OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHJm ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXn. — LETO XXXH.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER 7, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 218
NOVI GROBOVI
anna zupančič
Po dolgi bolezni je preminila svojem domu poznana Anna Zupančič (Zupanic), rojena pr-'iiošek, stara 76 let. Doma je bila 12 Martinje vasi, fara sv. Lov-'"enc na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 52 leti.
čas njenega bivanja tu, je živela na 14507 Saranac Rd. -Bi-je članica društva Mir, št. 142 podružnice št. 10 SŽZ, društva sv. Josipa, št. 99 HBZ Oltarnega društva fare Marija Vnebo vzete.
Tukaj zapušča tri sinove: Jo-®6ph, Charles in Louis, štiri hče-Mrs. Agnes Petsher v Brewster, Ohio. Mrs. Anna Tekančič, ^rs. Rose Knaus in Mrs. Mary ^oinidar, 16 vnukov in 12 pra-^'lukov ter več sorodnikov. Soprog Joseph je umrl leta 1931. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob ^•45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 e. 152 St., v cer-Marije Vnebo vzete ob 9.30 ter nato v družinsko grobni-
^0 na pokopališče Calvary.
*
Angeline stjsteršic
Včeraj popoldne je preminila Angeline Susteršič, 'rojena Ko-^'ch, stara šele 25 let, stainijo-3092 E. T6 St. Rojei^ je ^ila v Clevelandu in je bila čla-'^ica društva' sv. Lovrenca, št. G3 KSKJ.
Zapušča žalujočega soproga ■^ohna, ki je sin poznane Sušter-J^ve družine iz Issler Ct., sina Ronald, starše John in Sophie ^onich, ter sestri Mrs. Florence, Glares in Mrs. Gertrude Glea-Pogreb se vrši v sredo zju-^aj ob 8.30 uri iz Ferfoliatovega I'^grebnega zavoda v cerkev sv.
ovrenca in nato na pokopališče Calvary.
^ItANCES BLASKO
I^anes zjutraj je. preminila v Roman's bolnišnici Frances ^asko, stara 60 let, stanujoča 22601 Nicholas Ave. Pogreb °^krbuje 2eletov pogrebni za-458 E. 152 St. Podrobnosti poročali jutri.
Razstava jedil in hišne ^Pfeme
Vsako leto se vrši v mestni Orani velika razstava pod po-J'oviteljstvom Cleveland Retail •"peers Association. Razni pro-^Jalci vsakovrstnih jedil ter ^Preitie za domove imajo raz-^^Ijene najnovejše izdelke. Letošnja razstava bo v mno-. ozirih bolj zanimiva kot zad-leta. Električna liga bo na ^iitier predstavila električno j^'^hinjsko peč in "freezer," ki takorekoč sama zase go-in obiskovalcem osebno ijo^Q^s^rjala. Tudi otroci se bo-1^ Zanimali za to, ker jih bo ime-„ "^adovednost, kje se nahaja '^jhni mož," ki govori.
oleg drugih vrst sira bo le-gjj razstavi tudi importiran u 12 Grosshochstein Emmep-Švice in iz Italije. Oddani ^"^0 tudi vzorci za poskušnjo.
^^fektorij SND
^^^utri, v torek zvečer ob osmih g, seja direktorija Sloven-' narodnega doma na St. li Ave. Vsi direktorji so vab-da se udeleže.
D jilas pravi, da je Jugoslavija proti ustanovitvi kakršne koli komunistične internacionale
LAKE SUCCESS, 4. nov.—Clan jugoslovanskega Politbiroa Milovan D jilas je včeraj na časnikarski konferenci izjavil, da se Jugoslavija odločno zoperstavlja ustanovitvi kakršne koli komunistične ali pa podobne internacionale.
Djilas, ki je eden od najtesnejših sodelavcev Tita, je dalje rekel, da se socializem ne more vsiliti eni deželi potom "zunanje intervencije."
"Delavska gibanja se morajo razvijati neodvisno in bi se jih samo odlajšalo z organiziranjem centraliziranega svetoxmega vodstva," je rekel Djilas, ki je odgovoril na zastavljena vprašanja tikajoča se vrste problemov,
ki so se pojavili po objavi resolucije Kominforma, s katero je bilo obsojeno vodstvo jugoslovanske komunistične stanke.
Zadnje čase so začele krožiti govorice, da namerava Tito organizirati novo "komunistično internacionalo", ki bi bila pod vodstvom jugoslovanskih voditeljev. Te govorice je Djilas zavrgel z izjavo:
"Jugoslavija se odločno zoperstavlja ustanovitvi kakršne koli nove komunistične ali pa podobne internacionale. To stališče izvira iz našega splošnega vidika, da bi se demokratična in delavska gibanja morala razvijati neodvisno, na osnovi pogojev in položajev, ki prevladujejo v njihovim državah."
Na vprašanje, če bi komunistične stranke v raznih državah morale imeti medsebojne zveze,
je Djilas odgovoril, da bi delavska in demokratična gibanja lahko in bi morala sodelovati v soglasju s principom enakopravnosti.
"Ustanovitev kakršnega koli centraliziranega vodstva, v katerem bi ena določena dežela ali pa gibanje imelo vodilno vlogo,
bi samo oviralo dejansko sodelovanje. To pa vsied tega, ker se sedaj stvari razvijajo v smeri vedno naraščajoče enakopravnosti in neodvisnosti in istočasno v smeri vedno bolj tesnega sodelovanja na ekonomskih in drugih področjih." '
Djilas je pristavil, da se Jugoslavija čuti obvezno "moralno podpirati" delavska, demokratična in miroljubna gibanja tako dolgo, dokler ta gibanja stojijo na stališču enakopravnosti držav in ljudstev. Toda celo v tem primeru bi ta podpora ne bila materialna.
Jugoslovansko stališče, kar se tiče podpiranja ostalih socialističnih gibanj, je po izjavah Djilase utemeljeno na prepričanju, da bi "vsako ljudstvo moralo doseči socializem s svojimi lastnimi silami, brez zunanjega vmešavanja." Moralna naloga Jugoslavije pa bi bila, da prepreči "zunanjo reakcionarno intervencijo."
Djilasu je bilo zastavljenih več vprašanj z ozirom na "raz kol med komunističnimi silami v Evropi." Odgovoril je, da pri čakuje "nadaljne politične in di-plomatične pritiske ter provo-kacije proti Jugoslaviji."
"le akcije se bodo izjalovile,
kakor so se one, ki so bile do-zdaj podvzete," je pristavil Djilas.
Kar se same vzhodne Evrope tiče, je Djilas rekel, da se Ko-minformi (Komunističnemu in formativnemu uradu) zoper stavljajo tako "buržvazni" ele
menti, kot sile, ki "zahtevajo enakopravne odnošaje s Sovjetsko zvezo." Toda po njegovem mnenju buržvazna opozicija ne bo imela nobene resne podpore ljudstva.
"Z druge strani se sil, ki zahtevajo enakopravnost, ne more uničiti, ker se opirajo na množice in gredo po poti pro-gresa. Nimam dovolj gradiva na razpolago, da bi lahko precenil dejansko linijo razvoja v vsaki od posameznih držav na splošno in posebno pa v vzhod-no-evropskih," je rekel Djilas.
Na vprašanje, če misli, da bi komunistična Jugoslavija in kapitalistične Zedinjene države lahko politično i n ekonomsko sodelovale za nedoločeno dobo, je Djilas odgovoril:
"Jugoslavija smatra, da je trajno sodelovanje med vsemi državami mogoče — vsled tega je mogoče tudi med socialistično Jugoslavijo in kapitalističnimi Zedinjenimi državami — pod pogojem, da to sodelovanje sloni na medsebojnem spoštovanju ncodvL^keati in soverenitete."
Djilas je še pristavil, da sedanji razvoj ekonomskih odno-šajev med obema državama ne utemeljujejo domnevo, da bodo Zedinjene države postavile "politične pogoji." Posebno pa je opozoril, da Jugoslavija ne bo pod nobenimi pogoji storila koncesije komur koli, če bi te koncesije ogrozile neodvisnost njene notranje in zunanje politike.
Derdich kandidat 3. varde v Euclidu
Frank Derdich Ena izmed največjih vard v napredujoči euclidski naselbini je tretja varda, v kateri prebiva večina naših slovenskih in hrvatskih družin.
Pri jutrišnjih volitvah za kouncilmana kandidirajo štirje kandidatje za zastopnika te tretje varde. Med njimi je Frank Derdich, ki je dobro poznan ne samo v euclidski naselbini, pač pa v splošnem, ker je zelo aktiven na društvenem polju t^r pri civičnih podvzetjih. Je predsednik Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. in se splošno zavzema za dobrobit varde.
Delaven je bil za naselbino sedaj, ko ni bil v mestni zbornici, in ste lahko sigurni, da bo v slučaju izvolitve za kouncilmana, storil še veliko več za vardo in mesto.
STORITE SVOJO DRŽAVLJANSKO DOLŽNOST!
Ena od glavnih dolžnosti dobrih državljanov je, da se redno udeležujejo volitev, na katerih si izbirajo svoje zastopnike za razne urade — od najvišjega urada predsednika pa do uradov zastopnikov mestnih zbornic (councilmanov).
Jutri bomo ponovno imeli priliko, da izvršimo svojo državljansko dolžnost.
Zadnji teden smo pojasnili glavna vprašanja, ki so v zvezi z volitvami, omenili nekatere kandidate in na splošno opozorili, da pri teh volitvah ni naš namen, da bi vsiljevali enega ali pa drugega kandidata, pač pa podali splošno in objektivno oceno. Prepričani smo, ,da je vsakemu volilcu in volil-ki jasno, kakšnemu kandidatu 1k) oddal svoj glas in za kakšna vprašan jo bo glasoval ali pa jih zavrgel.
Želimo še enkrat poudariti, da ameriška demokracija sloni na volji in željah večine. Ta volja in želja je izražena ob raznih prilikah, ko imamo splošne, državne, okrajne, mestne ali pa vard-ne volitve, ko so nam predložene zadeve, ki nas prizadevajo kot državljane. Tako deluje demokracija. Ni samo pravica, pač pa tudi važna dolžnost vseh državljanov, da podprejo in izpopolnjujejo funkcije demo-<^¥ojim.
polnim udejstvovanjem na volitvah.
Torej: udeležite se jutrišnjih volitev in storite svojo državljansko dolžnost!
Vsaka nova vojna bi izkopala grob kapitalizmu, ie rekel Malenkov na proslavi 32. obletnice revolucije
MADŽARSKA NAPADLA JUGOSLOVANSKO VLADO
BUDIMPEŠTA, 3. nov.—Madžarska je danes obtožila jugoslovansko vlado, da je zavrgla njen predlog, ^ da se ustanovi skupno komisijo, ki bi izvršila preiskavo v zvezi z obmejnim streljanjem preteklega četrtka.
V svoji izjavi je madžarska vlada naznanila, da so jugoslovanski voditelji predlog zavrgli, ker da namenoma želijo "ustvariti vojno histerijo." •
Naročajte, širite ''Enakopravnost!"
in čitajte
Seja preložena
članicam podružnice št. 18 SŽZ se poroča, da se radi volitev ne bo vršila seja v torek zvečer pač pa v sredo zvečer v Kunčiče-vi dvorani. Članice se prosi, da tozadevno upoštevajo in se udeleže seje v sredo zvečer.
Klub društev SDD
Nocoj se vrši redna seja Kluba društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse društvene zastopnike, da se udeleže v polnem številu. Razprodaja
V trgovini Waterloo Funiture na 1^28 Waterloo .Je ^ v teku posebna razprodaja na pohištvu za spalnice in sprejemni-ce, na katerem si prihranite $100. Izrežite oglas iz zadnje petkove številke "E" in ga vzemite s seboj v trgovino, kjer boste deležni lepega darila. Imajo tudi vse drugo pohištvo po zmernih cenah.
V Sovjetski zvezi izkoriščajo atomsko energijo za razstrelbo planin in regulacijo dveh rek
BERLIN, 5. nov.—Nemški časopis, "Nacht Express," ki izhaja v sovjetskem sektorju Berlina, je danes objavil članek, v katerem je rečeno, da so sovjetski znanstveniki z atomsko energijo razstrelili planine v Sibiriji in začeli spreminjati tek dveh rek—Obe in Jeniseje.
Članek temelji na izjavah, ki
jih je podal sovjetski inženir Davidov v poročilu Moskovskemu institutu za energijo.
"Prvič v zgodovini človeštva je atomska energija bila uporabljena za miroljubne namene pri izvedbi ogromnega projekta, ki predvideva spremembo toka sibirskih rek Obe in Jeniseje," pravi "Nacht Express."
"Skalnate ovire Urala in Kavkaza so bile razstreljene s pomočjo atomske energije." *
(Ural deli evropsko Rusijo od Sibirije, medtem ko se Kavkaz nahaja v jugo-vzhodnem delu Rusije, blizu Turčije).
Nemški časopis v komentarju na Davidsove izjave pravi, da je sedaj svetu pojasnjena uradna sovjetska izjava od 25. septembra glede atomske eksplozije v Sovjetski zvezi. .
(Še pred to uradno izjavo je predsednik Truman naznanil, da obstojajo dokazi o atomski eksploziji v Sovjetski zvezi).
Soglasno s poročilom načrt inženirja Davidova predvideva namakanje doline med Kaspijskim in Kara (Aral) m^orjem z namenom, da bi se spremenilo 75,-000,000 akrov v plodno zemljo in preskrbelo letno 82,000,000,-
00 (82 trilijonov) vatov električne energije.
"Najtežje pri izvedbi načrta, ki se ga že izvaja z velikimi napori — je bila razstrelba odprtine za novo korito reke pri vratih Turgai, med skalami Urala in Kavkaza.
"Načrt inženirja Davidova nadalje predvideva zgraditev nove rečne struge dolge 3,000 milj in sicer od jeza reke Ob, blizu Be-logorja, pa do Kaspijskega morja.
"Ta načrt, po katerem bo popolnoma spremenjeno področje veličine Fi^ancije, bo V par letih spremenil puščavo Kara-Kum in Sibirske planjave v čvetoČe vrtove in doline, ki bodo jasen dokaz svetu, da je miroljubno ljudstvo, ki ne misli na smrt in uničevanje, pač pa se zanima za blaginjo človeštva, v stanju, da ustvarja z atomsko energijo."
Z uradno izjavo od 25. septembra, ki jo' omenja "Nacht Express" je bilo naznanjeno, da je Sovjetska zveza imela atom-skp bombo že leta 1947.
"V Sovjetski zvezi, kot je znano, so v teku gradbena dela, zgraditev hidroelektričnih Central, rudnikov, kanalov, cest, ki
MOSKVA, 6. nov.—Clan sovjetskega Politibiroa in podpredsednik ministrskega sveta Georgij Malenskov je danes na proslavi 32. obletnice sovjetske revolucije izjavil, da bi vsaka nova vojna izkopala grob kapitalizmu.
Malenkov je obenem poudaril,
da Sovjetska zveza, čeprav ima atomska orožja, ne želi vojne in dela vse, kar je v njeni moči, da bi se jo preprečilo. Toda opozoril je, da Zedinjene države snujejo "ameriško svetovno imperije," v primeri s katero so bili skupni načrti imperialistične Japonske in Hitlerjeve Nemčije pritlikavi.
Malenkov, ki je najboljši govornik v Sovjetski zvezi, je govoril v Bolšoje gledališču. Navzoči so bili mnogi člani sovjetskega Politbiroa, med njimi Mo-lotov, Kaganovič, Vorošilov, Be-ria, Bulganin itd. Na proslavi pa so bile zastopane tudi tuje države, med njimi je Zedinjene države zastopal ambasador Alan G.
Kirk.
Atomska energija v rokah kapitalistov je sredstvo smrti
Malenkov je v svojem govoru zahteval, da se zniža oboroževanje in prepove uporabo atomske Ijombe,K............... ........, ,L.....
"Atomska energija v rokah kapitalistov je sredstvo za sejanje smrti, v rokah sovjetskega ljudstva pa mora in bo služila kot mogočno orožje brezprimer-nega tehničnega napredka in nadaljnjega hitrega porasta proizvajalnih sil naše dežele."
"Mi ne želimo vojne," je pristavil Malenkov, "mi delamo vse, kar je mogoče, da bi jo preprečili."
Malenkov je opozoril, da imajo Zedinjene države načrt "za zasužnjevanje vsega sveta," katerega so si izposodile od "blaznih načrtov Hitlerja in Goerin-ga" in od "nicmanj blaznih načrtov Tanake in Toja." Poudaril je, da se ameriški načrti razlikujejo od načrtov Nemcev in Japoncev le v tem, da prekašajo njihove združene načrte.
Topovske hrane ni dovolj ne v Evropi in rte v Aziji
V svojem ostrem napadu na "ameriški imperializem," je Malenkov opozoril, da je cilj Zedi-njenih držav "ustvaritev svetovne ameriške imperije, ki bi prekosila vse svetovne imperije zavojevalcev, kar jih je bilo v zgodovini človeštva." Po njegovih izjavah pa to imperijo nameravajo ustanoviti potom "nasilja in novih vojn."
"To ni nič drugega kot zadeva, da se ves svet spreobrne V kolonijo ameriških imperiali-stov, da se suverena ljudstva spravi v položaj sužnjev."
Navzoči so posebno viharno ploskali Malenkovu, ko je izjavil:
"Ameriška atomska diplomacija je sedaj v celoti izpostav-
zahtevajo velika in obsežna raz-strelbena dela s pomočjo najnovejših tehničnih sredstev.
"Kar se tiče razstrelitvenega dela, ki je bilo izvršeno in ki se ga še vedno precej pogosto vrši v raznih delih dežele, je mogoče, da je to vzbudilo pozornost izven mej Sovjetske zveze^" je takrat naznanila agencija "Tass."
Ijena. Zedinjene države so mislile, da imajo monopol (na atomska orožja). Toda dejansko Sovjetska zveza ima atomska orožja."
Malenkov je pristavil, da se ameriško ljudstvo več ne more slepariti, češ da ne bo imelo v novi vojni težkih žrtev, ker da bo še vedno dovolj hrane za topove v Evropi in Aziji. Pristavil je, da imperialisti polagajo upe v vojaške pustolovščine, ker se bojijo tekmovanja s socializmom v mirni dobi.
"Sovjetsko ljudstvo se ne boji tekmovanja s kapitalizmom v mirni dobi. Vsled tega je proti novi vojni, v obrambi miru, čeprav se ljudstvo zaveda in je popolnoma prepričano v svojo lastno nepremagljivo moč,"
Malenkov je izjavil, da je osnova ameriških "priprav za novo vojno" Marshallov načrt, ki predvideva amerikanizacijo vseh	in konti nentov.
Sovjetska atomska bomba
V svojem govoru je Malenkov omenil tudi izjavo agencije Tass od 25, septembra, s katero je bilo naznanjeno, da je Sovjetska zveza imela atomska orožja že v letu 1947.
Sovjetska zveza ni držala v tajnosti dejstvo, da ima atomska orožja. Leta 1947 je sovjetska vlada naznanila svetovni javnosti, da je skrivnost atomskih bomb končana. Kljub temu pa napihnjeni vojni hujskači, ki so zgubili vsak čut za stvarnost, še vedno nadaljujejo s svojo zloglasno atomsko diplomacijo."
Sovjetska zveza ne potrebuje razširjevanja, ni ji potrebno, da bi se zatekala vojni kot edinemu izhodu, kakor to delajo kapitalistične države.
"Nikoli v svoji zgodovini ni naša dežela bilg, obkrožena s so-sedmimi državami, ki bi bileta-ko prijateljske napram naši državi."
Malenkov je opozoril, da se na mejah Sovjetske zveze nahajajo prijateljske, ljudske demokratične republike kakor so Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Mongolija in severna Koreja, kjer so pred vojno bili na oblasti sovražni režimi in vazali Hitlerja. Jugoslovanski voditelji so v službi imperialistov
Malenkov je opozoril tudi na novo Kitajsko, ki namesto, da bi bila sužnja tujih kapitalistič-rih roparjev, je sedaj "velik in prijateljski sosed." Prav tako je pozdravil ustanovitev vzhodno-nemške republike in pozval Nemce v zapadnih zonah, naj porurskim magnatom odvzamejo njihovo ekonomsko in politično osnovo potom radikalnih demokratičnih sprememb.
Kar se tiče Jugoslavije, pa je Malenkov rekel, da zapadne sile pripravljajo oboroženo intervencijo proti ljudskim demokracijam, ki mejijo s Sovjetsko zvezo.
"Izvajajo zločinsko, razkolni-ško delo proti tem državam s (Dalje na 2. strani)
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
• HENDERSON 5311-12
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
1. novembra 1940.
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: ^o raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto?___________
For Six Months—(Za šest mesecev)__________
For Three Months—(Za tri mesece)_________________
-$8.50 . 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered ss Second Clasa Matter April 2gth, lam ft the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
0 NOVEM ČEŠKOSLOVAŠKEM ZAKONU
Na Češkoslovaškem je 1. novembra postal veljaven nov zakon za ureditev odnošajev med cerkvijo in državo. Po tem zakonu so vsi duhovniki tako višji kot nižji, postavljeni na državno plačilno listo in bodo morali priseči lojalnost republiki.
Vatikanska radio postaja je naznanila, da je zakon, ki ga je odobril češkoslovaški parlament "proti-ustaven" in da pomeni "preganjanje duhovščine." V resnici pa v besedilu novega zakona ni niti ene določbe, ki bi dala slutiti, da bi te obtožbe bile upravičene. Toda znano je, da je sovraštvo Vatikana napram tako zvanim ljudskim demo kracijam vzhodne Evrope neločljivi del mrzle vojne, da se Vatikan v tej mrzli vojni nahaja v zavezništvu s "kr ščanskim" in "nekrščanskim" zapadom ter pod pretvezo "preganjanja vere" skuša moralno mobilizirati ljudstvo za križarsko vojno proti "ateističnemu komunizmu" in Sovjetski zvezi.
Trenja med rimsko-katoliško hijerarhijo in državami vzhodne Evrope se vlečejo; odkai" je-^on^ala druga svetovna vojna. Seme teh trenj je delno bilo zasejano š6 v teku : Vojne, ko so mnogi višji in nižji duhovniki odprto stopili .na stran Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijeve Italije ter v lutkarski|h, državah podpirali po'okupatorju postavljene vlade, češ, da je to "po Bogu postavljena oblast." Jasno je, da se je z zmago zaveznikov pojavilo tudi vprašanje kola-boratorjev in vojnih zločincev. Toda Vatikan je vedno smatral, da so kolaboratorji in vojni zločinci, ki nosijo duhovniško oblačilo, "nedotakljivi" in da nima nobena posvetna oblast pravice postavljati jih na zatožno klop. S kršitvijo te "nedoftakijivosti" je obenem bil v svet zagnan krik o "preganjanju vere7' ki ga slišimo še danes.
Po svoji tradiciji je Vatikan, ki daje. direktive vsem svojim podložnim organom v raznih državah, vedno bil na strani starega, "večnega in nespreminjajočega se reda." Toda s spremembami, ki so odpravile ta "stari, večni in nespreminjajoči" red ter ga nadomestile z novim socialnim, gospodarskim in kulturnim redom, s tako zvanimi ljudskimi demokracijami, je bila prizadeta tudi rimskokatoliška hijerarhija. V mnogih deželah so bila z agrarnimi reformami odpravljena tudi cerkvena veleposestva in po-državljane mnoge tovarne in podjetja, ki jih je direktno ali pa indirektno kontrolirala cerkev.
Konflikt med cerkvijo in državo v vzhodni Evropi ne izvira zaradi preganjanja vere, pač pa zaradi privilegira-' nega ekonomskega in političnega položaja, ki ga je rimsko-katohška cerkev imela pred vojno v vseh teh državah. Vpije se o preganjanju vere na Poljskem, toda objektivni opazovalci pravijo, da temu ni tako. Celo poljska vlada obnavljg cerkve, ki so bile porušene v vojni. Podobno je v Jugoslaviji, na Madžarskem in na Češkoslovaškem. Saj je nedavno češkoslovaška vlada zahtevala, da rimsko-kato-liška hijerarhija takoj imenuje župnike v občinah, ki mejijo z Nemčijo in kjer verniki še vedno zaradi te "sabo taže" nimajo dušnega pastirja.
Samo besedilo novega cerkvenega zakona na Češkoslovaškem jasno pove, da gre zgolj za ureditev posvetnih odnošajev med cerkvijo in državo in da pri vsem tem nima vera nič za opraviti.
Zapadni tisk poroča, da bodo škofje in duhovniki morali položiti prisego vladi. Temu ni tako. Dejansko se prisega glasi:
"Obljubljam na svojo čast in vest, da bom zvest češkoslovaški republiki in da ne bom storil ničesar, kar bi bilo proti njenim interesom varnosti in integriteti. Kot državljan ljudske demokratične države bom pošteno vršil svoje dolžnosti, ki izvirajo iz mojega položaja, in bom z vsemi močmi skušal podpirati konstruktivne napore, katerih cilj je dobrobit ljudstva."
Z besedilom te, prisege češki in slovaški škofje niso bili zadovoljni, pač pa so, ko so se enkrat že vdali, svetovali duhovnikom, naj pristavijo še sledeče:
"... v kolikor (gornje) ni v nasprotstvu z božjimi zakoni in cerkvijo ter pravicami človeka."
Jisno Je, da se s tem pristavljenim besedilom skuša spremeniti pomen prisege. Kajti "božje in cerkvene za-k(jne' ter "pravice človeka," lahko tolmači vsak po svoje—> po svoje vlada, po svoje pa cerkvena hijerarhija.
Po novem cerkvenem zakonu Češkoslovaške bodo duhovniki prejemali iste plače kot vsi ostali državni uslužbenci. Seveda, pri tem bodo vpoštevani "višji" in "nižji" položaji. Vsi duhovniki pa bodo deležni tudi posebnih
UREDNIKOVA POSTA
Odgovor zastopniku Prosveie in Proletarca
Zastopnik Prosvete in Proletarca Anton Jankovich je v dopisu "Nekaj iz Clevelanda," ki ga je priobčila Prosveta od 24. oktobra, napadel tri zastopnike Enakopravnosti, češ zakaj ne pi-•semo in branimo E. pred napadi bivših urednikov, Jon teza in Šabca, ki sedaj pišeta za A. D.
Ubogemu "večnemu popotniku" bi lahko kar na kratko odgovoril : brigaj se ti za dva lista, ki ju zastopaš, ne pa za list, katerega zastopnik po svoji lastni krivdi nisi več. Zakaj pa Ti, Jankovich, ne braniš Prosvete in Proletarca pred napadi A. D. ali pa napadi Moleka in drugih svojih nekdanjih "sodrugov?",
Ker se je Jankovich lotil treh zastopnikov E. z namenom, da bi sebe predstavil kot "bojevitega" zastopnika, ki da mora opravljati tudi naše delo, mu lahko tu povem, da je to povsem odveč. Pri E. vršimo vsak svoje delo in vsak s svoje strani skrbi, da E. v vseh ozirih dobro napre-fluje. Nespametno in neresno je od Jankovicha, da s svojimi dopisi napada zastopnike E., ker lahko to čitatelji tolmačijo povsem drugače kot on to misli pi odstaviti.
Zastopniki E. delamo, čeprav o tem delu ne vpijemo, kakor je to JaYikoyicheva navada,' ki mi^-li, da čitatelji samo čakajo, kdaj bo spet zapisal kakšno neslanost. Naš princip je, da vljudno pristopamo naročnikom in prijateljem, da pridobimo njihovo naklonjenost in se tudi na druge načine brigamo za procvit lista, ki ga zastopamo. Za napa'de naših nasprotnikov pa imamo našega dobrega urednika Boštjan-čiča, ki deli vsakemu kar mu gre.
Pa še nekaj bi rad odgovoril .lankovichu. Kaj se tu bahaš s svojimi delnicami, koliko jih imaš? Vem, da te prekosim z dvakrat toliko, ampak kaj imajo delnice opraviti z delom za list? Kaj čvekaš, da so od zastopništva "odrinili aktivnega in pridnega človeka," kakor se sam hvališ, ko pa to ni res in si sam po svoji volji pustil E. na cedilu? Jaz sem zastopnik E. že 32 let, pošteno delam, sem zmerom na mestu in aktiven za list. Zakaj pa Ti nisi, saj si bil zastopnik Enakopravnosti, Prosvete in Proletarca in si služil tri gospodarje? Priznati pa mo-'.aš, da sta ti bila najbolj pri srcu dva lista, ki ju še danes nastopaš. Ko pa ti je direktorij E. povedal, da ne moreš delati za. tri liste, si se sam "odrinil," ker si javno povedal, da nisi več zastopnik E. Kaj se sedaj jočeš, ko si pa sam obrnil hrbet E.? Če so te nadomestili s človekom, za katerega praviš, da ima samo eno delnico, kaj je s tem narobe? Človek vendar dela za pi ocvit E. boljše kakor bi mogoče delal nekdo, ki ima 100 delnic.
Tako je to, "večni popotnik." O zastopnikih E. kar tiho bodi in delaj za procvit in dolgo življenje dveh časopisov, ki ju zastopaš. Nikoli Ti ne bom nevoščljiv, če boš pnden in če boš žel uspehe. Mi pa bomo tudi z naše strani delali za naš Ust, brez
prepirov in napadov na zastopnike drugih listov.
Naš urednik bo že sam zagovarjal E. pred napadi, ker so v to boljše razume kakor pa Ti. Tudi naše vodstvo je na mestu. Delamo složno, medseboj se dobro razumemo in list v vseh ozirih napreduje. Kaj hočeš več, Jankovich? Mogoče te pa ravno ta napredek in složno delo tako peče? Ali si mogoče mislil, da bo vse propadlo, ko si obrnil hrbet E.?
Zaključujem ta odgovor Jan-kovichu z upanjem, da se bo prenehal vtikati v zadeve, ki se ga popolnoma nič ne tičejo. Končno pa pozdravljam vse naročnike, čitateljfe in podpiratelje E.
John Renko, zastopnik "Enakopravnosti."
Mr. McCafferty je Ze veČ terminov služil za councilmana in svojo službo je še vsikdar izvrševal vestno in v splošno zadovoljstvo prebivalcev in delavcev v vardi.
Koga bomo volili V 32. vardi?
Tudi za nas prebivalce, oziroma volilce in volilke v naši 32. vardi je zelo važno, koga bomo izvolili, da nas bo zastopal v veliki clevelandski mestni zbornici. Imamo dva kandidata: sedanjega kouncilmana, ki je že več let v zbornici in to ne prav dobrega, kajti še na seje ne zahaja redno. Tako nam vsaj povejo nekateri drugi kouncilmani in tako čitamo v angleškem časopisju. Kaj nam hoče tak kouncil-man, a ko še ,pa seje ne prihaja! Mestni zastopnik mora redno zahajati na seje, pa še na seje drugih odborov in biti vedno aktiven, če želi biti vesten in dober zastopnik.
Na drugi strani pa imamo kandidata, ki je mogoče' nekim še nepoznan. Podpisani ga poznam še od mladih let. To je mladi, izobražen in trezno misleč John A.. Fakult. Njegovi starši 30 bili Slovenci, doma od Novega mesta. Fakult je res sposoben za vsako mestno zbornico in naša varda bi ne mogla imeti boljšega.
Prepričan sem, da bo Fakult storil za našo vardo vse, kar je v njegovi moči. Gotov sem, da bo naša varda boljše in častno zastopana, ako bo on izvoljen v mestno zbornico.
Radi tega je naša dolžnost, da na dan volitev 8. novembra (jutri) poiščemo na glasovnici ime John A. Fakult in pred njih naredimo križ (X).
Ludvik Sanabor.
Kar se tiče zastopništva v mestni zbornici, pa naj omenim .samo tretjo vardo, kjer živijo v pretežni večini Slovenci, in bratje Hrvatje. Tam je treba boljše zastopstvo v mestni zbornici.
Sedaj imajo volilci in volilke pravico, da si izvolijo zastopnika, (kouncilmana) v tretji vardi,
moža, kateri je bil več let v mest-vsod deloval za dobrobit svoje ni zbornici in je vedno,in po-varde. Ta mož je spet vaš sedanji kandidat—Frank Derdich.
Frank Derdich je splošno znan. Posejano med Hrvati in še bolj med Slovenci. Zelo je aktiven v drugih in raznih organiza-cljah, je predsednik Gradbenega	f
odbora za pregraditev Sloven-	y je bil
skega društvenega doma na Re-cher Ave., kjer se zavzema za zgraditev nove stavbe, kakor tudi za zboljšave okrog doma, kakor je tlakovanje Ljubljana Rd.
itd. To dela tudi, če ni bil vard-ni zastopnik. Vsled vseh teh njegovih iskrenih prizadevanj je dolžnost posebno slovenskih in hrvatskih volilcev, da dne 8. novembra poiščejo na glasovnici ime kandidata za mestno zbornico Frank Derdich in naredijo pred njim križ (X). Če bo izvoljen, bo gotovo storil svojo dolžnost!	Anton Jankovich.
(Dopis je dospel prepozno za priobčitev v petek. Prosimo Jankovicha in vse druge dopisnike,
naj nam stvari za objavo pošljejo vsaj tri dni, preden želijo,
da bodo objavljene.Op. ured.)
Volilcem in volilkam v Euclidu v preudarek
Ker se bližajo volitve in sicer 8. novembra, je dolžnost vsakega volilca iu volilke, ki živi v enem ali drugem mestu, da gleda in premisli, za koga bo oddal svoj glas. Tako je dolžnost vseh državljanov in državljank v me stu Euclidu, da so dobro poučeni o vseh kandidatih, ki so na volilni listi.
Podpisani sicer ne živim v mestu Euclidu, sem pa dobro poučen o vseh političnih, gospodarskih in drugih zadevah mesta ali pa posameznih vard. Poznam pa tudi dobro posamezne zastopnike. Imam pač tak posel, da že mnogo let obiskujem naše Slovence in delno tudi Hrvate. Ob teh prilikah izven prav vse.
Državljani v Euclidu
Euchd, O.—Spodaj podpisani člani ognjegascev v Euclidu apeliram na vas, da bi pri volitvah odobrili znižanje naših delovnih ur in sicer od 72 do 50 ur na teden. Volite za (YES) za tri vrstni sistem pri volitvah 8. novembra.
Naše resnično prepričanje je, da s tem, da volite za to, ne bodo d^vki povišani.
Za odbor:
Joseph Sustarsic John Zgonc Tony Zore.
"bonusov" za vestno opravljeno delo in bodo imeli pravice na penzije.
Novi zakon zahteva od duhovnikov, da morajo v šolah, kjer ni posebnega učitelja, brezplačno poučevati krščanski nauk. Nameščanja župnikov pa bodo morale najprej odobriti češkoslovaške oblasti. .
Ker je zakon stopil v veljavo 1. novembra, so duhovniki že začeli'prejemati svoje prve državne plače.
Opozicija cerkvene hijerarhije pod vodstvom praškega nadškofa Berana je sicer za enkrat bila zlomljena, toda do novih trenj bo v bližhji ali pa daljni bodočnosti vsekakor prišlo. Vatikan se bo končno le vendar moral vdati, kakor se je vdajal tudi v preteklosti, ko je predstavljal daleč večjo in mogočnejšo oviro progresu kot pa jo predstavlja danes.
Volitve v 32. vardi
Volitve v Clevelandu so tukaj. Kako bomo volili in kaj bomo izvolili v 32. vardi, moramo dobro premisliti. V naši 32. vardi imamo dva kandidata: Fakulta, ki sedaj kandidira kot neodvisen kandidat in Vehovca, ki je demokrat in delavec pri New York Ceiitral železnici. Sedaj pa dobro premislimo, od katerega bomo imeli več koristi. Odvetnika smo imeli štiri leta v zbornici. Kaj je naredil za nas Slovence ali delavce, sami veste. Bore malo. Poglejmo Toneta Vehovca. On se je izkazal, da ne hodi zastonj v mestno zbornico. On nam je pre-skrbel Wildwood park in večje število prometnih luči na E. 185 St. in drugod. Poglejmo, kako je lepo urejen Waterloo Rd. in Gorvewood Ave. Poglejmo, kako redno pobirajo odpadke in staro šaro.
Ce se spomnim leta nazaj, ni noben kouncilman toliko storil in se brigal za olepšavo 32. var-de, kakor se Vehovec. To pa vse zato, ker je navadni delavec in razuine nas navadne ljudi. Kot tak pozna naše težkoče in sem gotov, da bo naša naselbina imela koristi od njega, če bo izvoljen. Koristi bomo imeli tudi posamezniki, ker mu lahko razložimo po,naše in on nas bo raz-mel boljše kot kdo drugi.
Torej, dolžnost nas delavcev je, da volimo tistega, ki bo delal za naše interese. Še enkrat priporočam za ponovno izvolitev Antona Vehovca.
John Terlep.
Mr. McCafferty se je udeležil vsake seje zbornice z izjemo tistega časa, ko je bil v postelji radi operacije. Kadarkoli so se prebivalci osme varde želeli ž njim sestati in pogovoriti, jim je bil vedno na razpolago. Gledal je za splošno korist varde kot mesta, skušal je storiti vse v svoji moči za dobrobit veteranov, najsibo z ozirom na stanovanja ali drugih podpor. Mr.
mož na mestu, kadar je bilo treba, podnevi ali ponoči, on ni prihajal med svoje konstituente samo ob volilnem času, pač pa jim je šel na roke, kadar se je pojavila potreba in so koristi prebivalcev to zahtevale.
Jutri, v torek 8. novembra se vršijo redne volitve.. Vam ni treba povedati h kateri stranki pripadate, ampak volite lahko samo za enega kandidata za mestno zbornico v vaši vardi, zato, državljani, napravite vaš križ pred imenom THOS. Mc-CAFFERTY.
Osma varda vključuje približno sledečo okolico; Lorain Ave., Detroit Ave., Franklin Ave., Bridge Ave., Denison Ave. od W. 65 do 25 St., Columbus Rd., Wiley Ave., itd.
Torej, državljani osme varde, poiščite jutri na glasovnici ime THOS. McCafferty in napravite križ pred njegovim imenom.	g
skupini. Lojalnost Zedinjenim državam katerekoli take skupine, ali posamezne osebe, se ne bi smelo sramotno zaničevati-Mi vsi imamo naše otroke in vnuke; mi vsi imamo naše življenje za živeti.
Jaz nisem kandidat Jsa župana Prage. Jaz sem kandidat za župana mesta Cleveland — mesto, v katerem sem bil rojen. Kot župan, nameravam nadaljevati z borbo z a enakopravne prilike za vse nas Amerikance, ne glede na raso, barvo, vere ali narodnostnega porekla. Kot župan, nameravam stctiti vse, kar bo v moji moči, da odstranim železni zastor preziranja v Clevelandu.
Franklin A. Polk, kandidat za župana' mesta Cleveland.
Izjava kandidata Polka za župana
Te vrstice naslavljam mojim domačinom — mojim so-Ameri-čanom. Njim rečem, da sem ponosen na to, da sem Amenka-nec. Njim rečem, da sem pono-sen na moje starse m iih poko-1 ,. , , , . , . "1 -f/*-lenje. Ja^ se ne opraviSujem r, Clf P™"""'")'' ^ moje pokolenje. Jaz se ne opra
vičujem zato. ker znam govLi	^veza predlaga
® " mir zapadnim silam
Nova vojna bi uničila kapitalizem, Malenkov
(Nadaljevanje s 1. strani) tem, da v prvi vrsti in predvseni izkoriščajo za te namene vohunsko bando jugoslovanskih fašistov," je izjavil Malenkov, ki je še pristavil, da je nedavna obravnava v Budimpešti proti LaS" zlo Rajku bila hud udarec njihovim intrigam.
"Krinka je bila strgana, izd^' jalski načrti so bili izpostavljeni, zločinci so bili ulovljeni na prizorišču zločina."
Malenkov je dalje rekel, da se je prebivalstvo dežel, ki imajo komunistične zmage zvišalo na *^00,000,000 ljudi, čemur je pi"'' spevala zmaga kitajske LjudsKe osvobodilne armade, ki je "zgo' d o vinskega pomena."
Ko je omenil naraščajo^' strah pred novo depresijo v Ze-dinjenih državah, je Malenko^ omenil stalno naraščajočo ekO' nomijo Sovjetske zveze in osta' lih ljudskih demokracij. Rek®' je, da bo'sovjetski pet-letni načrt zgnii.i'l jen še pred določeriin* rG..t)m in da je industrijska
McCafferty za councilmana 8. varde
Cleveland, Ohio—V naši osmi vardi imamo priliko pri jutrišnjih rednih volitvah, da izvolimo za councilmana enega izmed najboljz možnih in poštenih mož, Thos. McCafferty.
jezik mojih staršev.
Svoje stališče v tem oziru podajam ne izzivajoče, pač pa v neprijetnem razočaranju nad bi-gotstvom in pristranosti naših clevelandskih meščanskih dnevnikov, ki so se zavzeli za to, da napadajo vse, kar sem rekel ali storil tekom moje nedavne kampanje v primarnih volitvah in v sedanji kampanji za župana.
Jaz se nisem nikoli posmehoval mojemu nasprotniku. Njemu nisem nikoli očital njegovega porekla ali pa ga zmerjal z nizkotnimi izjavami. Vedno sem govoril resnico in isto podprl z neovrgljivimi dokazi. Vedno sera izzival vsakogar, da zavrne moje fakte, o katerih sem trdil, da so resnični. Do sedaj ni nihče sprejel te izzive.
Pred nekaj večerov, sem na odprtem shodu za mojo kampanjo za župana mesta Clevelanda, na kratko spregovoril z mojimi prijatelji v poljskem in češ. kem jeziku. Prihodnjo jutro se je Cleveland Plain Dealer posmehoval, češ, da sem govoril v "tujih" jezikih. Tisti večer je Cleveland Press v uvodniku nad vzglavjem "Zunaj železnega za-stora" vprašal za kateri urad sem kandidat, rekoč: "Župan česa? Prage?" V nedeljo, je Al-vin Silverman od Cleveland Plain Dealer "obujal", češ, da če bi jaz bil izvoljen županom mesta Clevelanda, da bi "postavil mestno dvorano v roke narodnostnim skupinam". Zelo žalostno je za to mesto, da je toliko moči in privilegije koncentrirane v rokah par takih zgrešenih in omejenih ljudi.
Komur je poznana zgodovina našega mesta in naše dežele, ve, da je Amerikanec med najbolj individualističnimi ljudmi na svetu. Kdor ima količkaj razuma, bo vedel, da če en Amerikanec pripada h kaki narodnostni skupini, potem, da mora vsak drugi Amerikanec pripadati h kaki drugi narodnostni
Kar se tiče ameriškega za kontrolo atomske energije, j® Malenkov izjavil, da ga je vjetska zveza zavrgla, ker bi zadel njeno neodvisnost. V s tem je pristavil, da je Sovjet' ska zveza predirala svoj last®' načrt, ki predvideva omejen" nadzorovanje.
"Sovjetska vlada je nedavn® predlagala, da petorica velik' sil—Zedinjene države, Ang^j®' Francija, Kitajska in Sovjetski zveza—s k 1 e n e j o medseboj"^' pakt za učvrstitev miru.
"Možno je, da bodo netil®' vojne zavrgli ta predlog.
"Kljub temu bo Sovjetska z^e za tudi v bodočnosti vodila bo za mir z še večjo gorečnostj''"
Sovjetsko ljudstvo ne bo skop^ rilo z napori in delom, da bi
v	,	• t-aZ'
vse možne nacme ojacilo m širilo vrste podpirateljev In porazilo zločinske načrte n^ padalcev."
Na koncu svojega govora J® Malenkov izjavil, da so sovje ska armada, mornarica in let® ^ stvo zvišali svoje politično in jaško znanje in da se pri zimsk^^ vežbah vse tri veje morajo ®
bolj izpopolniti.
Jugoslavija čestitala Sovjetski zvezi
LONDON, 6. nov.—Kljub sP^j ru s Sovjetsko zvezo in ostal' 'ljudskimi demokracijami vzb°^ ne Evrope je Jugoslavija poslala v Moskvo uradno ^es ko ob priliki 32. obletnice revolucije.
Jugoslovanska časnik® agencija "Tanjug" je naznan^^^
da je predsednik izvršnega bora ljudske skupščine Fe^e ^ tivne ljudske republike 5^° , vije dr. Ivan Ribar poslal ^ gram N. M. šverniku, ki i^_j Sovjetski zvezi podoben P® ^ V telegramu je rečeno:
Iskrene čestitke in vse boljše za blaginjo ljudstev vjetske zveze."
7. novembra 1949.
^i^AKOPRAVNOST
STRAN 3
Janko Kersnik:
KMETSKA SMRT
Biio je jeseni, ko je stari Pla rjaveč znovu — menda tretjič v dnevih — ogledoval gola rebra na slamnati strehi svoje hiše.
"Prekriti, zakrpati se mora!" Je dejal, vzel a police pri oknu Ukrivljen nož, velel sinu Anto-naj pripravi nekoliko škop-Jiikov ržene slame, sam pa je gori v breg do meje, ki je obkrožala njivo in kjer je ra-ttied robidovjem dokaj mla-belokožnih brez. Pod gr-®^ovjem prav na rumenem la-Pofju je slonelo mnogo suhe praproti. Te je starec nabral '^alo, zmel, jo vložil v nizko ko-^10 kraj smrečja, nalomljene-gori više v meji, ter prapro-tijio vžgal. Skopo je plapolal °5ejn iz kupa, na katerega je 'anjavec še venomer nalagal Soiiva in gost, bel dim se je iz Pokajočega smrečja valil v doli-''O- Zdaj je starec vzel nož ter •"ezal brezkovino. Ko je uvidel.
da
Jih bo dovolj, je jemal spet
posebej s kupa, jo držal plamenom in vil v trto; saj J® bil sam vse za svoj don: vra-tesar, kolar in krovec. No-je hotel luknje v strehi pre-in za to je potreboval bre-trt, da priveže slamo ob
Prekle.
Bil je že malone gotov s tr-ozrl se je doli proti doma-je li Anton tudi pripravil 'o; nagnil se je preko in za-
Vil
% desnice trdo brezovo šibo
roke.
^ar mu. je zašumelo v glavi, ^-a-a-ra-ahl" je zaječal in se Urejenem nagonu porinil •"an i od ognja; a stal je v go-'^jem bregu in se je opotekel
n&zaj. i Božje ga je vrglo. Pal jei z ,naprej, telo malo / jja. de&DA,, držeča rake ^ %oliv^e predse. Obe roki sta v plamen, v žerjavico, »
on
. Ničesar ne čutil, in da bi tudi.
bil,
H iti
imel več moči, da bi jih •®gnil nazaj. Krčje bil prehud
^Subil je zavest.
tem se je sin Anton, ki je '^avno privlekel slamo pod , P. ozrl gori proti meji ter vi-očetov padec. Glasno kričeč i tekel gori, za njim še sestra
ranocelnika. Prvi je bil prišel prej, potem drugi. Starec ni mogel več vpiti, ampak apatičen je bil bolj in bolj. Spovedal se je in, ko ga je potem ranocelnik za silo obvezal, kakor je pač znal, je ležal mimo znak in le časih, ko so bolečine postajale neznosne, se mu je izvil hripav "uh-uh-uh" prav iz prsi.
Ranocelnik je odhajajoč postal malo na stopnicah pred vežo in Anton mu je odštel plačilo.
"Ne vem, bo li kaj z očetom ali ne! Umiti bodo skoraj gotovo!" je menil zdravnik in potegnil rameni kvičku. Hči je naglas zajokala, sin Anton pa ni izpremenil lica, niti zinil besede.
Pozno na večer je bilo, ko so stali vsi domačini okrog očetove postelje. Tudi nekaj sosedov je bilo navzočih.
"Nesreča, je to nesreča!" je zmajeval z glavo sosed Češek. "Umrl boš, Planjavec — umrl
—	tega noben padar ne ozdravi."
"Saj je tudi ta, naš — tako dejal!" je pritrdil Anton.
Starec je čul te besede, pa mu niso bile strašne; naprosto
—	kakor tolažilo so mu zvenele.
"Uh-uh-uh," je zaječal; ali to je bil dušek le telesnim bolečinam.
Mati Plan javka je čepela na klopi pri peči, pa jokala ni več; edino hči je še časih zaihtela. Mati je sosedu Češku pošepetala nekaj na uho. Nekoliko časa pozneje je Češek spet odprl usta. "PlanjaVec — kaj -— ko bi po može poslal? Dobro je, če človek uredi, kar je treba."
Starec se je ozrl z medlim očesom vanj.
"Kaj praviš?" je dejal.
To je bilo prvo vprašanje, prvi govor po duhovnikovem odhodu.
"I — po može pošljimo — testament napravi!" je vpil Češek in se poskusil nasmehniti. "Saj tako — ni nič — vse ni nič!" je pristavil polagoma, pa nihče ni vedel, kaj ni nič ali kaj misli sosed s to besedo.
"Katere pa hočete?" je vprašal Anton, ko oče ni odgovoril.
"Češek je tu," rekel je bolnik počasi, "potem pa Bunček."
"Še eden mora biti," je silil Češek, ki je bil zvedenec v takih' stvareh.
Planjavec je premišljal.
"Kaj pa Kodre?"
Planjavec je molčal in odmajal z glavo.
"To je bama," je zinila hči.
"No, pa — Martinkovec
Bolnik je kimajoče pritrdil in pol ure pozneje so sedeli vsi trije sosedje v sobi in tlačijo in vžigali svoje pipe-vivške.
"Oh, oh, oh!" je vzdihoval venomer Martinkovec in "umrl bo, umrl bo," je trdil glasno Češek. ^
"Kako pa boš, Planjavec?" je vprašal Bunček.
"Uh-uh-uh!" je dejal ta in položil glavo proti zidu.
Od domačinov je samo Pla-njavka ostala v sobi; otroci in posli so bili šli venkaj po opravkih, ki so si jih kar izbirali.
Nekoliko trenutkov je bilo tiho v sobi, le od ure poleg vrat se je čul enakomerni: "Tik, tik, tik."
Bolnik je prvi izpregovoril.
"Zemljišče naj bo Antonovo," je dejal počasi in v odmorih, "drugim po osem sto. Micki pa še kosilo«in posteljo in skrinjo, če se omoži — "
"Torej bališče?" je vprašal Češek.
"Ne, samo posteljo pa skrinjo."
" Pa pokopati me mora — z dvema gospodoma!"
"In za svete maše?" vpraša Bunček ?
"Sto goldinarjev za rimske

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem'na vašega starega znanca
JOHN
1146 East 61st St.
OBLAKA
HE 2730
in potegnili so očeta iz Tudi hlapec je pritekel,
%h sinov ni bilo doma, in
ijt^^®sli so starca v hišo, na po-^ Mati Planjavka je ho-pomagati, ali nji je slabo
^^®daj je svetoval eden to, K), to, toda roki sta bili tako da si nihče ni upal pri-
^ jih.
kislega zelja in ajdove mo-p^'^ajte okoli," je svetoval hla-
sili je vsak svet dober. Sto-Vq tako, močili starcu gla-^ skoro se je spet zavedal, je tulil od groznih bo-
Ss^lali so po duhovnika in po
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
maše, pa za cerkev tudi petdeset goldinarjev!"
"Pa za sedmino?" se je oglasil Martinkovec.
"Tudi sedmino mora napraviti."
"Kar reci—koliko!" je silil Martinkovec, ki je že sedaj požiral sline v mislih, kako se bo jedlo in pilo na sedmini.
"Bo že vedel in bo — vedel!" je zavrnil bolnik, ki je govoril vse razločno, dasi pretrgano.
Molčali so sedaj, akoprav jim je bilo vsem še nekaj na jeziku.
In ker nihče sosedov ni zinil, se je oglasila Planjavka tam izza peči:
"Kaj pa meni?"
' "Materi pa — doto, ki jo ima v zemljišču, in pa živež do smrti — pa — kot — pa obleko —"
"In drugega nič?" je zajav-kala starka. "Torej zato sem se trudila in delala kakor črna živina?"
Spustila se je v glasen jok.
"Saj sem se jaz tudi!" je vzdihnil Planjavec.
"Da me bodo na stare dni od
hiše podili! To sem prislužila!" je tarnala ženica.
Pa nihče izmed mož ni imel razuma za nje bolest.
"Kaj pa dolgovi?" de Češek. "Jeli kaj dolga?"
"Saj ve vsakdo zanj!" je za-mrmral bolnik. "Cerkvi je tri sto goldinarjev, pa Juretovemu Pavlu za usnje petnajst goldinarjev in Gostinčarju polupeti goldinar na pijači!"
Sosedje so kimali; za cerkveni dolg so znali vsi, za druga dva ne, ali vedeli so, da je to vse. Planjavec je bil trden kmet.
"To je moje plačilo! Beračit, promati še enkrat.
"Dosti bo imel plačevanja!" je mrmral Planjavec. "Kje bo jemal?"
"To je moje plačilo! Beračit, prosjačit pojdem —".
"Uh-uh-uh!" je zatulil bolnik na glas.
Hči Micika je stopila v sobo in za njo še drugi; poznali so, da je oporoka napravljena.
Planjavec je spet v steno gledal. Mraz ga je jpl izpreletova-
ti, sprva polagoma, potem vedno silneje, da se je postelja tresla.
"Umrl bom!" je zdajci rekel na glas in se krčevito skušal vzkloniti kvišku.
"Luč, luč!" je vpila dekla. "Molite, molite!" je velel Bunček in mati Planjavka je pričela moliti na ves glas; vsi so pokleknili po tleh, samo Anton na klop ob peči. Preden so izmolili nekaj očenašev za verne duše v vicah, je imel Planjavec vse zemeljske skrbi in bolečine za sabo. Ženske so jele jokati, moški pa so se razšli na vse kraje.
Sedaj živi Antonov rod na Planjavi; trd in mehak, surov in nežen, krepak in zdelan, sa-mogolten in dobrodušn, dober in slab — kakor si ga ogledaš. Pa kadar mrjo ti ljudje — jaz sem jih videl že mreti — smrti se ne boje.
Y "Enakopravnosti" dohite wdno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!


EAT THE SEED
• ••and you lose fhe harvest!
The money you have today can be tlie seed that grows into dreams come true. p,aten up today in spendthrift buying. It only gives momentary satisfaction. But planted wisely, it can bring you a harvest of farm or ranch expansion—education for the kiddies —that long vacation trip you've wanted.
Put profits where they grow. Invest every possible penny in U. S, Savings Bonds. Then every $3 you plant today, will allow you to reap a harvest of $4 In ten short years.
Dean W. I. Myers of Cornell University,
says: "A financial reserve in U. S. Savings Bonds is just as important a T part of a well-managed farm i or ranch business as is land. I livestock, and machinery. Ag-' riculture is a speculative business, and farm and ranch people need to have their financial reserves in the saffst possible form and where they will always be readily available. Nothing meets these two requirements as well as United States Savings Bonds."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an offical U. S. Treasury advertisement — prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
roman
POSAMEZNIKI
y (Nadaljevanja)
Se je naslonil ob delovno
K Ko bom star, je mislil. ^ to
Ml,
doslej ni še nihče opo-lil tudi sam ni nikdar miš-
ko to. Prej bi bilo mogoče, niso imeli zemlje, toda h i%eli pri hiši zemljo, se 'Ja da se je pomladil. Zem-j® prinesla novega živ-litj ^ skoraj ni bilo časa mis-starost. Sicer pa starost 6ovq močno posegla v nje-{•Cejj ^'^Uenje, da bi moral ne '^otna nan jo misliti. Poznal '•ef^^^^^trganp delo, poznal je ®krb, toda starost, je mis-
lil dalje, je vendar počitek, oddih po dolgem delu. Starost je zaključek človeškega življenja, njegovega dela, hotenja in vsega, kar je pomembno in vredno.
Rahlo mu je šlo skozi možgane: Nekoč bom res ostarel in ne bom mogel več ukrepati. Nihče roe ne bo več poslušal. Oni, je mislil dalje, vidijo nemara na meni že zdaj prve znake starosti in so poskrbeli, da ukrenem nekaj, kar lahko ukrenem samo jaz. To je najvažnejše, ali ko to storim, mi ne bo ostalo nič več pomembnega. Razdeliti bom moral zemljo. Kajti tisti, ki ostane doma, ne bo imel toliko
denarja, da bi lahko izplačal druge, temveč jim bo moral odstopiti zemljo. Vsak odtegne svoje in pri hiši ostane samo, kar pripada enemu.
"Ne," je rekel po kratkem razmišljevanju. "Nič se ne boj, na ti, ne kdo drugi. Jaz bom že ukrenil, da bo prav. Pri nas," je poudaril, "zemlje ne bomo delili. Kdor bo hotel, jo bo lahko imel vso skupaj in če boste vsi tako hoteli, jo boste vsi imeli."
Matija ga je debelo gledal. Ni ga razumel. Ta njihov oče je bil včasih nekoliko čudaški, to je res, ampak kakšne posebne odločnosti ni kazal nikdar.
"Vsi vendar ne moremo imeti zemljo " je fant oporekal. "Ali obdrži vse eden, druge pa izplača, ali pa vsak svoje odtegne; samo to je mogoče. Kaj drugega ni."
"To bomo videli," je rekel oče I in se mu nasmehnil, kakor bi
mu hotel povedati, da je on nekaj posebnega iztuhtal.
S tem je bila zadeva med njima rešena, vsaj na videz, kajti fant je skomignil z rameni in odšel, ne da bi še kaj rekel, j Toda nekaj dni po tem je pri obedu prišlo spet do razgovora; idaj med vsemi, ki so bili pri hiši, to je med vsemi starejšimi. Kot bi se bili dogovorili, da planejo nadenj in ga prisilijo, naj vendar kaj ukrene. Šlo je za docela majhno stvar, manjšo kot kdaj koli druge krati: za plug za okopavanje. Treba ga je bilo kupiti. In vprašali so ga, kdo naj ga kupi, ali pa ga morda namerava sam.
"Kaj jaz pravim?" se je rahlo začudil. "Jaz ga vendar ne morem kupiti, to vidite. Ako je potrebno, da ga imamo, tedaj ga' naj kupi kateri koli. Tisti pač, ki ima denar."
"Zato pa," je dejal sin Marko. "Lahko, da jaz danes plug ku-
pim, jutri Ana krave, Matija pa pojutrišnjem kaj drugega. Tako vsakdo kupi nekaj. Lahko pa se zgodi, da noben ne bo hotel ničesar kupiti. Tako vendar ne pojde nikamor. Eden mora kupovati, dajati denar za vse. Ce ima denar, naj ga da, če ga pa ne da, je to njegova stvar. Vsi vendar ne moremo odločati. Kam pa pridemo, ako bo vsakdo vlekel na svojo stran."
"Tako?" se je začudil oče. "Kdo pa prav za prav vleče na svojo stran?"
"Kdo vleče!" je vzkliknil Marko. "Vsi, jaz, Matija, Ana in vi. Počasi bo začela še Katica, nato Tinek in za nekaj let nas bo vleklo devet in še več."
Oče se je zamislil. Hotel je nekaj ziniti, vendar je molčal. Muha je sedla na kruh, skrčil je je nekoliko dlan, ujel muho in jo nato zmečkal. Pogled mi^ je splaval po njegovi družini. "Sedeli so okoli majhne, premajhne
mize, se stiskali drug k drugemu, tako da so si včasih celo preudarjali in je zaradi tega nastal med njimi često majhen prepir. Na robu, nekako med deco, je sedela na klopi njegova žena. Imela je na skrbi mladež, da se ne bi ščipali med jedjo ali kaj drugega počeli. Ono se je spuščala v razgovor samo tedaj, ako so govorili o kakšnih vsakdanjih, nevažnih stvareh, o ljudeh iz vasi ali o Čem podobnem. V takih stvareh, kakor je bila zdaj ta, je pa vedno molčala, prav vztrajno molčala.
Nikamor se ni nagnila. Dalje od nje so bili otroci, njegovi in Anini, tesno drug poleg drugega Včasih se je kateri nekoliko preveč razgibal in tedaj je bila vselej nesreča liri roki: preudaril je kateremu polno žlico in namizni prt je bil moker, zaradi česar je bilo treba z roko poseči v spor. Nasproti očetu in vse do njega z druge strani so bili nje-
govi najstarejši otroci. Tu je bil drugačen razgovor, kakor na oni strani mize. Ko se je ozrl po njih, so vsi čutili ta njegov pogled in zdelo se jim je, da jih prosi pomoči, prav nje, ki so ga napadli. Toda nobeden se ni ozrl po njem v tem trenutku.
"Tako torej," je rkeel in se nasmehnil. Bil je to nasmeh globokega razočaranja, ki ga ni pdičakoval, razočaran, ki se ga je lotevala zadnje čase. "Radoveden sem, kako naj ukrenem, da boste vsi zadovoljni. Kaj bi ti prav za prav rad?" je vrgel zdaj lK)gled naravnost na Matijo, takoj nato pa na Marka. A to so bili dorasli fantje, možje tako rekoč. On pa jih je vedno gledal kot otroke, ki se pode po cesti v dolgih flanelastih srajcah, umazani in kričavi. Za tiste vreče je garal vse življenje, kaj boljšega jim ni mogel kupiti, A kam je čas od tedaj že prišel! Matija se je zganil.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
v ČETRTA KNJIGA .
L.	Icf.
—	Kako pa bova to napravila? — je pobaral Grigorij in na znotraj drgetal od ogorčenja, a se je na vso moč trudil, da bi prikril občutje, ki ga je prevzelo.
—	Vse sem premislil: to bova napravila ponoči, s hladnim orožjem, drugo noč se bo pripeljal tisti kozak, ki nas preskr-buje z živežem, prepeljala se bova čez Don, to je vse. Genialno preprosto in brez vsake zvijače!
Grigorij se je z narejeno dobrodušnostjo zasmejal in rekel:
—	To je umno! Ali povejte mi, Kaparin, ali ste davi, ko ste se namer j ali v vas gret . . . . Ste kanili iti v Veške? Vas je Fomin prepoznal?
Kaparin je pazno pogledal dobrodušno se nasmihajočega Gri. goi-ija in se sam nasmehnil, rahlo v zadregi in klavrno.
—	Odkrito povedano — da. Veste, kadar gre za lastno kožo, se pri izbiranju sredstev ne po-mišljam posebno.
—	Bi nas izdali?
—	Bi, — je pošteno priznal Kaparin. —" Toda vas osebno bi poskusil rešiti neprijetnosti, če bi vas prijeli tukaj, na otoku.
—	Zakaj pa nas niste sami pobili. Ponoči bi bilo to kaj lahko napravili.
—	Tvegaš. Po prvem strelu se drugi ...
—	Odloži orožje! — je zadržano rekel Grigorij in pograbil samokres	Spusti, če ne te ubijem pri tej priči! Zdajle bom vstal, te %:akril s pleči, da Fomin ne bo videl, ti pa mi vrzi samokres pod noge. Nu? Ne loti se streljanja! Padeš pri prvem gibu.
Kaparin je sedel in mrtvaško bledel.
—	Ne ubijte me! — je zaše-petal in komaj premika\ bele ustnice.
—	Ne bom. Orožje pa bom vzel.
—	Izdali me boste . . .
Po zaraščenih licih so se Ka-parinu udrle solze. Grigorij se je skremžil od pristude in so čutja in zvišal glas:
—	Spusti samokres! Ne izdam te, čeprav bi te bilo treba! Nu, pravi umazanec si mi! Res, pravi umazanec!
Kaparin je vrgel samokres Grigoriju k nogam.
—	Pa brovning? Oddaj tudi brovning. V površniku ga imaš, v naprsnem žepu.
Kaparin ga je vzel, vrgel ni-kelnasto bleščeči se brovning in si zakril obraz z rokami. Vztre-
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 E. 74 St. — EN 4371
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerila opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodl Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
JOE GORNIK
na 15625 HOLMES AVE.
ŠE VEDNO
dela nove in popravi je stare
moške in ženske obleke. Krajša in podaljšuje ženska krila po najnovejši modi.
Se priporoča
J. GORNIK
petaval je od hlipanja, ki ga je stresalo.
—	Nehaj ti, nesnaga! — je ostro rekel Grigorij in se komaj zadrževal, tako ga je imelo, da bi ga udaril.
—	Izdali me boste ... Po meni je.
—	Povedal sem ti, da ne. Kakor hitro pa odrinemo z otoka, urno poberi šila in kopita. Takšen ni nikomur potreben. Sam si poišči zavetja.
Kaparin je odmaknil roke od obraza. Mokri, škrlatni obraz z nabreklimi očmi in drgetajočo spodnjo čeljustjo je bil strahoten.
—	Zakaj pa ste me potlej . . . Zakaj ste me razorožili? — je jecljaje vprašal.
Grigorij je nerad odgovoril.
—	Zato, da me ne boš ustrelil v hrbet. Od vas, od učenih ljudi je mogoče marsikaj pričakovati ... Pa je še o nekakšnem prstu besedičil, o carju, o bogu . . . Kakšen opolzek človek pasi...
Grigorij se ni ozrl na Kapa-rina, ampak je počasi odšel k nočišču in kdaj pa kdaj izpljunil obilno priteka jočo slino.
Sterljadnikov je z dreto šival spojko na sedlu in tiho žvižgi jal. Fomin in Čumakov sta ležala na ponjavi in kakor po navadi kvartala.
Fomin se je kratko ozrl v Grigorija in vprašal:
—	Kaj pa ti je pravil ? O čem sta govorila?
Volite
"YES"
za okrajno carter komisijo
da preštudira našo okrajno vlado in sestavi čarter, ki vam bo predložen za odobritev prihodnje leto.
X
YES
NO
SHALL A COUNTY CHARTER COMMISSION BE CHOSEN?
Sledeči so najbolj kvalificirani kandidatje—spisati dober čarter, so zastopniki narodnostnih skupin, pošteni, inteligentni—podpirani po vseh cleveiandskih meščanskih časopisih in mnogih civičnih, socialnih in podpornih organizacij.
Oni vam bodo služili brezplačno. Vaš glas "YES" ne bo zvišal vaših davkov.
Kandidatje za okrajno čarter komisijo
Volite za ne več kot petnajst
X
X X
X X
Charles A. Corran
Albert i. Cornsweet
A. i. Davey Jr.
Alexander I. DeMaioribus
Eleanor F. Dolan
Wendell A, Falsgraf Malcolm C. Heed
Stanley Klonowski
Jessie H. Portman
Robert J. Shoup
Kenneth J. Sims
Sam M. Sponseller
Robert A. Weaver
Charles W. White
—	Nad življenjem se je pritoževal . . . Marnjal je, kakor da bi . . .
Grigorij je držal besedo in ni izdal Kaparin a. Toda zvečer je neopazno potegnil -iz Kaparino-ve puške zapirač in ga skril. "Vrag si ga vedi, za kaj bi se utegnil ponoči odločiti ..." — je pomislil, ko se je spravljal spat.
Zjutraj ga je prebudil Fomin. Sklonil se je in tiho vprašal:
—	Si ti pobral Kaparinu orožje ?
—	Kaj? Kakšno orožje? Grigorij se je dvignil in stežka poravnal ramena.
Zaspal'je bil šele pred jutrom in se ob svitanju silno premra-zil. Plašč, kučma in škornji — vse je bilo mokro od megle, ki je legla ob sončnem vzhodu.
—	Ne najdem njegovega orožja. Si ga ti vzel ? Prebudi se že no> Melehov!
—	Nu, jaz. Kaj pa je?
Fomin je molče odšel. Grigorij je vstal in otresel plašč. Čumakov je malo vstran pripravljal zajtrk: splaknil je edino skledo v taborišču, pritisnil na prsi hlebec kruha, odrezal štiri enake rezine, nalil iz vrča v skledo mleka, odlomil kos trdo kuhane kaše in se ozrl po Grigoriju.
—	Danes, Melehov, pa dolgo polegaš. Poglej, kje je že son-čece!
—	Kdor ima čisto vest, zmeraj dobro spi, — je dejal Sterljadnikov in brisal ob rob plašča čisto umite lesene žlice. — Vidiš, Kaparin pa vso noč ni spal, samo premetaval seje...
Fomin se je molče nasmehnil in pogledal Grigorija.
—	Pojdite zajtrkovat, razboj-
ovembra 19^^*
nički! — je predlagal Čumakov.
—	Prvi je zajel z žlico mleko in odgriznil dobre pol rezine kruha. Grigorij je vzel svojo žlico, se pazno ozrl po vseh in vprašal:
—	Kje je Kaparin?
Fomin in Sterljadnikov sta molče jedla. Čumakov je uprto srepel v Grigorija in tudi molčal.
—	Kam ste deli Kaparina ? — je pobaral Grigorij in motno zaslutil, kaji se je zgodilo ponoči.
—	Kaparin je že daleč, — je odvrnil Čumakov in se mirno zasmejal. — V Rostov je odplaval. Zdaj se bržkont že pii Koprskem ustju kotali . . . Vidiš, tamle visi njegov polukožuh, poglej.
—	Ste ga res ubili? je vprašal Grigorij in se bežno ozrl po Kaparinovem polukožuhu.
Tega bi prav za prav ne bilo treba spraševati. Tudi tako je bilo vse jasno. Niso mu takoj odgovorili, zato je ponovil vprašanje.
—	Nu, jasna stvar, ubili, — je dejal čumakov in prikril s trepalnicami sive, žensko lepe oči. — Jaz sem ga. Imam pač tako dolžnost, da pobijam ljudi.
Grigorij se je pazno zazrl vanj. Zamolkli, rdeči in čisti obraz Čumakova je bil spokojen in celo vesel. Belkaste brke z zlatastim odtenkom so se ostro odražale na zagorelem obrazu, podčrtavale temno barvo obrvi in nazaj počesanih las. Bil je resnično brdek in pohleven na videz, ta vrli krvnik Fominove tolpe . . . Položil je na plahto žlico, si s hrbtno stranjo roke obrisal brke in rekel:
—	Zahvali se Jakovu Jefimi-ču, Melehov. Samo on je rešil
James M. Carney
RUDOLPH KNIFIC
naznanja, da je bil imenovan za ogento
Republic Insurance Co., Dallas, Texas State Auto Mutual Insurance Co.,
Columbus, Ohio
Nudimo popolno zavarovanje proti ognju, nevihti, avtni nesreči, poškodbam, za zjatnin, kožukih,
godbenih inštrumentih.
POPOLNO ZAVAROVANJE VAŠEGA AVTA PO NIZKI CENI
820 East 185 Street
IVonhoe 7540
KEnmore 0288
ZA SPLOŠNI NAPREDEK V EUCLIDU
volite za
FRANK
DERDICH
ZA COUNCILMANA v 3. VARDI
(Neodvisni kandidat)
Mes+ne volitve, 8. novembra 1949
Volite...
ZA
IZDAJO MESTNIH IN
OKRAJNIH BONDOV
- • _
OKRAJNO CARTER KOMISIJO
- • _
PISARNIŠKO SESTAVLJENO
OBLIKO GLASOVNICE
— • _
' Glavne volitve, 8. novembra
_ #_
THE CLEVELAND CHAMBER OF COMMERCE Na uslugo Clevelandu izza 1848
tvojo dušico, če ne, bi zdajle s Kaparin om vred plaval po Donu...
Čumakov je lagodno, s presledki začel govoriti;
—	Kaparin se j^ očividno hotel predati in se je včeraj s teboj o nečem dolgo pogovarjal. Nu, midva z Jakovom Jefimi-čem sva sklenila, da ga bova rešila greha. Ali mu lahko vse povem ? — čumakov se je vprašujoče zazrl v Fomina.
Ta je pritrdilno pokimal z glavo in čumakov je hrusta je z zobmi zdrobil nerazkuhano pše-no in nadaljeval povest:
—	Pristavil sem si snoči hrastovo poleno in dejal Jakovu Je-fimiču: "Obadva, "Kaparina in Melehova, bom ponoči pospravil." Pa mi pravi: "Kaparina le daj, Melehova pa ni treba." Glede tega smo se sporazumeli. Priplazil sem in ko je Kaparin zaspal, sem prisluhnil, tudi ti si spal in smrčal. Nu, priplazil sem se in ga trknil s polenom po betici. Niti z nožicami ni po-brcal naš štabni stotnik! Tako
F O R N E 2 I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko yodo ali paro vzpostavimo. Resettmg stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd.. UT 1-0396
Odbor društva sv. Ane štev. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1949 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 8104; blaga jničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela Virant; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
sladko se je stegnil in jenjal živeti . . . Natihoma sva ga preiskala, ga potem prijela za noge in za roke, ga odnesla na breg, sezula škornje, površnik, polukožuh — pa v vodo z njim. Ti pa si kar spal, prav ničesar-se nisi zavedal . . . Blizu tebe, Melehov, je bila nocojšnjo noč smrt! Prav pri glavi ti je stala. Čeprav je Jatov Jefimič, rekel, da te ne smem pobiti, sem vendar mislil: "Le o čem sta se neki podnevi pomenila ? Slabo, kadar se izmed petorice začneta dva držati sama zase in uganjati skrivnosti ..." Pritihotapil sem se k tebi in te že hotel lopniti s kolcem, tedaj pa si mislim — udrihni ga s krepelom, ampak ta'vrag je krepak ko bik, planil bo začel streljati, če ga ne boš precej prvikrat omotil
Nu, Fomin mi je spet vse skU" paj pokvaril. Prišel je in zase-petal: "Ne dotakni se ga, človet je, njemu lahko zaupa* mo." Tako je torej bilo, potW pa se nam je zdelo nerazumlj'" vo, kam je zginilo KaparinoV orožje. In tako sem odšel od tebe. Nu, ampak trdno si pa spa' da nisi slutil nesreče!
(Dalje prihodnjič)
SPALNO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENI OSEBI.
Vpraša se na
1317 E. 55 Si.
ali pokličite UT 1-6138__^
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI' ČE IMATE NAPRODAJ. pokličite
IV 7646
REALTOR___
THE CLEVELAND PLAIN DEALER THE CLEVELAND PRESS THE CLEVELAND NEWS VSE DELAVSKE UNIJE
URGIRAJO VAS,
DA
ponovno izvolite
TMNK H
BURKE
županom
MESTA CLEVELAND
X
VOLITE ZA
THOMAS A. BURKE
BURKE FOR MAYOR—INDEPENDENT COMMITTEE—W. C. SHEPARD, Cbal""
Any harm in a nap after Thanksgiving Dinner?
To most of us a nap after Thanksgiving dinner is as much a part of Thanksgiving as the turkey itself. And there's no harm in that if we don't stay asleep to the responsibilities that go with the good things we have to be thankful for.. . the good tilings we enjoy only because we are a Tree people.
But too many of us go right on napping year after year.
45 million Americans failed to exercise their right to vote in the last presidential election! They were asleep to one of the most fundamental duties of free Americans.
How many millions more of us are asleep to our other duties as citizens of a democracy? How many of us are napping when we should get out to our Town Meetings and other civic government groups? How mahy millions of us pay union dues and don't vote in union elections—own stock but throw away our proxies? How many of us dodge jury duty?
These are our rights as free people! These
are the rights we'd 'all hate to lose — yet so many of us do so little to help keep them. We must do more than give thanks for the good things freedom gives us—on Thanksgiving or any other day of the year. We must work to keep our frtcdom. We have a government "of the people"—and only the people themselves can make it work right!
It takes 150 million full-time, wide-awake citizens to keep our democracy going—strong!
EVERY HOME should have this guide to the Rights and Duties of an American-
Do you know your rights? Do you know the nine key« to good citizenihip . . . the how and why of each) You'll find all this useful information and many other interesting facts about your country in this handy little booklet. Send 25c to the American Heritage Foundation,
17 East 45th Street, New York City.
Are you a full-time citizen? Check Here!
You're working for Freedom if you can answer "yes" to the questions below.
□ I. a 2. as- Q 4. □'
Do you find out sUc* Do you vote Intel 11« Do you serve gladly Do you join local Do you vole J" tlon iftuet?	gently in all election:? on juries?	civic group«?	elections ono '
holder.' me«'"""'
As part of the American Heritage Foundation's Program this is contributed in the public interest by
ENAKOPRAVNOST
f