109, številka. Ljubljana, y petek 12. maja 1905. XXXVIII. leto. 9 fiktfa tb*k dan zvečer. iaimM nedeHe in pranike, ter reUa po pošti prejemmn ma .v.tro-ogr.k. dežel« sa m leto S6 K, sa pel leta IS K, sa četrt leta S K 60 h, .a en mesee S K 30 k. Za LJubljano • pošiljanjem na dom sa vas " «4 K> m pol leta 12 K, sa četrt let. 8 K, n en me.ee Z K. Kdor hodi um ponj, plača sa vse leto M K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesee 1 K 90 h. — Za tuj« deiete tolike vec, kolikor taafc poštnina. — t', naročbe bres istodobne vpoSiH.tre naročnine se ne osira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 18 h, Se Bi m onnanilo tiska enkrat? po 10 h, če m dvakrat, in po 8 h, če M tiska trikrat ali »^kr»t. — Dopisi Km juročbe bres istodobne rpošUji.-- izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih nlicah Si 6, m sicer uredništvo v I. nadstropja, apravništvo pa v pritbčjn. — Upravmštvn naj se blagovoujo pošiljati naročmue, reklamacije, oananila, t J. administrativne stvari. J*} M 91 ■■V Slovenski Narod1' telefon St. 34. Posamezne Številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Nacionalne kurije. S Štajerskega, 11. maja. V političnih krogih na Spodnjem Štajerskem se zasledujejo a velikim lanimanjern vas poročila, tičoča se letošnjega zaeed&nja češkega deželnega zbora, oziroma spravnega poskusa, ki ga namerava vlada. To spravo misli vlada omogočiti z različnimi zakonskimi načrti, ki naj zadovolje na eni strani Cehe, na drugi strani Nemce in naj odstranijo vsaj največje vzroke nezadovoljnosti. Cehi zahtevajo jezikovno ravnopravnost tudi v notranjem uradovanju, kjer veljajo Še dandanes Bachove naredbe kakor v posmeh državnim osnovnim zakonom, Nemci pa zahtevajo zagotovile, da njihovi interesi ne bodo v deželnem zboru na milost in nemilost izrečeni češki večini. Nas štajerske Slovence zanima v sedanjih razmerah zlasti nameravana uvedba nacionalnih kurij v češkem deželnem zboru. Z nacionalnimi kurijami se namerava nemško manjšino zavarovati, da je Češka večina v deželnem zboru ne bo mogla kar na kratko majorizirati, nego da bo morala upoštevati njene želje in zahteve. Nas zanima vprašanje o nacionalnih kurijab, ker bo usoda te ku-rijalne predloge v češkem zboru odločilnega pomena tudi za nas Razmere ca Češkem in na Štajerskem so si v mnogih ozirih podobne. Kakor imajo Nemci na Češkem svoje ozemlje, kjer prebivajo kom* paktne, tako tudi Slovenci na Štajerskem. Kakor nimajo Nemci na Češkem prav nič upanja, da bi kdaj dobili večino v češkem deželnem zboru} t&ko tudi štajerski Slovenoi ne moremo misliti na to. In kakor ae Nemci na Češkem b&vijo s tem, kako naj se zavarujeja proti majoriziranju in si zagotovo primerno zastopstvo v češkem deželnem odboru, v deželni banki itd., tako se bavimo s tem tudi štajerski Slovenci. Uvedba narodnostnih kurij v češkem deželnem zboru bi bila načelnega pomena. Ako obvelja ta princip ua Češkem, je vzpričo podobnosti razmer čisto gotovo, da bi nam in koroškim Slovencem najbolj kazalo, da se postavimo na Btališče čeških Nemcev in da zase toisto zahtevamo, kar se je dalo Nemcem na češkem. Ako se vlada zavzame za narodnostne kurije na češkem ako sprejme princip, na katerem se osnujejo take kurije na severu, potem se ne more upirati enaki zahtevi Slovencev na Štajerskem in na Koroškem. Slovensko stališče na Štajerskem in na Koroškem bi se z uvedbo nacionalnih kurij znatno utrdilo in ustvarjena bi bila dosti trdna podlaga za naše narodno napredovanje. Seveda bi bil to samo en korak k dosegi našega kontnega smotra, k dosegi nacionalne avtonomije. Mi se ne vdajamo nikakim fantazijam in vemo, da je pot do nacionalnih kurij še dolga in s trnjem pOEuta. Ali druga pot nam ne ostane odprta, kakor hitro obveljajo v češkem deželnem zboru nacionalne kurije. Teritorijalna ločitev se ne da doseči in nespametno je, porabljati svoje moči v boju za teritorijalno ločitev sedaj, ko niti v sanjah ni misliti, da bi se mogla doseči. Predpogoj vsake praktične politike je, osredotočiti vse delovanje in vse meči, da se izvojuje, kar je dosegljivo in po okornostih mogoče. Ako obveljajo v Češkem deželnem zboru narodnostne kurije, bo to preoedenčni slučaj, ki bo merodajen tudi za nas Štajerske Slovence in za naše koroške rojake. Izlepa seveda tudi narodnostnih kurij ne bomo dosegli. Upirali se jim bodo Nemci, ki zahtevajo ravnopravnost, koder so v manjšini, ki pa taisto ravnopravnost brezobzirno teptajo, koder so v večini. Tudi vlada ne bo izlepa ničesar storila. Koliko časa traja že pri nas na Štajerskem narod nostni boj, a vlada ni še nikdar sto- rila najmanjšega poskusa z% kako spravo. Tudi za uvedbo narodnostnih kurij ne bo storila ničesar, dokler ji bomo to omogočali s sve jo ponižnostjo. Vlada ne stori nikjer ničesar, dokler ni v to prisiljena in zato bi morala naša prva naloga biti, da spravimo vlado v tako stisko,da bomo rala radaali nerada poskusiti spravo tudi pri nas. Vojna na Daljnem Vztoku. O ruskem brodovju. Berolinskemu »Lokalanzeigerju« se poroča iz Petrograđa: V krogih ruske mornarice so prepričani, da se doslej ruskemu brodovju na Daljnem Vztoku še ni prigodila nobena ne zgoda. Divizija admirala Nebogatova pluje redovito s hitrostjo 7 morskih milj na uro. Admiral je popolnoma uveren, da se mu posreči uspešno izvršiti nalogo, ki jo je prevzel. Vsi znaki kažejo na to, da ste se obe ruski eskadri že dejansko združili alt vsaj da se vsak hip združite. Gotovo pa je, da ste obe eskadri že v zvezi s pomočjo brezžičnega brzojava. Obramba Formoze in Pešca-dorskih otokov. Kakor zatrjuje »DaiJy MaiU, so Pescadorski otoki preskrbljeni z živili in streljivom za dve leti in armirani s težkimi topovi. V Kelungu na Formozi je pristanišče minirano in trgovske ladje smejo v luko samo pod vodstvom torpedovk. Pristanišče ščitijo strmi bregovi in močne baterije. Otok Tamsui, zapadno od Formoze, je takisto močno utrjen. Luka sama pa ni dobra, ker je mestoma globoka samo 16 črevljev. Ob železniški progi, 10 milj od od Tamzuja, se nahaja močna armada, ki jo tvorijo po največ starejši vojaki. Zdi se, da so to rezervisti, zakaj mnogo jih nosi na prsih zaslužno kolajno iz kitajske vojne. Znatni voji se nahajajo tudi pri Taipehu, Ho-kuti in Tajhu, skupaj okoli 15.000 mož. V slučaju potrebe pa se lahko porabijo za vojaško službo vsi domačini, ki so sposobni nositi orožje. Nemškega in ameriškega konzula, ki sta na sprehodu zašla pri Kelungu v trdnjavsko okrožje, so prijeli japonski orožniki, ju zaprli in ju izpustili šele, ko sta dokazala svojo identiteto. Neki japonski kapitan zatrjuje, da imajo Japonci v bližini Pesoador-skih otokov zbranih okoli 85 ladij različnih vrst. Pomorske bitke še ne bo. It Pariza se brzojavlja: Kakor se poroča iz Petrograda, je generalni štab vojne mornarice prepričan, da ni pričakovati, da bi se pred desetimi dnevivnela bitka med ruskim in japonskim brodov-j e m. Admiral Togo hoče kolikor mogoče dolgo zavleči vojne operacije na morju, Rožestvenski pa ne bo preje navalil na japonsko brodovje, predno si nekoliko ne odpočije eskadra admirala Nebogatova. Križarka „Diana". »Agence Havas« poroča iz Sai-gona: Vest, da je ruska križarka .Diana. skušala uiti iz pristanišča, je neutemeljena. Takisto tudi ni resnično poročilo, da so morale francoske oblasti groziti križarki s silo, da so preprečile njen beg. Križarka je morala le vsled krajevnih razmer v luki spremeniti svoj prostor, kjer je bila usidrana. Ker so najvažnejši Btroji odstranjeni s križarke, je izključeno, da bi mogla odpluti. Z mandžurskega bojišča. General LineviČ je poslal 9. t. m. tole poročilo: Sovražna konjenica je 7. t. m. napadla naše predstraže v bližini Pođiseriče in Silme. Po ljutem boju so bili Japonoi odbiti. 8. t. m. je sovražnik zopet poskusil naše predstraže potisniti proti severu, toda brez uspeha. Naš konjeniški oddelek je 9. t. m. prodrl do Šahe t se, kjer so bili postirani Japonci. Artiljerijski ogenj in poskus pozicije obkoliti, je voje prisilil, da bo se umaknili v vas Sin lan c o Ko so bili pregnani tudi iz te vasi, so se umaknili v vas M a-d r o p o. Iz Koreje. »Agence Havas« poroča iz Šan-ghaja, da so Japonci v Geizanu v Koreji koncentrirali eno celo divizijo. Močan voj ostane kot posadka v Gen-zanu, ostali oddelki pa prodirajo po dolini reke Tumen in imajo nalogo napasti Vladivostok. Francoz prijet kot ruski vohun. Iz Tokija se poroča, da so tamkaj prijeli Francoza B o u g o i n a, ki je na sumu, da je ruski vohun. Bougoin živi že 30 let na Japonskem in je bil preje pomorski kapitan. Istočasno je policija zaprla tudi njegovega zeta Stran ge in bivšega inženirja japonske mornarice Ivazaka, ki sta takisto na sumu, da sta vohunila za Rusijo. Pri Bougoin u bo iivrfiili hišno preiskavo. Francoski vojaški ataše, ki je ženin Bougoinove hčerke, se trudi iiposlovati, da bi Bougoina izpustili iz zapora. Radi kršenja nevtralnosti. Kakor se poroča iz Tokija, zatrjuje list »Nišiniši-Simbun«, da ima Japonska pravico zahtevati, da Anglija praktično izvede določbe ali* acce, ker na to sili dvorezno postopanje Franoije. Japonska je upravičena soditi, da namerava Francija podpirati Rusijo v vojevanju. Vladivostoško brodovje. Po poročilih iz Tokija ste se v torek dve vojni ladji, spadajoči k vla-divostoški eskadri, pojavili ob japonski obali pri rtu A o mori. Državni zbor. Dunaj 11. maja. Posl. Ryba je interpeliral vodjo železniškega ministrstva, zakaj so se odpravili na državnih železnicah dvojezični vozni listi ter se nadomestili s samonem- ISTEK Koristka. Povest. (Dano.) -Škoda, da nisi postal duhovnik", se je rogal Jaklič. „Govoriš lepo, in rabijo ti ravno tiste trditve, kakor vsem binavcem. Ali vprašaj ljudi, ki imajo pogum govoriti resnico, kako je z zakonsko srečo. Tistega prijateljstva, ki stopi na mesto ljubezni in o katerem se tebi sanja, ni nikjer. Če sta mož in žena trda značaja, Če imata kaj lastne volje iD samozavesti, potem je tudi prijateljstvo med njima nemogoče in nastane ali očiten ali prikrit boj, očitno ali prikrito varanje Čim ugasne ljubezen." „To ni res in ni res," je protestiral Kobe. „Zakon je edini način, da se vzdrži vsaj neka nravnost, da človeški rod, ki je itak nagnjen k slabemu, popolnoma ne poživini." „Torej je zakon kakor kaka kletka za zveri," se je smejal Jaklič. „V tem oziru ti ne bom ugovarjal. Ah prepričan sem, da je resnična ljubezen mogoča samo izven zakona." Prepir je šel v tem tonu dalje. Olga je pazno poslušala, dasi ni ves Čas rekla nobene besede. Ko pa se je naposled Kobe naravnost do nje obrnil in jo vprašal za njeno mnenje, mu ga ni prikrivala. »Tudi jaz mislim, da ni mogoče ljubiti vedno enega in istega Človeka. Vse žive dni resnično ljubiti eno in isto bitje — to ni dano Človeku in zato tudi ne verjamem, da bi bil kak zakon srečen." -Ah omožili bi se vendar, kaj ne?" je vprašal Lipe, ki takih razprav ni ljubil in se je oglasil le kadar se je govorilo o narodni politiki ali o literaturi. Olga se je na Lipetovo vprašanje malo nasmehnila in potem z veselo odkritosrčnostjo rekla: „DaI" Vse je udarilo v smeh, Jaklič pa je vpil: /Jake so ženske. Naj je že katera principijalno za možitev ali proti možitvi, pred vsem hoče dobiti — moža." „0 nikar ne misli, da sem zaradi moža zavzeta za zakon," je hitela ugovarjati Olga. -Mar mi je za moža. Svojemu stanu primernega moža dobim vsak dan, če ga le hočem. Ali takega nečem. Rajše ostanem samica, kakor da bi vzela takega moža. Omožila bi se pa, če bi dobila premožnega moža ali če bi me mož povzdignil na višjo družabno stopnjo." „Kaj, Olga," se je čudil Kobe „Vi bi vzeli moža tudi če bi ga ne ljubili!" „Da," je rekla Olga s sebi lastno odkritosrčnostjo. „Saj bi ga ne vzela zaradi ljubezni, marveč iz drugih namenov. Sicer pa ni treba o tem govoriti, ker mene tak mož tako ne bo zasnubil." „Jaz bi se pa prav rad oženil," je menil Lipe, „Če bi le dobil kako Ženo. Kake gospodične ne maram, ali tako kako kuharico, ki ima nekaj goldinarč-kov prihranjenih bi takoj vzel." „Torej ste ravno nasprotnik nazorov kakor jaz, a v enem oziru se vendar z menoj ujemate, da pri sklepanju zakonov ne odloča ljubezen." Olga je naslonila komolca ob mizo in uprla glavo ob roki. Nekaj trenotkov je gledala tiho predse potem pa rekla počasi: „Muški so za nas ženske vsi skupaj kazen božja koder hodimo, povsod so za mani. Ze Če stopimo na ulico, nas čakajo vsi pogledi. Povsod nam nastavljaj« pasti, nas zalezujejo in zapeljujejo —" „Pri psih je ravno tako," je strupenim cinizmom pripomnil Jaklič „kaj še nisi nikdar videla, da pasja jeunesse dorce dela ravno tako?" Te besede so jo krvavo užalile. Olga je prebledela. Vajena je bila sicer Jakličevega cinizma, ali v zadnjih tednih se je Jaklič navadno vedel spodobno in zato je bila zdaj presenečena in je to presenečenje povečalo njeno ogorčenje. Srdito se je obrnila k Jakliču in hotela ostro odgovoriti, ali premagala se je in le naglo vstala ter odšla. Lipe se je nagnil h Kobetu in mu zašepetal na uho: Ti, meni se zdi, da Jaklič ne bo več dolgo bolehal na „domotozju po spodobnosti." Jaklič je uvideval, da se je prenaglil in da je Olgo razžalil. Jezil se je sam nase in rad bi bil popravil storjeno napako. Toda ker pred tovariši ni hotel izdati, kako je njegovo razmerje do Olge, je ostal v družbi, dokler se ta ni odpravila v krčmo. Šele potem je šel iskat Olgo. Našel jo je na mostovžu. Ko je pristopil k nji, je začela ihteti tako, da se je ni upal ogovoriti. Nekaj časa je stal molče poleg nje, potem je položil roko okrog njenega pasu in rekel: „Olgica, odpusti mi, ne bodi huda; prenaglil sem se." Ni mu odgovorila. Obraz je stisnila v roke in jokala še bridkejše. »Olgica, ljubo moje dekle —" „Pusti me," je siknila Olga in ga pahnila od sebe. „Nikar, Olga, glej —" „Pusti me v miru," je vzkliknila srdito. „Če je tvoja ljubezen pasjega značaja" potem si poišči drugo dekle. Jaklič je postal nervozen. Nemirno je hodil po mostovžu. Ni se upal govoriti, ker se je bal, da bi se Olga še bolj razburila in da bi kdo drugi utegnil kaj slišati. Jezil se je na Olgo, da je malenkostna, in jezil se je sam nase. Rad bi bil odšel, a vedel je, da bi bila to napram Olgi velika brezobzirnost, ki bi jo še hujše razdražila, in zato je ostal. Naenkrat se je Olga obrnila si otrla solze in hotela oditi v sobo. Jaklič je hitro stopil k nji in jo ustavil. „Olga!" Pogledala ga je srepo in ravnodušno, kakor kakega tujega Človeka. „Kaj še hočeš ? Pokazal si mi, da me zaničuješ. Ker meje ljubezen premagala, da sem se ti vdala, zato me zaničuješ." „Nikar ne pretiravajmo Iga I Dobro veš, da to ni res." „Res je! Saj to se popolnoma Škimi. — Potem se je nadaljevala podrobna debata o carinskem tarifa. V drugem poglavju (les in papir) so govorili le poslanci Svlvester, Scheicher in Pacher, ker je več prijavljenih govornikov izgubilo pravico, ker niso bili v zbornici, zopet drugi pa so bo odpovedali. Govorila sta Se glavna govornika, nakar se je poglavje sprejelo. — Potem se je začela razprava o tretji skupini (predilstvo). Debata se je razvila prav Živahno, ker je med sejo prišla velika deputacija predilcev v zbornioo. To je vzpodbudilo posebno agrarne poslance, da so se zavzemali za varstveno carino predivu. Toda ves trud je bil zaman. Dobila se je večina za carinske postavke, kakor jih je določil carinski odsek. — Poslanec Schois\v o hI je naglašal potrebo gospodarske carine, polemizoval s sooijalnimi de-demokrati ter končno predlagal, naj se zviša carina na čipke in kvačke. — Posl. Hibesch je navajal, da se v Avstriji bavi nad pol milijona delavcev s predilstvom, a delavci v naših predilnicah so za 40 do 60°0 slabše plačani kot na Nemškem. — Poslanec Peschka je tožil, da se daje prednost ruskemu predivu in inozemski bombaževini ter juti, dasi se prebivalstvo v Krkonoših nima s čim drugim preživljati kakor s prejo pozimi. Zato je potrebnoj da se tudi na predivo naloži carina. — Poljedelski minister grof Buquoy je govoril proti carini ter obljubil, da bo vlada pridelovalce lanu rajši podpirala na ta način, da bo naročala platnene izdelke za vojno upravo, za bolniščnice in oskrbovalnice. Govorila sta še poslanca Kittel in Kasper. Glavna govornika sta bila dr. Chiari (pro) in Sta ne k (con-tra) Vsi spreminjevalni predlogi so bili odklonjeni, kar je provzročilo med agrarnimi in vsenemškimi poslanci vihar, tako, da ni nihče poslušal poslanci Erba, ki je začel v imenu manjšine poročati o četrtem poglavju (železo in kovine). Raz« prava se je prekinila in seja zaključila. Iz odsekov in klubov. Dunaj 11. maja. Danes so se zbrali v poslanski zbornici zastopniki mest z lastnimi statuti, da razpravljajo, kake korake bi bilo storiti, da bi se dosegla odškodnina za politične posle. Ker pa ni prišlo dovolj zastopnikov takih mest, v katerih se ne pobira užitnina, se je moralo posvetovanje preložiti. — Poslanci mladočešk ega kluba imajo jutri zopet konferenco pri ministru grofa Bylandt-Reid-tu zaradi gradnje vodnih cest in železnic. — Proračunski odsek bo imel zopet seje šele zadnji teden pred binkošti. ujema s tvojimi nazori. Kolikrat si mi že razlagal, da ljubezni sploh ni, da je ljubezen le poželjenje kakor pri živalih." „To so bile besede, prazne besede, Olga, Lahko mi verjameš." Sedla je na mostovž in nekoliko premišljevala, potem pa rekla z odločnim glasom: „Jaz ti ne morem verjeti. Ti se nisi tako spremenil, da bi imel danes drugačno prepričanje, kakor pred šestimi tedni. Tvoja ljubezen je pasjega značaja. To vem sedaj in se tudi ne Čudim. In prav je, da si mi to povedal. Zakaj sem se ti tudi vdala! Pošteno dekle bi se ne bilo. Jaz pa sem bila podobna nagnitemu jabolku. Ničesar še nisem bila izkusila, a vedela sem vse. Bila sem zapuščena in bedna in koprnela sem po sreči in zato si tako lahko pri meni dosegel svoj namen. Ali svojo metreso zaničuje vsak človek in zato vem, da me zaničuješ tudi ti." Olga je govorila srdito in strastno. Utihnila je le, ker je prišla mati iz Bobe. Jaklič se je poleg nje naslonil na mostovž in je molčal. Ko pa je Olga odšla brez slovesa, je stisnil zobe in zapustil hišo, da poišče tovariše in da s pijačo zaduši svojo jezo in svojo bolest. Njegovega domotožja in spodobnosti je bilo konec. (Dalje prih.) Češki deželni zbor. Praga 11. maja. Ker se je od-godil načrt o preosnovi ministrstva, se je ves parlamentni koledar precej premenil. Češki deželni abor bo baje iboroval le 10 do 12 dni in sicer dožene le proračunski provizorij, podpore vsled ujm prizadetemu pre bivalstvu in nekatere manjše gospodarske predloge. Glede volilne reforme pa še vlada s ima ni na jasnem, ali naj se ta predloga samo napove ali tudi predloži. Kriza na Ogrskem. Budapešta 11. maja. Odlični Člani izvršilnega odbora liberalne stranke so izjavili, da jim ni prav nič znano, kako se reši kriza in kdo bo naslednik grofu T is z i. Mogoče da tega Tisza sam ne ve, ker lahko krona na lastno roko in odgovornost imenuje naslednika. Budapešta 11. maja. Z raznih strani prehajajo zopet na ime barona Buriana. Zatrjuje se, da ga grof Tisza ni hotel pregovoriti, da prevzame ministrstvo, temuč da prevzame posredovanje med krono in v koalicijo. Sdle, ako se tak poskus izjalovi, sestavi se prehodno ministrstvo. Budapešta 11. maja. Adresa na kralja je bila sprejeta tudi v podrobni razpravi. Poslanec U g • ron je zaklical: »Le Avstrijoi in Hrvatje so glasovali proti!« Naslov »Vaše apostolsko kraljevo Veličanstvo« se je spremenil v »Vaše cesar sko in apostolsko kraljevo Veličanstvo«. Tudi podpis se je izpopolnil, da se glasi: »V državnem zboru zbrani zastopniki Ogrske, Dalmacije, Hrvaške in Slavonije.« Nemiri na Ruskem. Varšava 11. maja. Izgredi proti .'.dom v Žitomiru so bili mnogo večji kot se je prvotno naznanjalo. V bojih na ulicah je bilo ubitih 20 Zidov in 4 kristjani. Zgodile pa bi se bile še strašnejše stvari, da se ni policiji posrečilo zadržati kmetov, ki so prihiteli iz okoliških vasi. Boji so bili v nedeljo in ponedeljek, šele v torek je prišlo vojaštvo ter napravilo red. Nemški cesar govori. Berolin 11. maja. Cesar Viljem se baje zelo jezi, da je prišel njegov protiruski govor v \Vilhems-havenu v javnost. Vkljub temu je pri paradi v Strassburgu govoril še bolj strupeno in nepremišljeno. Rekel je, da je bila ruska armada,ki se je borila priMukdenu, vsa oslabljena vsled nenra vno s ti in pijančevanja. Ker se je pokazala slabost Rusije proti rumeni nevarnosti, ima Nemčija dolžnost, da zastavi pot tej nevarnosti. Častniki in vojaki nemške armade morajo strogo gledati nato, da svoj čas dobro izpolnijo ter ne zapadejo ne ravnosti in nezmer-nosti. — Ruska diplomacija se briga za govore nemškega cesarja tako malo, kakor se ne brigaj 3 resni poslanci za govore grofa Sternberga. Dopisi. Iz Šhof je Loke. Pričetkom spomladi v prelepem mesecu maju nam je šele pred kratkim iz dolgotrajnega spanja se prebudivše pa zdaj tem vrleje delujoče in prospe-vajoče »Siovensko bralno društvo« kot lep dar poklonilo v Loki še ne uprizorjeno igro »Brat Martin«. Ker so se v zimskem času igrale navadne, že prej večkrat predstavljane burke, je bilo občinstvo res vrlo radovedno, kako se bo vršila nova igra, ki kakor znano, ne zahteva le požrtvovalnosti in veselja do dela, temveč tudi mnogo izurjenosti in izkušenosti. Pa reči moramo, da so bili prijetno očarani celo oni, ki so pričakovali že itak le izvrstnega od naših vrlih di-letantov. Občinstvo bo je nahajalo kar v ekstazi in skoro ni vedelo, komu bi dalo največ hvale. Izborno se je vglobil v svojo vlogo pred vsam »Brat Martin« (g. Lepold Po-ljanec), ki nas ni razveselil samo s svojo dobro premišljeno igro, temveč tudi s svojim zvonkim glasom v pevskih točkah, katere je v ta namen priredil prav spretno vrli gosp. pevovodja, učitelj bretlič. Občudovali smo spretnost Kremenoro (g. Ivan Kalan), kateri, dasi še mlad igralec, igra a fiaeeo, kakršne ne bi pričakovali od začetnika Ietotako ae moramo pohvalno izreči o njegovi soprogi, lepi mlinarici (gdč. Mara Mar-guČ), ki kaže že prav veliko izkušenost in izurjenost v igranju. Gale aalve smeha je pa seve vzbujal naš dični loški Verovšek, g. Ivan Krmelj, režiser večera, ki se je kakor vselej briljantno odlikoval v vlogi Cervička. Predvsem je njegova zasluga, da je igra tako častno izpadla. Vloga čer vičkovke je imela naša priznano izvrstna, na odru že davno mila znanka, gdč. Julka H>man, ki je z dobrim petjem in igranjem pomnoŽevala veselost in dobro voljo tega večera. Radost ata večala tudi gdč. Debeljak v svoji dobro pogojeni vlogi skope krčmarica in zlobni intrigant Zele neo, ki se pa v vsakdanjem življenju kaže kot miren krojač z imenom Janez G*16 Tudi manjše vloge (gosp BMtavzer, gdč. Tončka Sušnik i. dr.) bo bile v dobrih rokah, sa kar moramo g. režiserju in vsem igralcem le še enkrat Čestitati. Ne moremo Bi tudi kaj, da ae ne zahvalimo g. gostilničarju in odborniku imenovanega društva, Franu Sušniku, za dobro in točno postrežbo, pri čemur si ga pa dovolimo opozoriti, da naj se pri občutnem pomanjkanju prostora požuri razširiti igralno sobo v večji prospeh društva, ki po takih predstavah to ugodnoBt vrlo zaaluži. Predstavo je posetilo tudi več inteligence, zlasti ženske, ki sodeluje pri igrah v »Narodni čitalnici«. To je lepo. Živele! Splošno je ta predstava jako ugajala in povsod se sliši želja, da se igra v kratkem spet ponovi, čemur bodo, upamo, vrli naši igralci skoro UBtregli! Po končani predstavi se je razvila prav presrčna prosta zabava. Lepe slovenske pesmi so donele iz svežih mladeniških in dekliških grl, sprejete z največjim odobravanjem, in veseli svet se je vrtil ob zvokih godbe do poznega jutra. Poskušalo se je sicer od gotove strani z vso silo vzeti mladini to stoletja staro nedolžno veselje, no, hvala B gu, zaman! Mi pa vemo in smo trdno pre pričani, da so oni »neubogljivoi in veliki grešniki«, ki plešajo, v svojem srcu navadno veliko čistejši nego zavidljivi celoti v skritih farovških sobah! Opazovalec. Dnevne vesti« V Ljubljani, 12. maja. — Kje je Tavčar? Tako je kričal »Slovenec« ter trdil, da je dr. Tavčar kriv, če se je mesto vodje krške meščanske šole tako razpisalo, da je dobi Človek, ki niti slovenščine govoriti ne bode umel. Sedaj se je izkazalo — kar se je vedelo tudi že prej, in so nekaterniki zgolj brez vsake potrebe radi tega kričali — da je dotični razpis poslal uradnemu listu na lastno pest in lastno odgovornost načelnik okrajnega šolskega sveta v Krškem Ko je prišla zadeva pred deželni šolski svet. se je razpis omenjenega načelnika kasi-ral. Mesto vodje se je sedaj razpisalo, ker se ob roki zakona razpisati mora. Razpisalo pa se je pod izrecnim pogojem, da morajo prošniki za razpisano mesto izkazati znanje slovenskega jezika v besedi in pisavi. Z Lapajnetovo »afaro« so torej naši klerikalci popolnoma pogoreli! Vzlic temu pa bodo še dalje tulili! — Schillerjeva slavnost v LJubljani. »Grazer Tagblatt« je priobčil strahovito dolg in plitev popis Sohillerjeve slavnosti v Ljubljani. Iz tega spisa se vidi, kako resnično je bilo vse to, kar smo mi pisali o tej stvari, kako resnično je bilo naše mnenje, da ta Sohillerjev »hinderhonder« ni drugega kakor nemškonaoijonalna politična demonstracija. Samo uvod tega Članka govori cele knjige. Tam je rečeno: Die krainischen Deutschen ldben in Feindesland, weit ab-seits vom grossen Strome deutschen Lebens. Wie konnten sie ihr deu-tsches Volkstum anders vor dem Un-tergange bewahren, als dass sie sioh mit der ganzen Kraft ihres Gemiitea der Pflege der ewigen geistigen Bande, die sie mit dem grossen deutschen Volke verbinden, hinge-ben?! Die DeutBohen hierzulande wissen, dass sie nur dann deutsoh bleiben werden, wenn sie die fiber alle raumliche Trennung erhabenen idealen Gtiter der Nation vvie einen kostlichen Sonati ha len, — darum wird von ihnen der Sehillertag mit einer Begeisterung ohnegleiohen begangen! Und noch eines: Wie die Fiamme im Dankel der Nacht ganz anders leuchtet, als am hellen Tage, bo mussen auoh Sohiller und seine Feier die H arzen der Deutschen im ftrnen bedrobten Linde viel gew*l-tiger ergreifen, als jene der ruhig und sicher dahinlebenden Volks genoBien. Eme »Jungfrau«, ein »Teli« muisen naturgerjoa?s dort ihre hin reissendste Wirkung auettben, w) Dautsche einen heissen Kampf um ihr Volkstum kampfan. So gltlht denn draussen im deotschen Lande die Begeisterung fiir alles, was der Name Sohiller in sioh achliesst, — hier brennt sie in hochaufiteigen-den Fiammen. Und alt und jung, Mamer und Frauen aind von edei-stem Wetteifer besaelt, den 9 Mai zu einem Feier und Festtage erster Ordnung zu gest<en. Wir mdshten nur w(iaschen, dass Volksgenossen aus der Ferne zu uns kamen und sahen, mit welch grenzenloser Hm* gebung die krainischen Dauteohen in dieser hohen Festzeit Alldeutsch-landa bei der Sache sina". Freudig mtUste jeder bekennen: Wohnt in diesem Land ein so wackeres deutschea G sschlecht, dann braucht uns um dies BoIlwerk im Saden n i c h t bangezusein, dann ist d as stolze Wort: „Vom Belt bis zup Adria herrllche Tatsache. S tem je res vsa povedano! Tu se vidi, kakšen značaj je imel ta Sohillerjev »hinderhonder« in kakšno tendenco. »Deutsch vom Balt bis zur Adria« — to je staro pangermanBko geslo in vsaka priredba Nemcev služi v to, da se zabije nov drog za nemški most do Adrije. Tudi Sahillerjeva slavnost je služila temu namenu, kakor priča sam »Grazer Tagblatt«. Zanimivo je pri tem, da se poročilo »Grazer Tagblatt a« mestoma doslovno ujema b poročilom uradne »Laiba-cher Zeitung«, kar jasno priča, da sta oba poročili potekli iz enega in istega peresa. In to daje misliti: Ali je morda »deutsoh vom Belt bis zur Adria« ofioijaluo stališče? Prosimo prav nujno odgovora! — Ravnopravnost na drž. železnici. Pred kratkim smo poročali, da je ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku prepovedalo nabiti na nekaterih železniških postajah na južnem Štajerskem in na južnem Koroškem dvojezične trgovske plakate. Naš nastop proti ttj prepovedi e imel popoln uspeh. Dotična prepoved je bila preklicana in dovoljeno nabitje dvojezičnih plakatov. — Kongres slovanskih časnikarjev v Voloskem in Opatiji« Na razna vprašanja odgovarjamo, da se Slovenci odpeljejo na kongres iz Ljubljane juri v soboto 13 t. m. z brzovlakom, ki odide iz Ljubljane ob 5. uri 59 minut zvečer. S tem vlakom se peljejo tudi Čehi, Poljaki in Rusi. Želeti bi bilo, da se vsi Slovenci, ki se udeleže kongresa, poslužijo tega vlaka. Na kolodvoru v M a -t u 1 j a h se došleoi slovesno sprejmo, pred kolodvorom bodo pripravljene kočije, ki bodo odvedle goste, ki so se prijavili, na pripravljena stanovanja. Kdor od Slovencev se udeleži kongresa, ne da bi se bil prijavil in še nima stanovanja, naj se med potoma zglasi pri tajniku »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev« Rastu Pustošlem-š k u, ki mu bo morda lahko pre-skrbel stanovanje, ako kdo od prijavljenih izostane. — Kakor posnemamo iz srbskih listov, se udeleže kongresa v Voloskem Opatiji tudi srbski časnikarji iz Bel-grada, katerim je v to svrho do volila mestna občina belgradska 300 dinarov podpore. — G. Rikard Jakopič nam piše: Slavno uredništvo! K notici »Slovenskega Naroda« od 9. t. m.: »Slovenci in hrvaška umetniška razstava v Zagrebu« — blagovolite sprejeti naslednji dodatek v VaŠ cenjeni list. 29. marca sem prejel od odbora jugoslovanske zveze »Lada« v Zagrebu pismo, naslovljeno na moje ime, v katerem so pozivlje slovenski odbor »Lade«, vabiti vse alovensk umetnike, književnike in dijake q, sestanek ob priliki »Jubilejne ume niške razstave v Zigrebu« Odbor. »Jugoslovanske umetniške zve »Lada« na Slovenskem ni. Ker i je a zaključjem »I. Jugoslovanski umetniške razstave v Bdlpradu« koo čala tudi moja cOsialna vloga kot zastopnik slovenskih umetnikov, ni. sem se čutil opravičenega vabiti cfi. cialno na sestanek v Zagrebu; zlasti ker sem bil prepričan, da so se cd strani hrvaškega odbora »Lade« po. šiljala enaka vabila še na drage slo. venske umetnike ali vsaj na slovenska umetniška, pisateljska in dijaški drnštva Nisem si domišljal, da bi me hrvaški umetniki smatrali kot javnega vabitelja med Slovenci, ker sem prilično javil gospođu umetniku R. Frangešu, da sem se ognil javnemu življenju in nisem voljen s« vtikati v umetniške zadeve SJorea cev. Pač pa sem opozoril vse svoje kolege, s katerimi pridem v dotike na pismo, ki sem ga prejel od hrvaškega odbora »Lade«. Z nijodličnej šim spoštovanjem Rikard J a kopic. — Miliaria razsaja v Fr*. j p reč a h hujše, nego je svoj čag v Dol. Straži. Tekom dveh dnij je zbolelo sedem oseb, od katerih sta dre takoj umrli in niti en dan nista bili bolni. Upati je, da se PrapreČah bolezen omeji, za kar gre zahvala energičnemu županu g. Zurcu, kije takoj vse potrebno ukrenil, kar je v takih slučajih v človeški moči. Vas je dal omejiti, nihče ne sme ven, nihče noter. Ali bi se drugod ne mogli ravnati po tem vzornem zgledu? — Političen shod v Žalcu. V nedeljo, dne 14 maja 1.1., 89 vrši v Žalcu na Roblekovem vrtu veliki ljudski shod v obliki nekdanjih taborov. Govorili bodo dr. Hrašovec in mnogo drugih govornikov o vseh aktualnih gospodarskih in polltienia vprašanjih. Protestovalo se bode proti nepostavnemu postopanju vlade glede celjskega okrajnega zastopa.— Zani manje za ta shod je izredno veliko in pričakuje se ogromno ljudstva ii cele Savinjske doline. — Anton Kristanf voditelj socialne demokracije v Idriji, je bil v ponedeljek, 8. t. m., obsojen pri idrijskem sodišču na 150 K globe ali 14 dni zapora, ker je na shodu v Idriji dne 2. aprila t. 1 predlagal, naj se županu J. Še peta vcu in tajniku J. Novaku i reče najgrše zaničevanje, in ker je zaključeni shod nadaljeval, v kar po § 14, zbor. zak. ni bil opravičen. Kristan je proti odmeri kazni vložil priziv. — „Novi List" v Trstu gotovo eden najbolj klerikalnih listov na Slovenskem in se kar cedi kreposti in nravnosti. Človek bi vsltd tega lahko mislil, da pride kar živ t nebesa, če bi se držal tega uprav prelatsko prismojega in inkvizitarako fanatičnega lista. Pa ni vse zlato kar se sveti in prav pogostimi pokriva črn talar jako slabo srce. To kaže dopis, ki nam ga je poslal prijatelj našega lista. V tem dopisu j* rečeno: »Za vse dobro tako vneti »Novi List« priporoča v vsaki štev s tržaški hotel »Alla Nuova Abbcn danza«. Ker sem doslej sploh visoko spoštoval duhovnike in imel o njihovih listih najboljše mnenje, sem M pri svojem potovanju v Trst odločili da se nastanim v hotelu, ki ga pri' poroča »Novi List«. Ker čitajo »Nofi List« skoro sami duhovniki, sem m?" ni), da se jim brez dvoma priporoči spodoben hotel. A prokleto sem ^ urezal. Ves večer in vso noč ni bilo miru v tem, prečastiti duhovščini pri-poročanem hotelu. Spoznal sem hitro, da prihajajo v ta hotel morda tudi duhovniki, gotovo pa cvet tržaškeg* starega meBta. Povrh je pa prišel i ta hotel zjutraj še policijski uradnik« da si ogleda prenočevaloe in preno* čevalke. Izvedel sem pozneje, da j' ta hotel pri gotovih ljudeh zato tako priljubljen, ker lahko en moški ki' z dvema ali ■ tremi ženskami pre* noči v isti sobi. Jaz se gotovo Žive dni ne bom več ravnal po priporočili duhovniSkih listov.« Tako naš dopisnik. M slimo, da t**rr u dopisu ni treba n:čes»ir *eČ dostaviti. Prepričani p* sroo, dt bi podjetništvo svoje^ hotei-i gotovo ne priporočalo v dunovniškerc« listu, ko hi Be mu to Đe izplačalo. — O sodnem pristavu v Sežani gospodu dr. Viktorju B i a-gottu je bilo v našem listu natisnjene poročilo, da sloveaskega jezika ni zmožen. To je bila napaka. Gosp. dr. Biasotto je Italijan, ali slovenskega jezika je popolnoma zmožen. Gotovo ga na celem svetu ni ne enega nemškega uradnika, ki bi pisal in govoril tako vzorno korektno slovenščino, kakor g. dr. Biasotto. Izpit za sodnika je g. dr. Biasotto položil v slovenskem jeziku, obeaje s slovenskimi strankami vedno samo slovenski in dela z njimi sloven ske zapisnike ter izdaja slovenske sodbe. Sploh se mora g. dr. Biasottu priznati, da je resničen prijatelj Slovencev in se zanima vedno za slovensko literaturo. Sploh uživa g. Biasotto med Slovenci vse simpatije. To beležimo z zadovoljstvom, ker se je g. dr. Biasottu v našem listu četudi ne po naši krivdi, zgodila krivica. — Iz Ricmanj. Župnim upraviteljem v R;cmaaj2h je imenovan Josip Stržinar, župnik na Kati-nari; in 8 t. m. se je vršila predaja cerkvenega premoženja imenovanemu. Predajo je Uvršil dolinski kaplan Martelano ob navzočnosti dolinskega župana in občinskega guge iz Doline. Čudno je, da na ta važni akt ni prišel župnik in d-kan dolinski s^m. Orožnikov to pot ni bilo v vas Županstvo v Dolini je pozvalo pismeno k tej predaji cba ricmanjs^a ključarja in občinskega cdbornks, toda ti se niso od • ivali povabilu in seje predaja izvršba (b njihovi nenavzočnosti. — Ustna matura cu naših srednjih šolah v?š ia se bode tako le: ns prvi ljubljanski gimnaziji v času cd 1 julija do 7. julija; na drugi ljubljanski gimnaziji v času od 1. julija do 5. julija; na kranjski gimnaziji v času od 17. juia do 21. julija; n-\ novom ški gimnaziji v času od 26. junija do 28 junije; na ljubljanski v;š reslki pa v čn?u od 10 julija do 15. iutiia. — Gasilska maša. Lubijan-sko prostovoljno gasilno in reševalno društvo ima v nedeljo ob 7. uri zju trsj v c*rk?i sv. Florjana običajno Fiorjanovo mašo. po maši pa šesta nek v »Piv.;rtiT« ns S?. Petra cesti. Pri sprevodu k maši in od maše. kakor tudi pri sestanku bo svirala društvena godce. Masc in sestanka se udel=;žf ometa, g. Kiesslingu, ki sta nas . prejela z veliko ljubeznivostjo in gosto-jubnostjo ter nam dala na razpolago b e štiri tovarniške uradnike, ki so nas vodili po posameznih oddelkih tovarne in nataČno razložili ves razvoj papirja. Tudi tem Štirim gospodom uradnikom bodi izrečena za njihov trud in prijaznost prav topla zahvala. Za spomin na ta izlet je pa obljubil pisarniški načelnik g. Poche, na prošnjo društve nega predsednika, g. nad učitelja Dimnika, da bo priredil za stalno razstavo učil na I. mestni deški šoli zbirko vseh snovi, iz katerih se izdeluje papir. Iz te zbirke bo natačno razviden ves razvoj papirja. Po dveurnem ogledovanju so nas pa povabili gg. tovarniški uradniki v izvrstno Hafnerjevo restavracijo, kjer so nas pogostilii z izbornim pivom in vinom. Ko smo se telesno okrepčali, se je razvila med izletniki in gg. tovarniškimi uradniki prav Živahna zabava. Prepevalo se je, igralo na glasovir in tudi plesalo. To je bil res lep dan „ Ljubljanskega učiteljskega društva", odboru se pa priporočamo, da nam priredi še več takih izletov. — Sinočna predstava g. Kautskega v Sokolovi dvorani »Narodnega doma« se sme šteti med najboljše, kar smo takih videli v Ljubljani. G K&utskv jd proizvajal vse točke z natančno točnostjo, za kar je žet tudi priznano zahvalo in ploskanje. Klovn je s svojimi kret-njsmi, metanjem krogel in drugih reči ter humorjem vzbujal obilo smeha. Sdstietna ^tefanija je kot plesalka rumunskega narodnega plesa nastopila kot prava umetnica, njeno telesce pa kaže toliko gibčnost, kot bi ne bilo nonene košoice v njem. Posebno pohvalo in občudovanje pa zaslužijo produkcije gospe Kautske z 10 dresiranimi golobi. Zato tudi občinstvo pri tej točki ni štedilo s ploskanjem. — Predstava bi bila lahko bolje* mnogo boljs obiskane, nego ja bila. Naši ljudje se menda boje »Narodnega doma« in sloven s - i h uaaetnikov; če bo pa kod kako brezpomembno nemško predavanje, pa vse dere tja. Tako ravnanje se mora odločno grajati in obžalovati kakor tudi to, da so se nekateri med predstavo tako vedli, kakor Oi ne bilo od njih pričakovati! — Jtevna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinsRi kleti bo jutri, v soboto od 7.—9 ure zvečer. Dospelo ie ^eč novih vinskih vzorcev in biosi burgundec, pinola, razno namizna belo in rdeče vino ter vipavski štirinajstletni pikoht in dolenjsko štiriletno s aiko vino (iztok) Pikolit se dobi le v poilitrskin, sladko Wutscherjevo vino pa v 7 10 steklenicah in v kozarčkih. — Mestna realka v Idriji je tudi 'meU svojo Schtllerjevo si&v-noBt. Prijavljamo to brez komentarja! — Šola v Knežaku se raz širi v šiirir&zredmco; v Spodnji Nemški vasi, ckraja trebanjskega, pa se ustanovi nova Hvorazrednice. Ijtotako se razširi š >la t Beli cerkvi na dvorazredu.co. — Prekinjen pogreb. Včeraj v jutro so Udtavih v Šoaibelo pri Nivem mestu crožniki pogreb neke naglo umrle ženske iz Podljobna. Baje na podisgi suma, da je bila žena v noči od torka na sredo ubit* po nekih ženskah. Truplo so zaprli v mrtvašnico, kjer se bode najbrže obduoiraio. — Gadov in strupenih kač je letos po Krasu že sedfcj jako mnogo. Bi:za kiiGvškega kolodvora — na rezki progi — je železniški čuvaj v enem dnevu ustrelil tri modrase in pet gado"». Torej pozor! — Poskusen samomor. 10 t. m. |e ekočtl a rno9ta v Krškem n*ki 35'etni mož v Savo, hoteč se utopit?. Štirje moški eo se s Čolnom takoj peljali za njim in ga še o pravem času potegnili iz vode ter ga spravili v cesar Franc J)žefovo bolnico. Identiteta njegova se še ni dala dognati, ker ni imel nobenih izkazil pri sebi. — Poroči se 14. t. m. davčni pristav v Rogatcu g. Josip Tajnik z gospe. Cilko Klopčičevo iz Št. Petra v Savinski dolini. Čestitamo ! — Srebrno in svinčeno rudo so začeli kopati v Razboru pri Slovenjem Gradca. Podjetnik je g. Aleksander O t i 6 iz Celovca, ki kupuje vsa okoli rudokop >v ležeča posestva. — Toča je hudo pobila 9. t. m. v občinah od Podčetrtka do Rogatca. Vinogradi so popolnoma uničeni, isto-tako sadno drevje. — Brez spremstva se je včeraj peijai iz Pulja v Mengeš na dopust topničar M. Hribar, ki se je de« lal gluhonemega in umobolnega. Že lezniški uslužbenci in policija je imela na kolodvorih velike sitnosti ž njim. Morali so mu jemati iz žepa denar, da so mu kupili vozni listek in ga vodili kakor majhnega otroka. Je-li Hribar postal pri vojakih res tak revež, ali pa simulira, ni znano, pač bi pa imel dobiti do doma kako spremstvo. — Sreča v nesreči. Sinoči okrog šeste ure se je po Tržaški cesti pripeljal neki kolesar, ne da bi bil držal za governal. Baš, ko je srečal hlapca »Vrhniške pivovarne« je padel s kolesom pod konja, katari je padel na kolesarja, zadnji nogi sta se mu bili pa zapletli med kolo tako, da je moral ležeč na kolesar-jevih nogah mirovati. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, so vzdignili konja, da je mogel kolesar izlesti izpod njega ter sa močno opraskan odpeljati v mesto. — Punt v prisilni delavnici. Včeraj j« umrl v prisilni delavnici v disciplinarni celici neki pri-ljenec, ki je bil baje nadloga »sam uslužbencem. D^nes zjutraj se je bilo uprlo v neki sobi kakih sto pri-siljenoev, ki niso heteli na delo. Sele ob Vab*- uri so se vdali in šli na svoje odkacane jim prostore. Kar smelo rečemo, da je tak individij, ki pride v prisilno delavnico, pravi izmeček človeštva, si je l*h t o misliti, da 86 moru imeti s tem cvetom res čudno potrpljenje. — Pobegnil je včeraj 201etni prisiljeneo Dcfljriani od podiranja Maverjeve hiše na Marijinem trgu. Ko so Šli k obedu v zgradbo hotela »Union«, je od obeda izginil. Doma je i& Južnih Tirol, je majhne post *ve, brez brk in govori slabo nemško v iašketfi narečju — Kamen je padel na glavo danes dopoldne pri podiranju Scbifrerjeve hiše na Marijinem trgu kaznjencu Jakobu Kakavu ter ga znatno poškodoval. Obvezali so ga in je potem odšel v zapor. — Neznano kam Je odšel v nedeljo popoldne delavec Iv. Snore-kar, stanujoč na Ambroževem trgu, ter popustil ženo s štirimi otroki. — Konji so se spla&ili včeraj popoldne hlapcu Viktorju Luju, ko je peijai po Poljanski cesti s stop nicami naložen voz, in dirjali na Ambrožev trg, od tam pa čez moet električne želez oice. kjer jih je ustavil mestni delavec Iran Oblak. Nesreče ni bilo druge, kakor da se je en konj nekoliko poškodoval. — Nepreviden kolesar. Danes zjutraj ob 6 uri se je mesarski vajenec Martin Pavlic tako naglo in neprevidno peljal po Mastnem trgu, da je na tla podrl strežnico Meto Zotlarjevo, katera se je pri padcu na glavi lahko telesno poškodovala. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo e južnega kolodvora v Ameriko 53 Slovencev in 18 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 12 Hrvatov. 31 Hrvatov je šlo v Heh, 13 v Hru sico, 10 pa v Lesce. 14 Dalmatincsv je šlo na Dunaj, 16 laikih zidarjev pa v Beljak. — Izgubljene in najdene reči« Delavec Iran Štrukelj je našel sejmsko odejo za štante. — G. Bruno WoIf je našel na južnem kolodvoru zlat obesek, ki je imel na vsaki strani neke slike. — G Leopold GrUnnfeld je izgubil zlat prstan. — Na črešnji se je obesil na Opčini pri Trstu 44*etni delavec Andrej Gaber iz Trbovelj doma in ki ja bil ueluŽben pri zgradbi ncv& žrle-nice. V roki je imel dopisnico, kjer se njegov sin iz Trbovelj pritožuje, da že tri tedne ni nič slišal o očetu, ki od svojega zaslužka ne pošlje nobenega kr«j carja sv-^ii rodbini. — Tatica. 38ietna dekla Marija Kr*>D«lj iz Postojne je služila štiri leta pri neki rodbini v Trstu. Ta čas je kradla obieko, perilo, de nar, zlatnino, sploh vse, kar se ji je zdelo, da ima kako vrednost. Šitcde je nepravda nad 600 K, za kar bo sedela nekaj č«sa, ker so jo že zaprli. Deloma je priznala tutvine. — Povodom stavke mizar jev tvrdke Mathian je podaril gosp Bovc, gostilničar na Dunajski cesti, »Okrajni skupini zveze lesnih delavcev avstrijskih v Ljubljani« v svrho stavke 10 kron. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Lloyd« (Sv. Petra cesta) koncert. Začetek ob 8. urL Vstopnina 40 vin. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 30. aprila do 6 maja 1905. Število novorojencev 33 (=45 7°/0o) mrtvorojenoi 4 umrlih 31 (=42 9°/00) med njimi so umrli za škarlatioo 1, za dušijivim kašljem 1, za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled nezgode 1. za različnimi boleznimi 20. Med njimi je bilo tujoev 9 (= 29 0 °/0), iz zavodov 13 (=419°/0). Za infek-cioznimi boleznimi so zboleli, in sicer za otrocioo 1, za ošpicami 3, za škarUtioo 1, za vratioo 1 oseba. — Hrvatske novice. — Ivan Tkalčić, probendar zagrebškega kapitelja in sloveči zgodovinar in raziskovalec, je včeraj umrl 65 let star. Pokojnik je bil za Zagreb to, kar je bil pokojni prof. Vrhovec za Ljubljano. — Lepe razmere morajo vladati pri občinskem uradu v Pazarištu pri Gospiću. Občinsfci bi ležnik je zaprl v občinski sapor ne kega dečka. Občinski blagajnik je dečka izpusti), nakar je biležnik s pomočjo redarja zaprl blagajnika celo noč v zapor. — Generalni štrajk vOsekuje končan. Strajk ni prinesel nobenega uspeha, pač pa zahteval človeško žrtev. Delavci so napadli orožnike s kamanjem. Orož niki so streljali ter usmrtili nekega 16 letnega delavca, več delavcev pa bo ranili. — Sovražna brata. Kakor je bilo poročano, je zagreb ško driavno pravdništvo zaprlo stara brata Vida in Nikola Topola, ker sta se medsebojno ovad.la umora, in sicer je Nikola zakopal na Vidovem dvorišču psa ter naznanil sodiŠiu, da je brat umoril in zakopal nekaga človeka na dvor;š&u. In pasje kosti je prvotno komisija res smatrala za človeške, sodišč«* pa seja kmalu prepričalo, da sta se brata obdolževala z izmišljenimi h^dodelstti, ter cba izpustilo. > ————— * Najnovejše novice« Cesar v Pragi? Včeraj je bila pod vodstvom grofa Harraoha pri cesarju deputacija, obstoječa iz odličnih čeških in nemških dostojanstvenikov, da ga prosi, naj bi prišel k otvoritvi Češke galerije, ki jo je on ustanovil v Pragi. Cesar je izrazil svoje posebno veselje, da pri tej napravi postopate obe narodnosti složno ter naglašal, da bi tako skupno delovanje bilo zelo potrebno tudi pri drugih velikih in važnih vprašanjih. — Baron Gautsch je baje oslepel na levo oko. Tako poroča »Bohemia«, dočim pravijo »Narodni Listy«, da mu je vid le oalabel vsled zadnje bolezni, a 83 mu že boljša. — Zavrneni Nemci Olomuška občina se je pritožila na upravno sodišče proti ustanovitvi treh vzpored n:c na ondotni češki ljudski šoli. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo. — Nezgoda na Železnici. Z Dunaja proti Koroškemu vozeči brzoviak ja v noči 10. t. m. zdrknil s tira. V spalnem vozu so popadali speči s postelj ter je bilo več oseb ranjenih. — Kralj Petar je imenoval za načelnika svoje privatne pisarne Milana Med on; ća, ki je brez vsake politične b&rve. — Boj med krščanskimi socialisti in socialnimi demokrati. Včeraj so volili dunajski pred • kraji Fioridsdcrf, Donauf<*ld, Kagran itd. Po vse d so b'ii krvavi spopadi med krščan^ko-sooialnimi in socialno demokratskimi agitatorji. — Strašna nesreča se je pripetila v Harrisburgu na želesnisi med Č.kagom in Psnsilvanijo. Efcs presni vlak je trčil ob tovorni vlak, v katerem sta b:la dva voza z dinamitom. Nastala je strašna razstrelba; vsi vozovi bo bili razdrobljeni ter 50 oseb ubitih, nad 100 oseb pa težko ranjenih. Po m«?m niso na nobeni hiši ost*le cele šine. * Židovski duhovnik — dobrotnik« R>bio židovske verske občine v Nytri je dobil v razredni loteriji 150000 K. Polovico dobitka je takoj ;V.?oval v dobrodelne namene ter je obenem odklonil vsako zahvalo, češ, da je dolžnost vsakega človeka, koristiti splošni blaginji, a hvaležnost odklanja se zategadelj, ker ni daroval težko prisluženega denarja, temuS le del premožen a, ki mu je po sreči padlo v roke. — Ali bi se dobil med katoliškimi duhovniki temu rabinu enak človek? * Grozen umor. V srbski do iinici med Mladenim in Korožico je našel kmet Jevrem Teodorović, vr-nivši se s seroja domov, na dvorišču ubito svojo ženo in njeno mater, dočim je hčerka ležala v bližini ietudi umirajoča. Mrtva trupla so trgali psi na dvorišču. Dognalo se je, da je grozni umor izvršil njegov hlapec, ki so ga najeli k temu Jeođorovićeva mati in njegova brata. * Znanost je miroljubna« Na banketu psihologov, ki so se sešii na kongresu v Rimu, se je dogodilo, da so ruski in japonski učenjaki skupaj sedeli. Ko je neki japonski pro fesor nazdravil skupnemu zboru, je izrazil željo, da bi odličnjaki enkrat priredili kongres na Japoskem; tej želji so najprisrčnejše ploskali ravno ruski učenjaki in klicali: »Mi se bomo prvi odzvali, mi pridemo prvi!« * Strah pred biriči. Iz Be-rolina se poroča, da sta pred nekaj dnevi v Ruxdorfu dve sestri, ena stara 16 let, druga pa 34, znoreli, ko sta zagledali v svoji hiši izvršilnega organa. Siroti so odpravili v norišnico. * Vas s 57.000 prebivalci. Blizu Berolina je vas Wilmersdorf, ki šteje 57000 prebivaloev. Ako pa se hoče Wilmersdorf rešiti imena »u vas«, izločiti se mora iz teltovskega okraja, za kar pa mora plačati 3 milijone mark okraju. * Nemčija je bolj nazadnjaška kot Rusija. Knjižica Leva Tolstega, naslovljena vojakom in mladeničem, ki jo je prevedel v nemščino O. Buok (An die Soldaten und jungen Leute) je bila v Nemčiji kunfiskovana. In sicer so zaplenili založniku 10.000 izvodov, dočim je bil prodal šele 2000 izvodov. V brošuri razlaga veliki ruski filozof svojo anttmilitarična načela. Najznačilnejše pa je, da nemško časopisje niti z besedico ne protestuje proti zaplembi, dasi je isto brošuro cenzura v »nazadnjaški« Rusiji pustila iziti. * Poštena Kazen za anonimna pisma. V Bazlu je te leto in dan vznemir;al boljše sloje neki neznanac z anonimnimi pismi. V teh pismih je grdo obrezovat ženi dveh uglednih zdravnikov z obsežno prakso. Suo fj tlo se je pač, da piše pisma kak zdravnik iz aamopašnih namenov, da bi zdravnikoma odgnat paoijeate. Končno sta se obrekovani ženi z nekaterimi drugimi damami zarotiii, da morajo skupno za vsako ceno izta-kniti obrekovalca. K zdravniku, katerega so imele dame najbolj na sumu, so poslale tujega potnika p*psrre trgovine, ki je ponudil zdruvn^u po sebn« vrste pisemski papir, kakrŠaega ni nihče prodajal v vsem rnestu, zelo poceni. In zdravnik si je tudi nakupil tega papirja ter na njem nadaljeval anonimna piarna. Tako se je ulovil. Obsojen je bil na 100.000 frankov globe, ki jih je moral plačati za razne dobrodelne »»vode. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Alojzij S a j e iz Podboršta se je na dan nabora nespodobno vedel. Ko ga je orožnik aretoval, ga je suval. Dasi se izgovarja s pijanstvom, je bil obsojen na 6 tednov ječe s 3 posti. — Janez J a k Š e in France Zagore sta dala Jožefu Potočarju 400 K, da jo je pred vojaškim naborom potegnil v Ameriko. Obsojena sta bila vsak na 7 dni zapora z 1 postom in na 10 K globe. — France Povbe iz Stenuš je 3. marca s Francetom Žabkarjem bil na semnju. Žabkar je plačeval, Povhe pa pomagal piti. Ker so doma Žabkarja težko pričakovali, ga je šel sin Martin klicat. Oče je hotel sina ubogati, a Povhe mu je branil. Vsled tega je nastal med njima tepež, v katerega je posegel tudi Martin Žabkar, katerega je Povhe z nožem tako na roki ranil, da je roka za vselej okvarjena in neporabna. Povhe bo plačal Žabkarju 600 K za roko, sedel bo pa 7 mesecev v zaparu in se vsak mesec postil. — Martin Cesar iz Lokvic pri Črnomlju je ukradel v trtnici g. KesariČa v Bučki 300 trt korenjakov in jih prodal. Obsojen je bil na 4 tedne ječe in povrnitev škode. — VranciČ Juri, užitkar v Tihaboju, je hotel preprečiti rubežen s tem, da je posekal nekaj drevja, odtrgal nekaj ključavnic, zamenjal dober kovan voz za lesenega in naredil s tem škode za 317 K. Ker so bili upniki vsi pokriti, je bil oproščen. — Štefan Filip iz Zapudja je bil radi hudodelstva proti nravnosti obsojen na 4 mesece težke ječe. Telefonsks m bnojaTsa poročila Dunaj 12. maja. Poslanska zbormica nadaljuje danes spaci-jsln^ razpravo o carinskem tarifu, in sicer o poglavju „železo". Dunaj 12. maja. Cesar je danes obiskal ministrskega predsednika barona (iautscha v njegovem privatnem stanovanju in je ostal pri njem tri četrt ure. Cesarja je na stopnicah sprejel sekcijski šef dr. Sieghart in ga spremil v stanovanje Cesarju je bila predstavljena tudi baronica Gautscheva. Dunaj 12. maja. Čuje se, da bo češki deželni zbor imel ta mesec le prav kratko zasedanje in da mu vlada ne predloži že sedaj velikih političnih predlog nego šele pozneje. Petrograd 12 maja. V Njiž-nem Novgorodu je več ljudi napadlo orožniškega podpolkovnika Križmarova Neki Nikiforov ga je ustrelil. Nikiforova so prijeli. Pariz 12 maja. Admiralski svet je imel velevažno posvetovanje glede obrambe francoskih vojnih pristanov in postopanja mornarice za slučaj vojne z Anglijo in Japonsko. Draždane 12. maja. Med saškim kraljem in njegovo ženo, sedanjo grofico Montignoso, je bila sklenjena naslednja nova poravnava: 1.) Grofica Montignoso se odpove saškemu državljanstvu; 2 ) eno leto po podpisu te poravnave izroči princezinjo Pijo Moniko saškemu kralju; 3) letna apanaža se ji zviša od 30.000 na 40.000 mark; 4.) grofica ima pravico, da vidi vsako leto svoje otroke. Novi York 12. maja. Pri strašni železniški katastrofi blizu Harisburga je bilo 21 oseb ubitih in 57 oseb težko ranjenih. Rusko-japonska vojna* London 12. maja. Angleški parnik „Coromandel" je prinesel v neki pristan sporočilo, da sta se brodovji Roždestven-skega in Nebogatova že združili. Dobrotna previdnost je podala človeku premnogo domačih sredstev i u le oni izpokiuje dolžnost nasproti sebi ia nasproti svo)i družini, ki se po modri previdnosti preskrbi s takimi sredstvi, ki so v stanu odvrniti težke bolezni. Taksno domače zdravilo, ki je v blagoslov vsaki dražim in ki ga vsak dan rabijo miljoni ljudi, je B r a -zavevo Francovo žganje, ki se že 40 let obnaša sijajno. Na) torej nihče ne opusti tabe Brazajevega Francovega žganja, kogar muči revmatiaem, migrena, glavobol, protin, influenca, izmučenoat. Natančno navodilo je dodejano vsaki steklenici. Zahtevajte iakljuOjivo Braaavevo Franaovo žganje. a Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kani dnu. borne 11. maja 1905. 5a£ošbenl papirji. 4°, majeva renta ..... 4°/0 srebrna renta..... 4% avBtr. kronska rents , . 4°/0 „ riata „ . -*°- cgr&ks kronska „ „ , . . «1*U , - . , 4° c posojilo dežele Kranj-Jt« . i*/ja/t posolilo mesta Splfet . *VtG, * > Zadar . *Va*/j bos.-hens. iel. pos. 1902 4°" češka dež. banka k. o. Denar 10O-50 100 35 97-90 119'4p f8-10 4°., ž. o. Blago 10070 100*55 9810 11965 98-30 118-151 11835 99-50| 101-— 100*501 101*50 iaški koncert se vrši Jutri, v soboto, 13. maja t. I. ii .Južni to ii V "Va»#oiP prost« Začetek ob 8. uri zvečer. K obisku vljudno vabi udaui 1544-1 Čudovita novost! 325 komadov za 2 gld, Krasna ura a lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa laterna maglca a 25 krasnimi podobami« zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža naju .vei&e oblike, 1 lepa kravatna igla s širnih briljantom, 1 krasen kolijć iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin UBnjat moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura rf. double-zlatih mansetnih in srajCnih gumbov s patent, zaklepom. 1 rf niklast žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 razmh komadov, vse, kar se potrebujev hiši zastonj. Krasnih 325 komadov z uro. kii je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 2 gld. raz* pošijjalnica SiKohane^ Krakov »i. S*3. Ako ne ugaja, se denar vrne. 1556 Mnogo priznalnih pisem. Na Jenkovem Trk" bode v nedeljo, dne 14. maja 1905 popolna Društvene godbe. Za prostor obiskovalcem in za točno postrežbo je preskrbljeno. Začetek ob V,4. popoldne. Vstop prost. Za ob len cbisk se prijazno priporoča z vsem spoštovanjem 1141—1 Alojzij Rus, gostilničar. Lepo stanovanje z dvema sobama in vsemi pritiklinami I se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem' Več pove g. Alojzij Gangl na Karlovski cesti št. 32. iB38-» Proda se 1541-a -41 i1/,*- zst. pisma gaL d. hip. b. i«/,*/, pešt. kosi. k. o. «. 10»c pr....... 4*,5 sast. piama Inneret. hr. •«///, a • ogrske cen. dež. hr....... 41 -c , %. pis. ogr. hip. ban. . 4*V/# obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41 ,° fa obl. češke in d. banke . 4°/0 prior. Tret-Poreč lok. žel. 4a/c prior. doL žel..... »9/o r> inž- ieL knP V*1 ' • **£•/. avst. poi. m žel. p. o. . Srečke od I. 1860'', .... n «186*..... tizake lem. kred. I. emis^U . . „ . ogr. hip. banke . . . I irbftke a fra. 100— , „ turške...... Basilika crečke .... Kreditna » . • • « InomcŠke Krakovske Ljubljaiiake Arst. rad. krila Ogr. „ b BndoUova Salcborške Dunajske kom. Delni rs. Južne železnice .... Državne železnice ... A.rstr.-ogr«ke bančne delnica Avstr. kredite« banke . . Ogrske n n * * Premogokcp ▼ Mostn (Brtix) Aipinske montan .... Praske žel. tndr. dr. . . . Rmij»-Maršuyi ..... TrbovIj%ke prem. dmŽbe Avatr. orožne tovr. družbe , Češke sladkorne družbe C, kr. eekm so franki ....... SO marke....... 8o*rereigns ... Marke........ Lacki bankorei..... Rablii........ Dolarji........ Žitno cene v Budimpoitl. Dne 12. maja 1906. Termin. Pšenica sa maj . . . . „ 100 kg. K 1816 lfK> — 101*55 100*15 100*16 101-10 107 80 100-50 100-50 10015 I 100-— 100-76 99-— 99*50 $22 75 i: 0-95 19340 292-50 171— 307 — 8C6-— «78 75 109 — 143 — 27--- 78— 88-— 86 — 57 5i5 37-35 6b*— 74 — '40 — 91 — 668 — 1645-— 66425 HVV-10255 10045 luO-65 102-:o LOS S 1 101 50 101-10 10115 101-101*75 100* — 324 75 10195 195*40 2*4*50 173 — 315 — 315- — 284 75 114 80 144 — 29 — 495 — B2-60 94 50 72 30 59*25 3935 69-83 70 650 — Tvornica glinastih Izdelkov I Fran Steinklauber na Pragarskem -^h priporoča iz prve vrste plastične gline z najnovejšimi stroji izdelane prešane zarezane StreŠ-nike (Doppelfalzziegel, Strangfalzziegel), žlebake, a la bobrov rep (Biberschwanz-ziegel) L in II. kakovosti naravne barve, impregnirani ali glazirani, poslednji raznih barv. =| Večletno jamstvo za stanovitnost proti vremenu. |= ZEUd-Irxo zastopstvo za, Kranjsko: t t t t t t t t t t t t t t t t t t t t t t t t t t t t *Y> «|s» ^* *A* J* y^ *| 1300 praznih vreč C^alclfew> ki drže po 85 in 100 klg. moke. Naslov pove oprav. „S1. Narodau,| Lišajasti ljudje tudi taki, ki niso nikjer nažli zdravja,] naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. iq| Lekarnar Ga VIT. Rolle Aitona — Bahrenfeld (Elbe). Izšla je knjiga Kralj Matjaž.! Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brožura obseza 363 strani tei obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vw, Dobi se edino pri L. Schvventnerjii, knjigarju v Ljubljani, Prešernove ulice. 6^ — 669 — 1655 - • 665-%5 77625! 777 25 »46-50 665 — 533 75 S680 — 657-45 S67-— 615 — 169 — 11 30 19'07j 23-47, 248 — 659'— 53475 2686 — 658-25 272*50 617 — 173 — 11-34 19-10 23-54 24 04 117*37 117-57 95-35 96-5f» t53 25 254-— 4841 6*- Pšenica Ri Komaa oktober „ oktober „ maj . • • • a a n J*1*) . . . . „ Ores „ oktober . . . „ EMiilv. Brez kopčue. 100 ioo ; 100 „ 100 „ 100 . 16 70 13 68 14*28 14*56 11*76 M eteorologično poročilo VUin* uftd moijem 806*9. Srednji nračnl tl*k 786*0 m Maj | Cae opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C. Vetrovi Robo 11. 9. SEV. 739 9 12'tt ar. svzhod jasno 12. • 8. pop. 738 B 737 8 10 3 137 si. svzh. sr. jvzhod oblačno oblačno Srednja včc-rajfmja temperatura: 13 4C normala: 13 5°. - Padavina 0 0 mm. Izurjen mašinist ki je služil kot strojni podčastnik pri c. in kr. vojni mornarici, išče službe kot Strojnik pri kaki električni ali parni napravi. — Ponudbe na upravnifitvo „Slov. Naroda". 1546-1 4T FProsim, pazite pri nakupa Francoveg*^ žcanja na ime Br&zay in zavračajte vse žganja na ime Brazav po naredbe. Samo ime r Brazav Francovo žganje a vam je poroštvo za znano kakovost in j ----- učinek tega že 40 let sijajno preizkušenega ^ domaČega sredstva. 496—i^k> 91 Ces. k«. avstriiske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Bedaku. Vebaven od cLie 1. maja 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jni. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. an M m pojoči osob: i vlak i Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo; Ljubao, Ces S«;l*cthal v Aunset So'^O'^rad, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Am*^t€tten. — Ob 7. uri 5 rt zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Ljabno, Dunaj, čea Selzthas v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marij«ue rare, Heb, Francovc vare, Prago. Lipsko. čez Ainstetten na Dnnaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlat v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, I^jnbno, Selzthal, Solnograd, loomoat, Bregenc, Ženeva, Pariz Dnnaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne * osobni vlak f Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Čez F ,& n F.eltiing v Steyr, Line, Budej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlcve vare, Pr*t^< direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Ainstetten. — Ob 10. ori ponoći osobm vlak v Trbiž. Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo direktni voz 1. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m Zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob i uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečsr •» Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA iz TRBIŽA. Ob 3. ori 2s m zjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, direkt. voz 1, D. ra55>. Solnograd Franzensfeste Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m sjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri tO m dopoldne osobni viak z r>u naja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in ii. razreda), Karlove var , Heb, Ma rijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregent, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gask n, Ljubno, Celovec, hmobor, Pontabel. - Ob 1 ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inc-mosta, Franzensfeste. Pontabla. — Ob 5, ari 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čas Selzthal in Inom.»sta, in Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Steyra Linca, Bndejevic^ Plzna, Mar. varov, FLba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjatraj iz Novega mesta is Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. rcvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNJK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 ■ zjutraj, ob 10. uri 59 in dopoldne, ob e uri io m zvečer Ob 9. Uri 56 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Čas prihoda in odhoda je osnačen po srednjeevropskem času ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Podpisani vljudno javlja slavnemu občinstvu, da otvori v soboto, dne 13. maja na Tržaški cesti nasproti tobačni tovarni mesnico in se priporoča vsem p. n dosedanjim odjemalcem kakor tudi ostalemu občinstvu za obilen obisk, obetajoč točno in dobro postrežbo. Z odličnim spoštovanjem 1B32 2 JOŽef PodkOV, mesar. Gostilničarji, trgovci! Ponudim vam svoje lastne, odlikovane izdelke, kakor: Kranjske klobase, majhne, 12 kosov .... gld. h— Gnjati s kožo, a la graške.....I klg. „ -6Q Salame (brunšviške)....... „ „ —'70 „ (krakovske)....... „ „ f- Vse to razpošiljam od 5 klg. naprej po povzetju. — Salame (braniviSke] dajem od 50 klg. naprej klg. po 60 kr. Se priporočam _ JP\tr*a*x Golob 1558-1 mesar in prekajevalec v Spod. Šiški št. 150. ^ -** •• - * * «*■ •»» «•* *»» P IVAN KAJ + + ir + iirir'^yr ordinira Frančiškanske nlice št. 2, I. nadstr Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, WUTSCHER * u. trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga 3498 24 poljedelskih strojev in orodja. p b ii k e d h „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000'—. Zornim Ii Iksnaptili Da|i prtdujnt n vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in 5Sa,Ta,r\a.je sxe<£3ce proti vnovčoje zapale kupone. kurzni lzaro-ioi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške žanitninska kavcije. P3T Kak o m p t In lnkuao memle. "SJJ Qjf Burma naroella. Podružnica v SPLJETU. Denarne vlo^e sprejema v tekočem računu ali na vloine knjižice proti ogodnim obrestim. Vloženi denar obrestoje od dne vloge do dne vzdiga. 8—66 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". 66