ^	k f 1	*
rih mesecih. To je vse moje upanje.	1 Elze:
hiše št. 27 na istrski cesti je snoči okoli šestih s samomorilnim namenom spila ne-liko octove kiseline. Njeni domači so pa
, .	t«.	železnice Ivan Sever, ki je doma iz Gori-j temu njenemu početju prišli še Pravočas-
Odhod princa Hohenloha iz Trsta. Ka- cc a stanu:e tu v ^Ocolu štev 647 Sicer I no na sled 111 so pozvali na pomoč zdrav-ker don^am«, zapusti dosedanji tržaški jc \Vadcl le malenkosti. Dominik Žulmin. | nika z zdravniške postaje, ki jo je dal ne-n mestnik . n: H o h e n 1 o h e - S c h 1 1 - ki ■ revjdent prj državni železnici je pred mudoina prepeljati v mestno bolnišnico, »in gsfurst stalno Trst jutri, v nedeljo. dnevj ona7jj da manjka iz ne*kc vre- kjer so jej zdravniki izprah želodec m 30 Odpotuje na Dunaj z brzovlakom južne že- ^ kj je bjla sliranjena v njemu poVerje- rešili s tem vsake nevarnosti.
Umrli so: Prijavljeni dne 12. t. m. na mestnem iizikatu: Herman Stare, 9 mesecev, ulica del 1-lovd štev. 3; Zago Josi-pina, 49 let, ulica Panfilo Castaldi štev. 9: J ust Magdalena, 79 let, ulica Media št. 6; Urbani Katarina, poldrugo leto, ulica della Tesa štev. 47; Fabbro Josip, 52 let,
Poroka. Jutri se poroči gospod M i r o-s 1 a v S u b i ć, c. kr. poštni pristav v Gorici, z gospodično Angelo Klinec. Naše čestitke!
Odlikovante. Nadvojvoda Fran Salvator je podelil g. Antonu MarušiČu, c. kr. poštnemu uradniku v Gorici, v imenu Njegovega Veličanstva bronasto kolajno za zasluge za Rdeči križ.
Umrl je v Gorici Marij Mulič, sin znanega tovarnarja Muliča.
Obolel je na pljučnici prvi državni pravdnik g. Andrej Jeglič v Gorici.
Električna napeljava po Furlaniji. — Komisijonelni odbor za kraje Kopriva, Ru-šič, Krmin, Bračan, Medejo, Barnjan in Mošo se je vršil dne 9. t. m. Črta je v zvezi z velikim omrežjem električnih napeljav po Furlaniji.
Iz Pevme. (Požar.) V gozdiču Fogarje-vih dedičev je bil nastal požar, ali posrečilo se nam je, da smo ogenj kmalu pogasili. Skoda je precejšnja, izredno velika bi bila* ako bi ne bili takoj tekli gasit.
Električna napeljava Iz Vrtojbe do Cin-grafa v Gorici. — Komisijonelni ogled črte, po kateri se izvrši ta napeljava, je bil 6. t. m. Električna napeljava bo napravljena iz Vrtojbe mimo St. Andreža, poleg tovarne Tannerjeve, potem do Barke in dalje do Cingrafa. Ta napeljava bo dajala električno energijo Vrtojbi, Mirnu, tovarni Tannerjevi in drugim, ki se je hočejo poslužiti. Napravi jo društvo »Officine clet-triche delflsonzo«.
Ivan Golob, štabni narednik pri 20. lovskem bataljonu, se je bil poročil v Medeni s hčerjo pokojnega Antona Toroša. Moral je na bojno polje. Na severnem bojišču si je nakopal bolezen in umrl na O-grskem. Po enoletnem srečnem zakonu joče za njim razžološčena soproga.
Pri 20. lovskem bataljonu nahajamo v uradnem izkazu izgub tale imena naših rojakov. Mrtvi: Andrej Gabršček, 1. stotnija, Josip Ferfolja. 1. stotnija, Vinko Gregorič, 3. stotnija, Fran Suligoj. Padli so par dni pred Božičem.^— Ranjeni: Anton Bensa, 3. stotnija, Štefan Bitežnik, druga stotnija, Ivan Kocjančič, 2. stotnija, Anton Legiša, 4. stotnija, Fran Saksida, 3. stotnija, Josip Zmar, 3. stotnija. — Ujet: Josip Leban, 4. stotnija.
Ranjeni in bolni naši rojaki v Ljubljani. V mestnem dekliškem liceju in v »Mladiki« se nahajajo med drugimi ranjenci in bolniki tile naši rojaki: Edvard Terkuč, lovski bataljon. 7. nadomestna stotnija. iz Brd, strel v desni bok; Josip Kampara, pešpolk štev. 97, 12. stotnija, ozebline na obeh nogah; Peter Misnas ,pešpolk št. 27 iz Kala, bolan; Fran Mlekuš, lovski bataljon 25 iz Bovca, bolan; Fran Rutar, pešpolk št. 27., stotnija 14., s Tolminskega, strel v levo roko; Josip Skubin, lovski bataljon 20., s Tolminskega, strel v levo nogo; Edvard Viskovič, doma pri Gorici, pešpolk štev. 97, ozebline.
Iz seznama izgub črnovojniškega polka štev. 27. Tam čitamo imena teh-lc naših vojakov: MatijaBremec 6. stotnija, iz Lo-kovca, Štefan Cvetrežnik, 11. stotnija, iz Sv. Lucije, Janez Gabršček, 7. stotnija, s Tolminskega. Andrej Hojak. 3. stotnija, iz Čepovana, Josip Hvalič, 11. stotnija, iz Solkana, Ivan Lukežič, 2. stotnija, iz Gorice, Anton Murovec, 4. stotnija, iz Lo-kovca. Vsi so bili ranjeni.
79Ietni revež Anton Valič, brez stalnega bivališča, je padel in si je pri padcu zlomil levo nogo. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Gorici.
32 let stari Anton Treven, delavec, je padel v Sesljanu na tir in si zlomil par reber. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
:: HALI OiLASI
ca ■ ■
□a
s« računajo po i s tet. besedo-11 II I Mastno tiskane besede se raču-1 L-JjtjJ oajo enkrat Teč. — Najmanji* i p ■» 1 -i r pristojbina znaSa 40 stotink. :|Lll.il
štev. „Eđiuosti" od 17. maroa, 11. maja, G. julija 1910, naj jih prinese InseraUienui oddelku našega lista, proti primerni nagradi.
Kdor ima
tlizar
štev. 40.
proda spalno sobo in kuhinjske potrebščine. Domače delo. — Trst, ul. Gatteri
81
Odda se
stanovanje: soba in kuliiDja. Pojan Vernielis št. 4oI	82
Pertot, urar,
\Uica Stadion št. 26 !!
10
Mine družinske peti i^tm
K 7 50, medena obešala za zavese K 3'50, prodajo CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14.	20
niAMMi iinS/iM priredi Kolesarsko društvo
PI6$nI VGCGr „Balkan" DANES, 13 t. rn. v dvorani „Trgovsko izobraževalnega društva" ul. Sv. Frančiška št. 2, I. nad. Začetek ob 9 zvečer, konec ob 4 zjutraj. Vstopnina: gospodje 1 K, dame 50 stot. Svira Salonski orkester.
zračna, *e odda takoj v najem gospodu al» gospici v ulici Coimuerciale štv 11. III. nadst.	4lKK)
Meblovana soba
MletKka mladina
priredi v nedeljo 14. februarja predstavo v korist družinam vpoklicanih v dvorani g. O. Čiač (ex Miklavec Kačun) pri Sv. M. Magd. Spodnji. Igrale se bodo igre „BRAT SOKOL" burka v enem dejanju, ter se ponovi „MUTAST1 MUZIKANT", burka v enem: dejanju. Pri predstavi svira godba Škedenjske mladine. — Začetek ob 4 popoldne. — Po predstavi bo PLES do polnoči. — Vstopnina k predstavi 40 vin., sedeži 20 vin.; k plesu : : : gospopje K 1"—, dame <>0 vin. : : :
leznlce oo 8*45 zvečer.
Naš dosedanji n?mestnik. „Naša Sloga" piše: Kakor se radujemo na visokem pre-maknenju njegove jasnosti princa Hohen-
nem skladišču en aparat za britje znamke Gilet. Sicer je že prej opazil, da je tupa-tam izginil kak predmet, a ni mogel nikdar nikomur do živega. To pot je bil pa go-
v bogati izberi se dobi pri
Attilio Depanšiier, Trst, Corso štv. 5
Telefon štev. 18-95 (zvoniti 2-krat) Cene, da se ni bati konkurence.
Zahvala.
Za vse izkazano nam sočutje povodom smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta in strica gospoda
kakor tudi za mnog» »brojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku, izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa cenj. gg. pevcem.
V KOZINI, 11. 2. 1915.
Žalujoči ostali.
lohe tako obžalujemo cdstop tega vrednega tov, da ni mogel ukrasti rečenega apara-in nad vse pravičnega namestnika. Sedanji ta nihče drug nego eden njemu podrejenih izredni ^časi nam ne dovoljujejo, da bi se uslužbencev, ki jih je pet na številu, ker
PODLISTEK
Madame Bovary
Spisal Gustava Flauber«.
j Ah ne, jo že najdem!« je odvrnili. Prihodnjega petka je Karel resnično našel v čevlju, ki so ga bili prinesli iz temne sobe, kjer je Er.ia hranila obleko, polo papirja, ni kateri ,e bilo zipisano:
Potrjujem, da sem prejela petinšestdeset frankov za trimesečni poduk in note.
Felicita Lempereur, učiteljica glasovirja. iKako pride pobotnica v moje čevlje?« *Ah,c je vzkliknila Eina. »sedaj mi je lasno, gotovo je padla iz kartona skupno z drugimi računi.*
žiti. Karel, ki je z okna opazoval vreme, je zagledal gospoda župniki v županovem vozičku. Hotela sta se oba peljati v Rou-en. Sel je doli in je izročil duhovniku debel plašč s prošnjo, naj ga odda takoj po svojem prihodu njegovi ženi v »Rdečem križu«. Ko je gospod župnik dospel v Rou-en, se je takoj nipotil v omenjeni hotel in povprašal po gospej Bovary, toda hotelir-ka mu je povedala, da ta gospo zelo redko zahaja k njej. Ko je videl zvečer gospo Boviry v »Lastavici , ji je povedal, da jo je iskal brezuspešno, ne da bi pripisoval tej stvari kateregakoli pomena. Zdelo se je, da si pri teni prav ničesar ni mislil, kajti pridejal je svojim besedim poklon, ki se je zelo prilegal pridigarju, kateri je nekoč, ko je še pridigal v kate-dralki. zelo ugajal damskemu svetu.
Toda kaj jc hasnilo, četudi ni vprašal nobenega pojasnila? Drugi bodo gotovo
Odslej je tvorilo vse njeno življenje______
mrežo laži. s katero je pok rivala svojo iju- manj diskretni. Zato je smatrala za umest bežen kakor z gostim pajčolanom.	no, da se je vsukikrat ustavila pri > Rde-
Zičutila Je naenkrat potrebo, da, pravo čem križu«, in ljudetn iz njenega kraja manijo, da bi lagala, tako da, če je rekla, se je zdelo povsem naravno, če so jo videli 4 je hodila po desni strani ceste, je bilo stopati gorindol po stopnicali»*e stare go-fotovo, da je hodila po levi.	I stilne
Nekega jutra, ko se je po svoji navadi | i oda nekega dne je srečala Lheureuxa, odpeljala le lahko oblečena, ie začelo sne-1 ko »e ravno šla ood oazduho z Leonom iz
hotela dc Boulogne. Bala se je, da bo vse raztrobil, toda bil je preveč zvit.
Čez tri dni je prišel k njej, zaprl vrata za seboj in je dejal: t Rabim denarja!«
Ema je izjavila, da mu ne more dati ničesar. Lheureu* je začel jadikovati in vzdihovati ter jo je opozarjal na vse usluge, ki jih ji je že storil.
Od obeh menic, ki jih je Kirel podpisal, je Ema poplačala šele eno. Drugo je trgovec na njeno prošnjo nadomestil z dvema drugima, ki sta bili že tudi podaljšani. Nadalje je potegnil iz žepa dolgo vrsto neplačanih računov za zavese, za preproge, blago za naslanjače, za večje število oblek in druge toaletne predmete. Vsega skupaj mu je dolgovala približno dvatisoč frankov.
Zrla je v tla, in on je nadaljeval: »Ce sedaj tudi nimate denarja, posedujete pač zemljišča.«
Omenil je neko revno, staro hišo v Bar-nevillu, ki je bila Bovaryjevih, ki je pa do-našala zelo majhne dohodke. Prej je spadala k malemu posestvu, ki ga je bil nekoč prodal Bovary starejši. Lheureux je dobro poznal zemljišče. Vedel je za Število hektarov in za imena sosedov.
»Na vašem mestu.« ie deial, »bi se. iaz
Dnrovi.
— Gospa M. Sancinova (Backova) je darovala škedenjski podružnici CMC 4 krone. Za isto pod užnico so nabrali prijatelji CMD v gostilni pri Kotalju 7 kron.
Za RJeči križ. Potom „Tricster Zeitung" | K 2306*23. Po o m „Piccola" K 507. Gosp. Battara, pečat vreden 1-50. Poštni nameščenci za februar K 230. Tržaški škofijski ordinarjat K 655 32.
otresel cele stvari, poplačal bi svoje dolgove in bi mi še ostalo denarja.
Ugovarjala je, da bi se težko našel kupec. Izrazil ie nado, da omogoči to že on, in slednjič je menila, da nima ona niti pravice, prodati tisto kolibo.
»Saj imate vendar pooblastilo!« je odvrnil.
Ta beseda ji je dela dobro kakor sveža sapa.
»Pustite mi tu račun,* je dejala Ema.
»Saj ni potrebno,« je odvrnil Lheureuv. j
Prihodi.* tedrn se je vrnil in ii je povedal, da je našel po dolgem iskanju nekega moža, po imenu Langlois, ki je že dolgo časa nameraval kupiti hišo v Barne- [ villu, ne da bi vedel, koliko znaša kupna cena.
»Kupna cena ni tolike važnosti,« ie živahno vzkliknila Ema.
Kljub temu, je dejal, bo treba vse storiti, da se hiša kar najugodneje proda. Stvar; je pač vredna truda in on je pripravljen,! da uredi zadevo z Langloisem. Odhajal je, prihajal in ji naznanil, da hoče plačati kupec štiritisoč frankov.
Emi je zažarel obraz pri tej novici.
»Odkritosrčno,« je pripomnil Lheureu.\, »to ie dobro plačano.«
se
M. 11-57 TRST
ul. sv. Frančiška As. 20
□
/--------*
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizlt-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
L_____J