44 3 KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino Janez Cvirn Nemci in državnozborska volilna reforma 1907 Boj za demokratizacijo volilnega sistema, ki se je začel kmalu po obnovi ustavnega življenja, je zaradi zapletenih nadonalnih problemov v Avstriji le počasi napredoval. Prva velika volilna reforma leta 1873, ki je uvedla direktne volitve v dunajski parlament, je še vedno ohranila s cenzom omejeno volilno pravico in kurije, ki so dajale celotnemu sistemu anahronistični značaj. Z drugo veliko državnozborsko volilno reformo leta 1896, ki je na svojevrsten način spojila splošno (moško) volilno pravico s starim sistemom kurij,^ je bü storjen prvi odločnejši korak k demokratizaciji volilnega (in po- litičnega) sistema v Avstriji. Čeprav tudi ta reforma ni odpravila nadonalnih in sodalnih krivic, se je z njenim sprejetjem intenziviral boj za uvedbo sploš- ne in enake volilne pravice, ki ga je od začetka devetdesetih let vodilo delavsko gibanje.^ Zahteve po demokratičnem volilnem sistemu so büe od leta 1896 dalje v avstrijskem tisku stalno prisotne,^ načelo splošne in enake volilne pravice pa je definitivno zmagalo šele ob koncu leta 1905, ko sta cesar in vlada zaradi vladne krize na Ogrskem (ex Lex stanje), revoludje v Rusiji in sodaldemo- kratskih množičnih akdj končno pristala na volilno reformo.^ Ko je ministrski predsednik Gautsch 26. 9. 1905 odprl državni zbor, je bila agitadja za splošno in enako volilno pravico v Avstriji že v polnem teku. Glasne zahteve po volilni reformi so ga prisiBle, da se je problema dotaknil tudi v svojem nastopnem govoru in izjavil, da načelno reformi ne naspro- tuje, da pa bi bila uvedba splošne in enake volilne pravice v mnogonadonalni Avstriji izredno zaple- tena.^ Gautschevo zavračanje volilne reforme in napoved, da bo vlada poskušala dosed pomiritev nadonalnih nasprotij v državi po poti sporazuma med Nemd in Cehi, sta pri večini članov držav- nega zbora povzročila razburjenje. Zato je nepo- sredno po njegovem govoru več političnih skupin v parlamentu (Mladočehi, sodaldemokrati, jugoslo- ^ Melik, Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965, str. 8. Vasilij Melik, Demokratizacija volilnega sistema (1907) in njeni uanki, ZČ letnik 33, 1979, št. 2, str. 221. 3 W. A. Jenks, The Austrian Electoral Reform of 1907, New York 1950, str. 27. ■* Melik, Demokratizacija volilnega sistema (1907), str. 221; Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 27-32. ^ Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 32. vanski posland, češki narodni sodalisti, kasneje pa še poljski demokrati) zahtevalo takojšnjo pripravo zakona o splošni, enaki, direktni in tajni volilni pravid, za volilno reformo v takšni aH drugačni obliki pa se je zavzela tudi večina poslancev, ki so nastopili med adresno debato.^ Različni predlogi, ki so od vlade zahtevali izvedbo volilne reforme, so prišli na glasovanje dne 6. 10. 1905, a niti en ni dobil potrebne dvotretjinske večine.^ S tem se je vprašanje volilne reforme šele prav začenjalo, naj- bolje sprejeti predlog klerikalnega poslanca Alfreda Ebenhocha, ki se je zavzel za splošno, tajno, direktno, ne pa tudi enako volilno pravico^, pa je že nakazal smeri bodočih bojev. Jeseni 1905 je postalo tudi na Spodnjem Štajer- skem vprašanje volilne reforme središčno politično vprašanje, ki mu spodnještajerski Nemd name- njajo izjemno veliko pozornost. V skladu s stališd Nemške ljudske strarJce^ se načelno tudi sami za- vzemajo za odpravo kurij in demokratizadjo "fev- dalnega" volilnega sistema (opat Treuinfels je izvo- ljen s sedmimi, Poljak Koslowski z dvaindvajsetimi glasovi, medtem ko je vsak poslanec pete kurije izvoljen z več tisoč glasovi), toda hkrati odločno nasprotujejo vsakršnemu oškodovanju že tako ogroženega nemškega posestnega stanja v Avstriji in še posebej na Spodnjem Štajerskem. Odtno se dobro zavedajo, da bi dosledna izpeljava načela splošne in enake volilne pravice pravice v Avstriji ^ Jenks, The Austrian Electoral Reform n. d., str. 32-33. Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 37-39. ° jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 39. ' Deutsche Wacht tako že 1. 10. 1905 v obsežnem po- vzetku objavi govor voditelja Nemške ljudske stranke na Štajerskem Hofmanna von Wellenhoffa, ki je med adresno debato izjavil, da se tudi Nemška ljudska stran- ka načelno zavzema za nadalnjo razširitev volilne pra- vice in za odpravo starih privilegijev (to ima zapisano tudi v svojem programu), da pa je volilna reforma v mnogonadonalni državi izredno zapletena zadeva, ki mora zagotoviti predvsem nacionalne pravice narodov. Zato tistih, ki s tehtnimi argumenti nasprotujejo takojšnji uvedbi splošne in enake volilne pravice, ne gre označevati za izdajalce naroda in zagovornike nesvo- bode. Nekaj dni kasneje (12. 10. 1905) objavi Deutsche Wacht članek nemško-nacionalnega poslanca Heinricha Pradeja, ki prav tako poudarja, da Nemška ljudska stranka ne nasprotujejo demokratizaciji volilnega siste- ma, da pa bo odločno nasprotovala razširitvi volilne pravice na analfabete in morebitnim spremembam po- sestnega stanja v državi. 63 23 KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 pomenila zmagoslavje Slovanov in klerikalcev, na Spodnjem Štajerskem pa Slovencev,^" zato se naj- bolj zavzemajo za vpeljavo t. i. pluralnega sistema (Pluralitätssystem) po belgijskem vzoru, ki ga v celjski Deutsche Wacht že konec oktobra 1905 predstavi deželnozborski poslanec Oberleitner.^^ Osnovno načelo tega sistema, po katerem imajo različne skupine volilcev različno števuo glasov, naj bi bilo po Oberleitnerjevem mnenju še posebej primemo za Avstrijo. Zato predlaga, da bi en glas dobil vsak avstrijski državljan, star 24 let, ki zna pisati in brati, dodaten glas ali dva pa bi dobili tisti: • ki imajo višjo izobrazbo; • ki imajo zemljiško posest; • ki opravljajo samostojno obrt in plačajo naj- manj 8 K direktnega davka letno; • poročeni; • in tisti, ki so starejši od 40 let. Na ta način, pravi Oberleitner, bi imel vsak voülec možnost doseči maksimalno število treh glasov (tudi delavec, starejši od 40 let), vloga srednjega stanu pa bi se (v skladu z načeli Nemške ljudske stranke in Linškim programom) bistveno povečala. Tudi Stajerc je prepričan, da bi bila najboljša "množinska volilna pravica", kakor jo imajo v Belgiji. "Po tej volilni pravici podeli razven na- vadne pravice glasovanja, katero uživa brez izjeme vsak državljan, nobraženost in posest še drugi, oziroma tretji glas. Potem takem naj bi imeli vsi polnoletni državljani, tudi vsi tisti, ki ne znajo pisati in brati in ki nimajo nikakega prernoženja, pravico glasovanja. Kdor je bolj naobražen, toraj ima dobro šolsko naobrazbo, a nima nikakega pre- moženja, naj bi imel razven prve splošne pravice glasovanja še pravico v drugič, in ako je premožen še pravico v tretjič glasovati".!^ Nekoliko drugače pa razmišlja učitelj na celjski meščanski šoli Au- gust Aistrich, katerega spis Oesterreich, ein glück- licher Staat iz leta 1903, Deutsche Wacht skoraj v 1^ Deutsche Wacht, 19. 10. 1905. 11 Deutsche Wacht, 29. 10. 1905. 1^ Štajerc, 26. 11. 1905. Zanimivo je, da je tri mesece kasneje (18. 2. 1906) predlagal Stajerc naslednjo volilno reformo: "Posamezne kurije naj bi ostale, kjer treba predrugačile. Vsak stan, kolikor jih je v državi, naj bi volil svojo število poslancev iz svoje sredine. Duhov- nikom, uradnikom, učiteljem, trgovcem, obrtnikom, kmetom in delavcem naj bi se v posameznih kurijah odločilo primerno število poslancev, katere bi naj vsaka kurija za se volila. Postavno ojstro naj bi bila pre- povedana vsaka agitacija in šuntarija iz ene kurije v drugo, kakor se to godi pri sedanjih volitvah v kmetski skupini. Pri kmetskih volitvah, bodisi državnih ali dežel- nih, občinskih itd. se godijo največje krivice, najnesram- nejše se tu postopa. V orvi vrsti tu, žalibog, neopravi- čeno, nepostavno in sebično postopajo prvaški dohtarji in deželna duhovščina. Kaj, vraga, imajo tisti tukaj opraviti, mar kmetje nimajo svojih možgan, mar vsako kaplanče že razume in ve, kje kmeta črevelj žuli!... " celoti ponatisne.l^ Po njegovem mnenju je za ure- i ditev neznosnih razmer v državi najprej potrebno j doseči nacionalno pomiritev, pri tem pa je treba j izhajati iz popolnoma drugače zastavljene davčne politike. Pri urejanju razmer v državi bi se bilo { potrebno držati naslednjih osnovnih pravil: i • za državo je največjega pomena davčna moč naroda in ne število ljudi; • politični vpliv nekega naroda v državi se določi na podlagi višine davčnih prispevkov; • vsak narod sam in z lastnimi sredstvi skrbi za razvoj svoje nacionalnosti; • narod, ki se z lastnimi silami ne more ohraniti, nima pravice eksistence. Kar pa se tiče volilnega sistema, Aistrich predlaga naslednje: • izobrazbeni cenzus (končana ljudska šola); i • davčni cenzus (uvedba volilnega davka v višini 3 K letno, ki ga je potrebno plačevati najmanj 5 let); • volilne legitimacije z označitvijo nacionalnosti volilca (v času enega volilnega obdobja se one- mogoči prestopanje iz ene nacionalnosti v j drugo); i • tajne volitve. S tem bi bilo, pravi Aistrich, število mandatov i odvisno od davčne moči in ne od števila ljudi, kot je mogoče v enonadonabuh državah, s prepre- čitvijo volilne agitacije med nacionalnimi strankami i pa bi se omilili tudi nacionalni boji v državi. Temeljna načela volilne reforme, ki jih mini- ; strski predsednik Gautsch predstavi v državnem j zboru 28. 11. 1905 (odprava kurij in inteligenčnega j cenzusa, razdelitev mandatov v deželah po po- i membnosti in ne po številu ljudi, nacionalno za- i okroženi volilni okraji, zaščita nacionalnih manjšin ! z dodelitvijo k nacionalnim volilnim okrajem, na- seljenostni cenzus),!^ so za spodnještajerske Nem- ce vsaj za silo sprejemljiva, čeprav Marburger ZeituT\g opozarja, da si bodo morali (glede na J običajno prakso v Avstriji, da ministri govorijo eno, 1 mislijo pa drugo) nemški svobodomiselni poslanci j sprejemljivo volilno reformo šele izboriti: "Klobuk j našega naroda leži v njihovih rokah; na njih je, ali i bodo bodo nacionalne smernice ministrske izjave usmerili tako, da bodo tekle vzporedno z nem- škimi narodnimi interesi".!^ V obeh nemških listih preladuje stališče, da bi morala biti osnova za raz- i deljevanje mandatov po deželah davčna moč po- j sameznega naroda. Hkrati pa oba poudarjata, da i volilne pravice ne bi smeli dati tudi analfabetom: "Es wäre eine tragikomische österreichische 1^ Deutsche Wacht, 1. 11. 1905, 5. 11. 1905, 12. 11. 1905; v komentarju Aistrichovega spisa je zapisano, da ga je av- tor predložil tudi ministrskemu predsedniku Gautschu. Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 43-47. 1^ Marburger Zeitung, 30. 11. 1905. 64 44 3 KRONIKA 1990 časopis za slovensko krajevno zgodovino Spezialität, wenn in unser wunderliches, an Ab- normitäten überreiches Parlament vielleicht auch noch Abgeordnete einziehen sollten, welche weder lesen noch sreiben können". Vsi pomisleki pridejo do izraza na dobro ob- iskanem zborovanju Nemškega društva za Maribor in okolico 18. 1. 1906.1^ Na njem se mariborski vsenemški poslanec Wastian povsem nedvoumno izreče za demokratizacijo absurdnega volilnega sistema, ki nekaterim omogoča, da volijo po trikrat (v mestni ali kmečki kuriji, trgovsko-obrtnih zbor- nicah in v splošni kuriji), medtem ko tisoči in tisoči še vedno nimajo volilne pravice. Toda še z večjo odločnostjo nasprotuje vpeljavi enake volilne pravice, saj bi le-ta pomenila tudi "največjo krivico" (summum ius, summum iniuria). Po Wastianovem mnenju mandatov ne bi smeli mehansko razdeliti glede na število prebivalcev, pač pa bi morali upo- števati velike kulturne in nacionalne razlike po po- sameznih deželah. Eden izmed glavnih kriterijev za razdeljevanje mandatov bi morala biti "davčna sposobnost" posameznega naroda, saj vsak Nemec plača štirinajstkrat toliko davkov kot nenemški davkoplačevalec. Drug kriterij, ki bi ga pri reformi morali upoštevati, pa je kulturna razvitost posa- meznega naroda. (Analfabeti ne bi smeli imeti vo- lilne pravice). V primeru upoštevanja obeh nave- denih kriterijev, bi po Wastianovem mnenju mo- rale v državnem zboru "zahodne" dežele povsem prevladati nad vzhodnimi, saj bi bila Galicija upravičena do največ 43 mandatov. Zahteve po delitvi mandatov na podlagi davč- ne in kulturne vrednosti narodov ter samostojnem položaju Galicije (za kar se v posebni izjavi 7. 2. 1906 zavzamejo vsenemški posland Schönerer, Schalk, Ito, Eisenkolb, Hauck, Hofer, Jäger, Berger, Kittel, Malik, Lindner, Stein, Wastian),^^ se v Mar- burger Zeitung in Deutsche Wacht vztrajno po- navljajo vse do začetka februarja 1906,^^ pred Gautschevo razgrnitvijo reformnega predloga (26. 2. 1906) pa se Deutsche Wacht loti še glasnih slovenskih zahtev po pravičnejši razdelitvi man- datov v slovenskih deželah.^^ Po njenem mnenju zahtevajo slovenski politiki neuresničljivo, pa tudi to, kar jim je pripravljen dati Gautsch, daleč presega meje nemške tolerance. Na Štajerskem so že dosegli šest mandatov in čeprav so jih zahtevali osem, je tudi to preveč. Če bi vlada pri razde- ljevanju mandatov upoštevala lastne kriterije (po- f Ibidem. 1^ Marburger Zeitung, 20. 1. 1906. Ibidem. Svoja stališča je Wastian predstavil voUlcem tudi na zborovanju v Slovenski Bistrici (21. 1. 1906) in na Ptuju (23. 1. 1906). Prim, tudi Marburger Zeitung, 23. in 25. 1. 1906. ^Z. Marburger Zeitung, 10. 2. 1906. 20 Npr. Deutsche Wacht, 25. 1. 1906; 8. 2. 1906. 21 Deutsche Wacht, 8. 2. 1906. leg stevüa ljudi predvsem davčno moč in iz- obrazbeni nivo), potem bi Slovend na Štajerskem lahko dobili največ pet poslanskih mest. Kljub vsemu pa je po mnenju Deutsche Wacht razve- seljivo, da se vladin predlog v veliki meri naslanja na zahteve štajerskega odbora za volilno reformo s Hofmannom von Wellenhoffom na čelu in da je vlada dosledno upoštevala načelo lodtve mest od podeželja. (Tako bosta Maribor in Celje ohranila nemška mandata). Edini odprti vprašanji: 1. do- delitev prejšnjih kmečkih občin v nove volilne okraje in 2. razdelitev mesta Gradca na štiri volilne okraje, pa se lahko po mnenju lista rešita že z malo dobre volje.22 Po predstavitvi predloga volilne reforme v dr- žavnem zboru (23. 2. 1906) pa je spodnještajersko nemštvo na moč razočarano. Po mnenju Deutsche Wacht je reformni predlog za Nemce popolnoma nesprejemljiv, saj uveljavlja slovansko vedno v Avstriji. Pomanjkljivosti Gautschevega predloga pa naj ne bi tičale le v absolutnem nesorazmerju med številom mandatov, temveč tudi v odtnih nepra- vilnostih, ki se kažejo v naslednjem: • na Kranjskem 28.000 Nemcev ni dobilo niti enega mandata; • na Koroškem imajo Slovend 1 zagotovljen mandat, v dveh volilnih okrajih pa se bodo morali Nemd proti združenim Slovencem in sodaldemokratom za zmago precej truditi; • na Štajerskem so dobili Slovend 2 nova man- data, mariborski nemški mandat pa je ogrožen; • Praga s 500.000 prebivala ima 14 mandatov, Dunaj s 1.700.000 pa le 28 mandatov; • na splošno so dobili Čehi 12, Slovend pa 8 mandatov preveč. Deutsche Wacht meni, da Gautschev refomnni predlogi odtno favorizira Slovane, še zlasti Slo- vence, ki so tako poplačani za svoje izdajalsko ob- našanje v času carinske vojne s Srbijo.^^ Mar- burger Zeitung, ki predlog oznad za "rojstni dan slovanske Avstrije",24 pa je še posebej kritičen do sestave 9. štajerskega (mariborskega) volilnega okraja, saj so Mariboru pridružili občine Stainz, Ivnik, Arvež, Deutschlandsberg, Schwanberg, Groß St. Florian, Voitsberg, Köflach, Pobrežje, Studend in Razvanje, iz njega pa izpustili vrsto občin z nemško večino, ki so prej spadale v mariborsko mestno kurijo.^^ Mariborsko Obrtno društvo že na svojem 25. občnem zboru 2. 3. 1906 ostro zavrne predlagani obseg mariborskega volilnega okraja. Člani društva 22 Ibidem. 23 Deutsche Wacht, 25. 2. 1906; 1. 3. 1906. 24 Marburger Zeitung, 24. 2. 1906. List meni, da so med vsemi nemškimi strankami lahko z razdelitvijo man- datov še najbolj zadovoljni krščanski socialci, ki da jim je šel Gautsch povsem na roko. 25 Marburger Zeitung, 24. 2. 1906. 65 M KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 menijo, da bi glede na število prebivalcev moral 9. (mariborski) volilni okraj voliti dva poslanca, še bolj nezadovoljni pa so s sestavo volilnega okraja, ki se jim zdi najbolj nelogičen v celi monarhiji. Predlog namreč povezuje Maribor z industrijskimi kraji na vzhodnem Štajerskem (npr. Voitsbergom in Köflachom), s katerimi mesto ni organsko (gos- podarsko) povezano, od njega pa so odtrgali spodnje- in srednještajerska mesta in trge, ki so že od nekdaj v najtesnejši zvezi z Mariborom.^^ Spodnještajersko nemštvo se povsem strinja z razglasom vodstva Nemške ljudske stranke za Štajersko z dne 2. 3. 1906, Id od nemških po- slancev zahteva vztrajanje pri obrambi nacionalnih interesov, ki jih ogroža predlog volilne reforme. "Die Leitung der Deutschen Volkspartei in Steier- mark spricht sich für die Einführung des allge- meinen, gleichen Wahlrechtes unter Berück- sichtigung der kulturellen und nationalen Ver- schiedenheiten in den einzelnen Kronländem aus und erklärt sich damit einverstanden, daß in die Beratung der Regierungsvorlage eingegangen wer- de. Die Abgeordneten werden jedoch ersucht, auf eine Vermehrung der deutschen Mandate im all- gemeinen mit allen Kräften hinzuwirken und be- sonders dafür zu sorgen, daß den Deutschen in Krain eine Vertretung im Reichsrate gesichert wer- de, zumal, da die Slovenen in der Regierungs- vorlage in einer ihrer Steuerleistung durchaus nicht entsprechenden Weise begünstigt er- scheinen. Bezüglich der Wahlkreiseinteilung, die für Steiermark vorgeschlagen wurde, erklärt die Parteileitung die Zusammensetzung des Stadte- bezirkes Marburg für vollständig verfehlt; sie for- dert die Abgeordneten auf eine entsprechende Aenderung dieses Wahlkreises zu dringen und die Wahlkreiseinteüung für Steiermark überhaupt einer Revision zu unterziehen".^^ Z zadovoljstvom pa sprejme tudi resolucijo spodnještajerskega nem- škega narodnega sveta z dne 4. 3. 1906, ki razglas Nemške ljudske stranke za Štajersko še nekoliko konkretizira. "Der deutsche Nationalrat für Unter- steiermark verwahrt sich auf das entschiedenste gegen die durch die Wahlreformvorlage der Re- gierung geplante Verslavisierung Oesterreich und die dadurch gegebene Vernichtung des Deutsch- tums in diesem Staate. Die deutschen Abgeord- neten werden daher aufgefordert, gegen die Wahl- reformvorlage der Regierung, insbesondere aber gegen die Wahlkreiseinteilung des neunten stehi- schen Wahlbezirkes, Stadt Marburg, auf das schärfste einzutreten und unter allen Umständen j für die Sicherung des Deutschtums zu wirken".^ Izjavo nemškega Volksrata s posebno resolucijo i (7. 3. 1906) potrdi tudi ptujski občinski odbor,^^ j dan kasneje pa predlagani razdelitvi mandatov na- i sprotuje še mariborski občinski odbor.^*^ V reso- luciji odločno zahteva, da se ohrani "mestno-me- ščanski" in "nemški" značaj mariborskega volilnega okraja: "Solite es unmöglich sein, daß Marburg als \ Stadt einen alleinigen Wahlbezirk bilde, so fordert j der Gemeinderat wenigstens die Ausscheidung der rein ländlichen Charakter tragenden Ge- meinden der nächsten Umgebung und der Städte, Märkte und Ortschaften, die mit Marburg keinerlei j Interessengemeinschaft haben, dafür aber die An- j gliederung der organisch zur Stadt gehörigen deutschen Gemeinwesens".^^ Od tega časa dalje oba nemška lista v vsaki številki ostro napadata vlado in njen "kompro- misni" predlog. Medtem ko je na udaru Marburger Zeitung zlasti sestava 9. štajerskega (mariborskega) volilnega okraja, ki zaradi priključitve nekaterih j industrijskih krajev na vzhodnem Štajerskem i mariborske Nemce navdaja s strahom pred izgubo j mandata v korist socialdemokracije,^^ pa v j Deutsche Wacht, ki je lahko zadovoljna s sestavo j 10. štajerskega (celjskega) volilnega okraja, previa- ■ duje bolj načelna kritika volilnega predloga. Celjski \ list že v prvem obsežnejšem komentarju refor- | mnega predloga zapiše, da Gautsch v svojem \ predlogu ni upoštevd zgodovinske vloge, kulturne \ vrednosti (kulturelle Wertigkeit) in davčne moä j Nemcev v monarhiji in državo prepustil v milost j in nemilost Slovanom. Še več. Slovani bodo lahko j z nemškim denarjem (davki) Nemce, ki tudi do sedaj niso imeli ustrezne vloge v državi, še bolj j pritiskali - in popolnoma jasno je, da na takšno reformo Nemci ne morejo pristati. Načelno, pravi list, so tudi Nemd za "odpravo kurij, za ukinitev volilnih predpravic, za odstranitev cenzusa - na kratko, oni so za splošno, enako in direktno vo- lilno pravico; vendar so proti slabljenju in oško- j dovanju nemškega položaja v državi s 33 novo-1 ustvarjenimi slovanskimi mandati".'^^ To pa po- meni, da lahko pristanejo le na takšno volilno reformo (in razdelitev mandatov), ki bo temeljila na prejšnjem razmerju mod. Marburger Zeitung, 3. 3. 1906; zoper izločitev iz dote- danjega mariborskega mestnega volilnega okraja že 1. 3. 1906 ostro protestira tudi občinski odbor trga Vuzenice. (Prim. Marburger Zeitung, 13. 3. 1906). 27 Deutsche Wacht, 8. 3. 1906; Marburger Zeitung, 6. 3. 1906. ^ Tekst resolucije je objavljen v Deutsche Wacht, 5. 7. 1906. 29 Marburger Zeitung, 10. 3. 1906. Marburger Zeitung, 8. 3. 1906. ^1 Marburger Zeitung, 8. 3. 1906. V resoluciji je mariborski občinski odbor zahteval tudi uvedbo nemščine za državni jezik in ukinitev člena 14 državnih temeljnih zakonov, za Nemce na Kranjskem pa vsaj en poslanski mandat. ^2 Marburger Zeitung, 13. 3. 1906. 33 Deutsche Wacht, 8. 3. 1906. 66 23 KRONIKA 1990 časopis za slovensko krajevno zgodovino Tudi med prvim branjem vladnega predloga, Id ga je 7. 3. 1906 v državnem zboru podrobneje predstavil notranji minister Bylandt,^^ Deutsche Wacht ostro napada "pomanjkljivosti" Gautschove volilne reforme in zahteva povečanje števila nem- ških in italijanskih mandatov, spremembe posa- meznih volilnih okrajev in v zvezi s prvo zahtevo tudi izločitev oz. poseben položaj "dežele nepis- menih", Galidje.35 Celjski list meni, da Nemd ne morejo pristati na reformo, ki ustvarja več kot trideset neupravičenih slovanskih mandatov, in zlasti odločno zavrača zahteve Poljakov in Cehov po novih mandatih v Galidji in v sudetskih de- želah. Dajanje novih mandatov Galidji je povsem brez smisla, saj je Galidja dežela nepismenih, upravičene pa niso tudi češke zahteve, saj so Čehi že tako in tako dobili nekaj mandatov preveč. Zato, pravi list, mora vlada, če hoče obvarovati volilno reformo, prisluhniti predvsem zahtevam Nemcev in povišati število nemških mandatov.^^ Po glasovanju o predlogu po posebnem polo- žaju Galidje 28. marca 1906, ko dobi predlog le absolutno ne pa tudi dvotretjinske večine (154: 135 glasov), Deutsche Wacht resignirano zapiše, da bi bil poseben položaj Galidje najlažja pot za izvedbo volilne reforme, ki ne bi bila več nevarna Nemcem (konec bi bilo s slovansko večino v parlamentu), obenem pa skritizira tudi napačno gledanje Nem- cev v rajhu, ki nasprotujejo samostojnosti Galidje, ne zavedajoč se, da je slovanska parlamentarna večina v Avstriji veliko nevarnejša za trojno zvezo, kot pa samostojna, sebi prepuščena in gospo- darsko propadla Galidja.^'' Na las podobna stališča zagovarja tudi Marburger Zeitung, ki po glaso- vanju o vsenemškem predlogu o posebnem polo- žaju Galidje ostro napade člana Nemške ljudske stranke Pradeja, ker je v državnem zboru glasoval zoper predlog.^^ V drugi polovid marca in na začetku aprila se vrstijo protestne resoludje zoper predlagano sesta- vo posameznih volilnih okrajev. Občinski odbor Radgone sprejme na seji 13. 3. 1906 sklep, v ka- terem se sicer strinja z vkljudtvijo mesta v 8. štajerski volilni okraj vzhodnoštajerskih mest in trgov, hkrati pa odločno protestira, da bi bile ob- čine Dedond, Potma, Plitvički vrh, Žetince, Slo- venska gorca in Zenkovd v 23. štajerskem vo- lilnem okraju, v katerem so slovenske podeželske občine severno od Drave, saj so te občine gos- Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 50; Domovina, 9. 3. 1906; prvo branje se je končalo 23. 3. 1906. 35 Deutsche Wacht, 1. 4. 1906. Za poseben položaj Galicije se v posebni resoluciji 8. 3. 1906 izreče tudi mariborski občinski odbor. (Prim. Marburger Zeitung, 15. 3. 1906). 36 Deutsche Wacht, 22. 3. 1906. 37 Deutsche Wacht, 1. 4. 1906; Marburger Zeitung, 31. 3. 38 1906. Marburger Zeitung, 31. 3. 1906. podarsko najtesneje povezane z Radgono.39 Po- dobno resoludjo sprejme 6. 4. 1906 obdnski odbor v Cmureku, 14. 4. 1906 pa še Nemško ljudsko društvo za Radgono in okolico.*" Oba nemška lista pa v tem času večkrat opozarjata na krivico, ki da se je z Gautschevim predlogom zgodila nemštvu na Kranjskem. Tako Marburger Zeitung podpre poziv Nemškega društva v Ljubljani z dne 31. 3. 1906, ki od nemških strank pričakuje, da bodo Nemcem na Kranjskem zagotovile vsaj en mandat.41 Konec aprila 1906 poskušata oba nemška lista trezno presoditi nov Gautschev kompromisni predlog glede razdelitve mandatov. Oba sta prepričana, da se z ustvaritvijo 24 novih mandatov (10 poljskih, 1 češki, 1 italijanski, 12 nemških) razmerje mod med Slovani in Nemd ni v ničemer spremenilo. Ob 217 nemških, 241 slovanskih in 21 romanskih mandatih namreč še vedno ostaja v parlamentu 45 glasov večine nenemških poslancev, zato je tudi pričujod kompromis nesprejemljiv.^ Po mnenju Deutsche Wacht je govorjenje o ne- kakšnem "nemško-romanskem bloku" v parlamen- tu zgolj pesek v od Nemcem, saj bi se tudi v primeru nemško-romanskega sporazuma ohranila slovanska večina (za 3 glasove), poleg tega pa je jasno, da sodaldemokratska stranka v nadonalnih zadevah vedno ne bo glasovala z Nemd.'13 Mar- burger Zeitung pa je prepričan, da do nemško- romanskega sporazuma ne more priti zaradi tega, ker se morajo Nemd na svojih južnih mejah boriti z Italijani.*** Oba nemška Usta toplo pozdravita padec ("pro- tinemške") Gautscheve vlade in imenovanje "rde- čega princa" Hohenlohea za novega ministrskega predsednika. Medtem ko se Marburger Zeitung sprašuje, ali ni zamenjava na čelu vlade le uvod k novemu popuščanju Poljakom,*^ je Deutsche Wacht prepričana, da ima novi ministrski predsed- nik pri iskanju kompromisa glede volilne reforme bistveno večje možnosti kot njegov predhodnik. Seveda bo tudi Hohenlohe, če bo hotel dobiti po- dporo za volilno reformo, najprej moral zadovoljiti zahteve Nemcev (v smislu pripomb, ki jih je vladi 39 Marburger Zeitung, 17. 3. 1906. *0 Marburger Zeihing, 17. 4. 1906. *1 Marburger Zeitung, 3. 4. 1906. Na zborovanju Nem- škega društva v Ljubljani 31. 3. 1906 so sprejeli na- slednjo resolucijo: "Die Versammlung gibt ihrem Be- fremden Ausdruck, daß im Wahlgesetzentwurf der Wünschen der Deutschen Krains keine Rechnung ge- tragen wurde, und erwartet mit Bestimmtheit von den deutschen Parteien, daß den Deutschen Krains rründe- stens ein Mandat gewahrt bleibe". *2 Deutsche Wacht, 29. 4. 1906; Marburger Zeitung, 28. 4. 1906. 43 Deutsche Wacht, 29. 4. 1906. 44 Marburger Zeitung, 28. 4. 1906. 45 Marburger Zeitung, 1. 5. 1906. 67 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino posredovala Nemška ljudska stranka), ki so svoje nestrinjanje z Gautschevim predlogom jasno izra- zili. Ne glede na to, da je novi ministrski pred- sednik bistveno bolj naklonjen Nemcem kot Gautsch, je jasno, da bo lahko uspel z reformnimi prizadevanji le, če bo popolnoma upošteval inte- rese Nemcev. Zato, pravi Deutsche Wacht, je treba počakati na nov kompromisni predlog vlade, ki bo pokazal, ali je Hohenlohe pripravljen upoštevati nemške zahteve.^^ Tudi Hohenlohejev kompromisni predlog vo- lilne reforme z dne 25. 5. 1906, ki predvideva povečanje števila poslanskih mandatov za 40 (14 naj bi jih odpadlo na Galicijo, 9 na Spodnjo Avstrijo, 4 na Češko, 3 na Bukovino po 2 na Moravsko, Šlezijo, Zgornjo Avstrijo in Tirolsko, po 1 pa na Salzburg in Trst),^-^ se obema nemškima listoma ne zdi sprejemljiv, saj Nemd na Kranj- skem še vedno niso dobili svojega mandata.^^ Vendar Hohenlohejevega padca nekaj dni kasneje ne pozdravljata, tako kot sta pozdravila padec Gautscha.^9 Veliko bolj deljeno pa presojata vlado novega ministrskega predsednika Becka.^" Med- tem ko jo celjska Deutsche Wacht pozdravi zaradi imenovanja dveh poslancev Nemške ljudske stranke (Derschatte in Pradeja) za ministra,^! jo Marburger Zeitung ostro kritizira. Na udar kritike mariborskega lista prideta zlasti oba nemška ministra, ker da sta vstopila v "klerikalno vlado".^^ Med 15. in 22. junijem 1906 je vsa pozornost spodnještajerskega nemštva namenjena odboru za volilno reformo^3 poteku spedalne debate o 46 Deutsche Wacht, 6. 5. 1906. I Bericht des Wahlreformaußschusses über die Gesetze- nentwürfe, betreffend die Abänderung des Grund- gesetzes über die Reichsvertretung und betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates (2552 der Beilagen) samt Beilagen, str. 226- 228 (7. seja odbora z dne 25. 5. 1906); Jenks, The \ Austrian Electoral Reform, str. 58. i ^ Marburger Zeitung, 29. 5. 1906. Sploh pa je to čas, ko je njuna pozornost usmerjena k nadomestnim državnozborskim volitvam v splošni kuriji za izpraznjeni Žičkarjev mandat, na katerih poskuša Štajerc-Partei prodreti s Franzom Wratschkom. Prim. Deutsche Wacht, 17. 5. 1906; 27. 5. 1906; 31. 5. 1906; 3. 6. 1906; Marburger Zeitung, 24. 5. 1906; 26. 5. 1906; Branko Goropevšek, Nadomestne državnozborske volitve v splošni kuriji na Štajerskem 1906, v: Celjski zbornik j 1992, str. 101-131. ^ Johann C. Allmayer-Beck, Ministerpräsident baron Beck. Ein Staatsmann des alten Österreich, Dunaj 1956, str. 135-136; Julius von Derschatta je postal minister za železnice, Heinrich Prade pa nemški minister rojak. ^1 Deutsche Wacht, 7. 6. 1906; 10. 6. 1906; celjski župan Julius Rakusch je dne 6. 6. 1906 v imenu mesta Celja poslal nemškemu nünistru rojaku dr. Pradeju čestitko za vpoklic v kabinet in ga pozval, naj dosledno varuje nemške interese, zlasti pri vprašanju volilne reforme. ^2 Marburger Zeitung, 2. 6. 1906. Zaradi članka Derschatta - Minister je bila ta številka Marburger Zeitung zaple- i njena. ■^^ Odbor za volilno reformo so izvolili 28. 3. 1906, štel pa : razdelitvi mandatov na Štajerskem. Ko se na 12. seji (15. 6. 1906) odbora za volilno reformo nemški klerikalni poslanec Hagenhofer zavzame za pove- čanje števila mandatov na Štajerskem od 28 na 31 in za ohranitev stare lodtve med mestnimi in po- deželskimi volQnimi okraji (od treh novoustvar- jenih volilnih okrajev naj bi bila 2 podeželska - en slovenski in en nemški - ter 1 mestni),^^ se spod- nještajersko nemštvo povsem strinja s stališd celjskega poslanca Pommerja in mariborskega po- slanca Wastiana, ki predlog odločno zavrneta. Oba spodnještajerska nemška poslanca v odboru za volilno reformo energično nastopita proti zvišanju števila slovenskih mandatov na Spodnjem Štajer- skem in odločno zahtevata nemški (kočevski) man- dat na Kranj skem,^^ hkrati pa se zavzameta za - tudi od vlade priznano načelo - lodtve mest od podeželja (saj je na Spodnjem Štajerskem kmečko prebivalstvo slovensko, mesta in trgi pa so nem- ški).^6 Celjski poslanec Pommer predlaga, da 10. volilnemu okraju (Celje) dodelijo trga Sevnico in Vuzenico, deželnemu glavnemu mestu Gradec pa dodajo še peti mandat in graške volilne okraje oblikujejo po naslednjih načelih: • prvi volilni okraj naj obsega notranje mesto; • drugi in tretji volilni okraj naj obsegata II., III. in VI. graški okraj (levi breg Mure); • četrti in peti volilni okraj pa naj obsegata IV. in V. graški okraj (desni breg Mure) in indu- strijske kraje Andritz, Eggenberg ter Costing.^'' Mariborski poslanec Heinrich Wasüan pa na koncu svojega govora predlaga naslednje konkret- ne spremembe pri razdelitvi volilnih okrajev na je 49 članov. Predsednik odbora je postal član Nemške napredne stranke dr. Gustav Marchet, njegov namest- nik pa dr. Miroslav Ploj. Ko je bil 2. 6. 1906 Marchet poklican v Beckov kabinet, so za predsednika odbora (12. 6. 1906) izvolili Ploja. Prim. Bericht des Wahl- reformaußschusses, str. 239 (10. seja odbora z dne 12. 6. 1906); Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 55. Bericht des Wahlreformaußschusses, str. 252-253 (12. seja odbora z dne 15. 6. 1906). Pommer je dejal: "Krain könne man nicht als ausch- ließlichslawischen Besitz gelten lassen, da die Deutschen dort von Anbeginn an gelebt und lange Zeit auch geherrscht haben". Wastian pa je poudaril: "Die Deut- schen dürften sich nicht das Kleinste südlich der Drau abrauben lassen. Von diesem Gesichtspunkte ist be- sonders das krainische deutsche Mandat für sie eine Frage, die bei der Abstimmung geradezu entscheidend werden muß". Bericht des Wahlreformaußschusses, str. 253-255 (12. seja odbora z dne 15. 6. 1906). Wastian je dejal: "Als Abgeordneter der Südsteiermark erklärt Redner die Scheidung von Stadt und Land als eine Notwendigkeit. Dort ist die Landbevölkerung slo- wenisch, die der Städte und Märkte zum weitaus über- wiegenden Teile deutsch". Bericht des Wahlreform- außschusses, Str. 254-255 (12. seja odbora z dne 15. 6. ,7 1906). °' Bericht des Wahlreformaußschusses, str. 253-254 (12. seja odbora z dne 15. 6. 1906); Deutsche Wacht, 21. 6. 1906; Domovina, 18. 6. 1906; Marburger Zeitung, 16. 6. 1906. 68 3 KRONIKA 1990 časopis za slovensko krajevno zgodovino Štajerskem: • nekaj v neposredni bližini nemškega volilnega okraja Radgona-Cmurek ležečih občin se naj iz- loči iz 23. slovenskega volilnega okraja in pri- ključi 19. nemškemu volilnemu okraju; • da se zagotovi "čisto meščanski in nemški značaj" 9. volilnega okraja (Maribor) naj se kraji Studend, Pobrežje, Razvanje, Köflach in Voits- berg izlodjo iz mariborskega volilnega okraja, namesto njih pa se naj vanj vkljudta Cmurek in Lučane.58 Na odločno nasprotovanje spodnještajerskega nemštva in obeh nemških poslancev v odboru za volilno reformo naleti tudi predlog dr. Miroslava Ploja, ki na 13. seji (19. junija) zahteva povečanje števila slovenskih mandatov od 6 na 7 in okrepitev celjskega mestnega volilnega okraja s spodnje- štajerskimi trgi (Središčem, Žalcem, Mozirjem, Gor- njim gradom, Ljubnim, Vranskim, Sevnico in Koz- jem).5^ Na 14. seji odbora (20. junija) ga najprej zavrne celjski poslanec Pommer,^'' za njim pa še mariborski poslanec Wastìan, ki poskuša s stati- stičnimi podatki o davčni mod posameznega na- roda dokazati, da so zlasti na Štajerskem Nemd po obstoječem predlogu oškodovani.^* Wastian pod- pre Pommerjevo zahtevo po petem mandatu v Gradcu, na koncu pa ponovi svoj stari predlog o spremembi sestave 19. in 23. volilnega okraja (mariborskega) volilnega okraja (iz njega naj bi izlodli vsaj obdni Köflach in Voitsberg, pridružili pa občini Cmurek in Lucane, ki sta v 8. volilnem okraju).62 izvajanja Pommerja in Wastiana podpre tudi vsenemški poslanec Malik, čeprav je pre- pričan, da nudi najlažjo rešitev vprašanja volilne reforme Linški program. Le-ta se namreč zavzema za razširitev volilne pravice na vse družbene sloje, toda po poprejšnji izlodtvi Galidje in prikljudtvi Dalmadje k Ogrski.^^ Na 15. seji odbora za volilno reformo (22. 6. 1906) posland zavrnejo vse predloge, ki zahtevajo povečanje števila mandatov, s 26 proti 21 glasovi pa sprejmejo Wastianov predlog o sestavi 9. (ma- riborskega) volilnega okraja.^* Z izidom glasovanja je spodnještajersko nemštvo bolj ali manj zadovoljno, saj je poleg mariborskega Nemcem zagotovljen tudi celjski mandat. Zato pa toliko od- ločneje zahteva oblikovanje posebnega nemškega (kočevskega) mandata na Kranjskem (v skladu s spomenico kranjskega nemštva z dne 31. 3. 1906)^5 in zavrača slovenske kompromisne predloge o morebitni kompenzadji na Štajerskem ali Koroš- kem. Ko na 21. seji odbora za volilno reformo (4. 7. 1906) potrdijo predlog razdelitve mandatov na Koroškem in zavrnejo predlog dr. Miroslava Ploja po oblikovanju dveh slovenskih mandatov,^'^ je spodnještajersko nemštvo na moč zadovoljno. Zadovoljno je tudi z odločnim nastopom poslanca Wastiana, ki na 22. seji odbora (5. 7. 1906) zahteva oblikovanje nemškega (kočevskega) mandata na Kranjskem brez vsakršne kompenzadje.^^ Manj zadovoljno pa je s potekom 27. seje odbora za vo- lilno reformo (12. 7. 1906), na kateri sicer s 23 proti 17 glasovi sprejmejo Wastianov predlog o ustva- ritvi nemškega (kočevskega) mandata na Kranj- skem, toda na Šušteršičevo zahtevo po reasumi- ranju (ponovnem glasovanju) o razdelitvi manda- tov na Koroškem in Štajerskem s 26 proti 19 glasovi potrdijo predlog o sedmem slovenskem 5^ Bericht des Wahlreformaußschusses, str. 254-255 (12. seja z dne 15. 6. 1906); Deutsche Wacht, 21. 6. 1906; Do- movina, 25. 6. 1906; Marburger Zeitung, 16. 6. 1906. 59 Bericht des Wahlreformaußschusses, str. 261-263 (13. seja z dne 19. 6. 1906); Deutsche Wacht, 21. 6. 1906; Do- movina, 18. 6. 1906; Marburger Zeitung, 16. 6. 1906. Pommer poudari, da mora ostati razmerje med nem- škimi in slovenskimi mandati (220:20) nespremenjeno, celjski mestni mandat pa da ne sme postati bojni mandat. Na koncu svojega govora spet ponovi zahteve o priključitvi trgov Sevnica in Vuzenica v celjski volilni okraj, ustvaritvi novega (petega) mandata za Gradec in novi razdelitvi graških mandatov. Bericht des Wahl- reformaußschusses, str. 266-267 (14. seja odbora z dne 20. 6. 1906); Marburger Zeitung, 21. 6. 1906. 6* Bericht des Wahlreformaußschusses, str. 267 (14. seja odbora z dne 20. 6. 1906). °2 Bericht des Wahlreformaußschusses, str. 266-268 (14. seja odbora z dne 20. 6. 1906); Marburger Zeitung, 21. 6. 1906. 63 Ibidem. 64 Bericht des Wahlreformaußschusses, str. 275 (15. seja z dne 22. 6. 1906); Marburger Zeitung, 23. 6. 1906; občini Köflach in Voitsberg so izločili iz mariborskega volilnega okraja, Cmurek in Lucane pa so mu pridružili. Pobrežje in Razvanje so uvrstili v 10. celjski volilni okraj, ki so mu dodali tudi občini Vuzenico in Sevnico. Za Was- tianov predlog so glasovali Italijani, krščanski socialci, klerikalci. Nemška ljudska stranka, Vsenemci, ustavo- verna veleposest. Napredna stranka in socialdemokrati, proti pa le Slovani, medtem ko romunski poslanec Onciul ni bil navzoč. Prim, tudi Deutsche Wacht, 24. 6. 1906; Domovina, 25. 6. 1906; Marburger Zeitung, 23. 6. 1906. "■^ O zahtevah kranjskih Nemcev: Deutsche Wacht, 5. 4. 1906; Marburger Zeitung, 3. 4. 1906. O kompenzaciji na splošno: Melik, Demokratizacija vo- lilnega sistema (1907), str. 223; Deutsche Wacht, 15. 7. 1906. °' Bericht des Wahlreformaußschusses, str. 322 (21. seja odbora z dne 4. 7. 1906); Marburger Zeitung, 5. 7. 1906. Poslanec Lemisch je Ploju odgovoril, da v družbenem življenju na Koroškem eksistirajo Slovenci le kot duhov- niki, zato da bi "umetno skonstruirana" slovenska man- data v 20 letih tako in tako padla v nemške roke. Slo- venci namreč glasujejo za nemške kandidate. 68 Bericht des Wahlreformaußschusses, str. 325-326 (21. seja odbora z dne 4. 7. 1906). Wastian je med drugim dejal: »Das Deutschtum muß bis zur Adria seine parla- mentarischen Hüter und Wächter haben... Jede Kompensation, je Do ut des-Politik muß mit Rücksicht auf die unbestreitbare Berechtigung des Verlangens nach einem deutschen Mandat verabscheut werden. Die Deutsche können sich nicht für eine jahrhundertlange Kulturarbeit und Opferwilligkeit in die Rolle der unwillig empfangenen Bettler begeben.« 69 23 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 mandatu na Štajerskem.^^ Potrditev sedmega slovenskega mandata na (Spodnjem) Štajerskem povzroči med spodnje- štajerskim nemštvom velikansko razburjenje. Kot grofu Stürgkhu se večini spodnještajerskih Nem- cev zdi sedmi slovenski mandat "dinamitna bom- ba", ki da pomeni veliko nevarnost za celotno volilno reformo, hkrati pa so prepričani, da bo "oktroirani" sedmi slovenski mandata precej pri- speval k zaostritvi nacionalnih bojev na Spodnjem Štajerskem. Večina spodnještajerskih Nemcev vidi glavnega krivca za novo slovensko pridobitev v prvaku Slovenske ljudske stranke dr. Ivanu Šušteršiču, ki da je v teku pogajanj že pristal na kompenzacijo na Kranjskem, potem pa nenadoma (zaradi pritiska "javnega mnenja na Slovenskem") zahteval kompenzacijo na Koroškem ali Štajer- skem.^'' Seveda pa so deležni ostrih napadov tudi nemški klerikalni poslanec Hagenhofer, pa oba nemška ministra Prade in Derschatta, deloma celo celjski poslanec Pommer, ki da se je že od samega začetka zavzemal za kompromis.^^ Nemško društvo za Maribor in okolico sprejme na zborovanju 13. 7. 1906 ostro resolucijo zoper "sramotno glasovanje" v odboru za volilno refor- mo. V njej se zahvali vsem nemškim svobod- njaškim poslancem, predvsem mariborskemu po- slancu Wastianu, za odločen boj v korist nemštva, hkrati pa grobo napade nemška ministra Pradeja in Derschatto.'^^ Resolucija mariborskega občin- skega odbora z dne 18. 7. 1906 pa od poslancev zahteva, da z vsemi silami preprečijo oblikovanje sedmega slovenskega mandata.^^ Po mnenju Mar- burger Zeitung namreč pomeni sedmi slovenski mandat pomemben korak k slovenizadji Spodnje Štajerske/*^ celjska Deutsche Wacht pa je pre- pričana, da Nemd zaradi sedmega slovenskega mandata na Spodnjem Štajerskem nemškega ko- čevskega mandata na Kranjskem ne morejo sma- trati za pridobitev - še toliko bolj, ker so Kočevarji le najbolj izpostavljena straža avstrijskega nemštva, so le "izgubljeni otrod" nemške vojne mod, samo kljubovalna trdnjava znotraj sovražnikovega ozem- lja, medtem ko je Spodnjem Štajerskem nemštvo veliko močnejše.-^S Tudi potem, ko na 33. seji odbora za volilno reformo (21. 7. 1906) posland sprejmejo predlog mariborskega poslanca Wastiana o novem (nem- škem) mestnem mandatu na Srednjem Štajerskem (Lipnica-Ptuj),''^ spodnještajersko nemštvo ni pre- več zadovoljno. Tako Marburger Zeitung kot Deutsche Wacht oznadta novi nemški mestni mandat za pridobitev,'''' saj bo sedaj spodnje- štajersko nemštvo v državnem zboru poleg dveh poslancev iz nemških jezikovnih otokov zastopano še z enim nemškim poslancem iz nemško-slo- venske jezikovne meje. Toda zlasti celjski Ust meni, da se je spričo novega mandata in spremenjene sestave mariborskega in celjskega volilnega okra- ja''^ pojavila nevarnost za celjski nemški mandat, ki da je postal pravi 'bojni mandat".''^ Po dokončnih sklepih odbora za volilno refor- mo glede razdelitve mandatov v slovenskih deže- lah, Deutsche Wacht resignirano zapiše, da bo s takšno reformo nemški narod prepuščen na nulost in nemilost Slovanom, in dodaja: "Das alte, ehe- mals deutsche Oesterreich bekommt ein neues Gesicht - ein slavisches!"^° Po njenem mnenju se bodo razmere v državi po sprejemu reforme bist- veno spremenile, saj Nemd niso dobili ustreznega zastopstva v državi. (Še najbolj srečni pa so lahko Marburger Zeitung, 19. 7. 1906. ''4 Marburger Zeitung, 19. 7. 1906. 7^ Deutsche Wacht, 26. 7. 1906. '° Bericht des Wahlreformaußschusses, str. (33. seja odbora z dne 21. 7. 1906); volilni okraj Lipnica-Ptuj je obsegel občine: Stainz, Ivnik, Cmurek, Gornja Radgona, Arvež, Lucane, Lipnica, Strass, Ernovž, Deutschlandsberg, Gross St. Florian, Schwanberg, Wildon, St. Georgen an der Stiefing, Ptuj, Breg pri Ptuju, Lenart, Pobrežje in Razvanje. Prim. Melik, Volitve na Slovenskem, str. 396. Marburger Zeitung, 24. 7, 1906; Deutsche Wacht, 26. 7. 1906. '° Mariborski volilni okraj je obsegal le občino Maribor, v celjski volilni okraj pa so spadale občine: Ormož, Sev- nica, Laško, Brežice, Ljutomer, Slovenska Bistrica, Slo- venj Gradec, Šoštanj, Marenberg, Muta, Vuzenica, Zgor- nja Vižinga, Gortina, Sobota, Rogatec, Zdravilišče Ro- gaška Slatina, Studenci, Lovrenc na Pohorju, Celje, Vojnik, Konjice in Vitanje. Prim. Melik, Volitve na Slo- venskem, str. 396. 79 Deutsche Wacht, 26. 7. 1906. 80 Ibidem. 70 69 Na 27. seji odbora (12. 7. 1906) so s 23 proti 17 glasovi sprejeli predlog o ustvaritvi kočevskega mandata na Kranjskem. Nato je dr. Ivan Šušteršič zahteval reasu- miranje, t. j. ponovno glasovanje o razdelitvi mandatov na Štajerskem in Koroškem; predlagal je bodisi obli- kovanje novega slovenskega mandata na Koroškem bo- disi sedmega slovenskega mandata na Spodnjem Štajer- skem. Slovenski predlog zadevajoč Koroško so s 25: 19 glasov zavrnili (proti so glasovali vsi Nemci, Italijani in socialdemokrati), predlog o sedmem slovenskem man- datu na Spodnjem Štajerskem pa je odbor sprejel s 26: 19 glasovi; zanj so poleg Slovanov glasovali klerikalci, krščanski socialci, Italijani in socialdemokrat Adler. Be- richt des Wahlreformaußschusses, str. 342-343 (27. seja odbora z dne 12. 7. 1906); Maburger Zeitung, 14. 7. 1906. Po glasovanju je Wastian povedal, da mu je v teku pogajanj Šušteršič zagotovil, da bi bil zadovoljen tudi s kompenzacijo na Kranjskem. Poslanec Kaiser pa je pribil: "Dr. Šušteršič stehe immer bei der Regierung, und was er wolle, gescheche... " Bericht des Wahl- reformaußschusses, Str. 345-346 (27. seja odbora z dne 12. 7. 1906); glej tudi Marburger Zeitung, 14. 7. 1906. Ko so po reasumiranju na Slovenskem začeli napada dr. Šušteršiča, da je prodal koroške Slovence, je dr. Gessmann v pismu uredniku Slovenca Žitniku zatrdil, da sta Šušteršič in Ploj naredila za slovenski mandat na Koroškem vse, kar je bilo v njuni moči. Prim. Mar- burger Zeitung, 4. 9. 1906. Marburger Zeitung, 14. 7. 1906; pri. tudi Marburger Zeitung, 17. 7. 1906. I KRONIKA 1990 časopis za slovensko krajevno zgodovino po mnenju lista Slovend, saj dobijo poslanca že na vsakih 40.000 volilcev, medtem ko Cehi na 70.000 in Rutend na vsakih 100.000 volilcev).Po spre- jetju volilne reforme v državnem zboru (1. 12. 1906) Deutsche Wacht ugotavlja, da je reforma dokondio pokopala upe Nemcev, da bi si po- novno pridobili vodilno vlogo v državi.^^ ge več. Celjski list je prepričan, da je volilna reforma izkopala Nemcem grob v državi.^^ Setzung einzelner Wahlkreise, waren sie mit allen Kräften darum bemüht, ihren Besitzstand vor den Slowenen (und vor der Sozialdemokratie) zu be- wahren. Obwohl der Ausschuß für die Wahl- reform die meisten Forderungen der unter- steirischen Deutschen berücksichtigte (das Prinzip der Trennung der Städte vom Land, national abgerundete Wahlkreise, das deutsche Gottscheer Mandat in Krain), waren sie vom Endergebnis sehr enttäuscht. Sie waren davon überzeugt, daß eine Wahlreform, die auf dem allgemeinen und gleichen Wahlrecht beruht, die Geburtsstunde eines slawischen Österreich bedeute. ZUSAMMENFASSUNG Die untersteirischen Deutschen und die Reichsratswahlreform von 1907 Als sich im Herbst 1905 Kaiser und Regierung infolge der Regierungskrise in Ungarn (ex Lex- Zustand), der Revolution in Rußland und sozial- demokratischer Massenkundgebungen für eine Demokratisierung des Wahlsystems entschieden, erreichte die ohnehin angeheizte politische Atmosphäre in der Untersteiermark ihren Höhe- punkt. Die Wahlreform auf dem allgemeinen und gleichen Wahlrecht beruhend, für welche sich alle slowenischen politischen Gruppierungen ein- setzten, erfüllte die Deutschen in der Unter- steiermark mit berechtigter Angst vor der Schwächung des bereits bedrohten "nationalen Besitzstandes" in Österreich und in der Unter- steiermark. Aus diesem Grunde widersetzten sie sich von Beginn an entschieden der Reform, obwohl sie prinzipiell für eine Demokratisierung des "feudalen" Wahlsystems waren. Für die untersteirischen Deutschen war nur eine Wahlreform annehmbar, die unter Berück- sichtigung der "kulturellen Entwicklung" und der "Steuerleistungen" der Einzelnationen den Deut- schen die führende Rolle im Staat wieder sichern sollte, zugleich aber den deutschen Besitzstand nicht nur in der Untersteiermark, sondern auch in Kärnten und Krain, stärken würde. Deswegen lehnten sie bis zum Ende alle Regierungs- vorschläge zu einer Wahlreform ab, bei konkreten, die Untersteiermark (und Krain) betreffenden Fragen hinsichtlich der Zahl und Zusammen- 11 Deutsche Wacht, 29. 7. 1906. °l Deutsche Wacht, 8. 11. 1906. 83 Deutsche Wacht, 3. 1. 1907. 71