XIX - 90-91 - 1998 
jo?", pa le ne bo našel. Kot nakaže avtor, 
smo zaenkrat spoznali le vso zapletenost 
dinamike v naravi, tako da lahko takšen 
odgovor podamo samo za vsako vrsto 
posebej. 
Ob koncu pa še velik, masten pljunek 
(naj mi avtor ne zameri, saj ni namenjen 
njemu). Kako lahko knjiga, ki je finančno 
podprta kar z dveh strani (MZT in Mobitel), 
stane kar okroglih 10.000 SIT? Ob takšni 
ceni je dodobra razvrednoten tudi velik 
del avtorjevega truda, da suhoparne 
številke spremeni v tekoče besedilo, raz-
umljivo večini ljudem. 
Davorin Tome 
Skrivnostna fotografija 
Mystery photograph 
Ni dolgo tega, ko smo se v tej rubriki 
spraševali tako kot danes: cipa ali škrja-
nec? Ob pogledu na fotografijo je negoto-
vost upravičena, a se kljub temu zdi, da je 
ta dilema ustvarjena precej umetno, 
pojavlja se bolj pri določanju s fotografije 
kot v živo na terenu. 
V se kakor je nekaj sporočil s fotografije, 
objavljene v 89 št. Acrocephalusa, dokaj 
jasnih: ptica ima zelo očitno svetlo na-
dočesno marogo, sorazmerno močan, 
čeprav ne ravno kratek kljun, po prsih, 
Katera vrsta je to? Can you identify the species? 
ACROCEPHALUS 
Hribski škrjanec Lullula arborea, Sv. Kirik, 
september 1998 (I. Geister) 
še posebno ob straneh, pa izratite temne 
proge na peščeno rjavi podlagi. Ptica, 
gledano v celoti, učinkuje prščeno rume-
norjavo. Perje je videti precej obrabljeno, 
kar naj bi se ujemalo z obdobjem kasne 
vegetacije, kar dopušča tudi navzočnost 
sicer nejasnega cvetu v prvem planu. 
Močna progavost napeljuje na pomisel, 
da gre za katero od cip v jesenskem perju, 
vriskarico ali celo rdečegrlo cipo. Domne-
va, ki jo še podkrepljuje komaj opazna 
belina na zunanjh robovih repa, pa se šibi 
pod težo glave, ki je videti škrjančevsko 
robustna, in tudi kljun je videti za cipo 
premočan. Razen tega se pri cipah na-
dočesna maroga največkrat začenja pred 
očesom, tako rekoč od kljuna. 
No, na drugi, tokrat objavljeni fotogra-
fiji je videti tudi to, kar smo na prvi 
pogrešali: marogo, ki se vleče vse do 
zatilja in ga celo obkroža na način , ki 
spominja na dularja, škrjančevsko dolg 
krempelj na zadnjem prstu in črno belo 
znamenje na robu peruti. V sak dvom je 
poslej odveč: pred nami je hribski škrjanec 
Lullula arborea, fotografiran v septembru 
1998 na Sv.Kiriku nad Sočergo. Ptica je 
lahko samo skakljala, saj je imela 
poškodovano perut. Skrivnostna cvetlica 
je triumfettov glavinec Centaurea trium-
fetti. 
Iztok Geister 
179