LETO xxxiii., ŠT. 36 Ptuj, 11. Septembra 1980 cena 5 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE 30 let delavskega samoupravljanja (str. 2) Kako naprej v domači zabavni glasbi (stran 5) Domov bom šel... (stran 6) Po sledovih knapovskega življenja (stran 8) IVI odna kreatorka Vera svetuje (stran 11 PREDSEDSTVO GK SZDL PTUJ Sklep o organiziranju in izvedbi javne razprave v sredo, 3. septembra seje sestalo predsedstvo občinske konferen- ce SZDL Ptuj na svoji 11. redni seji in po obravnavi osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj sprejelo, poleg stališč in pripomb k osnutku dogovora, tudi sklep o izvedbi javne razprave. Prva naloga, zapisana v sklepu obvezuje občinska vodstva družbe- nopolitičnih organizacij, da skličejo posvete z vodstvi, vsaka svojih osnovnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Na teh posvetih obravnavajo: — osnutek dogovora o skupnih temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 —1985. — osnutek dogovora o skupnih temeljih plana na območju skupnosti podravskih občin in — osnutek dogovora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985. V vseh TOZD in v krajevnih skupnostih je treba izdelati rokovnik javnih razprav do 15. septembra 1980. Izvršni svet SO Ptuj naj zagotovi zadostno število izvodov osnutka družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o temeljih planov vseh SIS. Ta naloga je že v praktičnem izvajanju, saj so se prejšnji teden na ločenih posvetih že sestali sekretarji osnovnih organizacij ZKS in predsedniki in tajniki krajevnih konferenc SZDL. V tem tednu pa predsedniki osnovnih organizacij in konferenc sindikatov in predsed,- niki organizacij ZSMS. Na posvetih so sprejeli konkretne zadolžitve za izvedbo osrednjih nalog na področju planiranja, ki morajo biti izvrše- ne v letošnjem letu. Razprava o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine in samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti bo trajala od 15. do 30. septembra. Nosilci so vse družbenopolitične organizacije v skladu s svojimi programi. Zaključek javne razprave bo skupna seja občinske konference SZDL in plenoma občinskega sveta ZSS Ptuj. V skladu s programom dela in rokovnikom sprejeti temelje planov organizacij združenega dela in predlogov planov krajevnih skupnosti, povezano s tem skleniti tudi samoupravne sporazume in dogovore o temeljih planov. Priprava in razpis občinskega referenduma za tiste naloge, ki bodo v javni razpravi v združenem delu in v krajevnih skupnostih opredeljene kot prednostne in za katere se predvideva kot vir financi- ranja — udeležba delovnih ljUdi in občanov. Nosilec te naloge so vse družbenopolitične organizacije in pose- ben odbor, ki ga je potrdilo predsedstvo OK SZDL Ptuj v sestavi: Cveto Doplihar, Martin Berden, Janko Vogrinec, Stanko Lepej, Milan Čuček, Janko Mlakar, Franc Zadravec, Dragica Voda, Alojz Čuček, Marica Fajt, Avgust Kokol, Mira Meško in Dragica Novak. F j KONCAN XI. FESTIVAL DOMACE ZABAVNE GLASBE PTUJ '80 Ob letu spet nasvidenje Na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju so v petek zvečer izvenele letošnje melodije, ki so jih avtorji poslali za festival ansamblov, v soboto pa so se jim pridružile še tiste iz festi- vala melodij. Skupno smo jih slišali 72, prvi večerje nastopilo 27 ansamblov, festival pa so zaključili Dobri znanci s 15 solisti in vokalnimi skupinami. Tako kot vsa leta nazaj tudi letos nismo ostali brez našega zvestega občinstva, blizu 5 tisoč ljubiteljev domačih valčkov in polk.Je spremljalo prvi in drugi festivalski večer, nekaj deset ali sto tisoč pa bo tistih, ki bodo nove melodije slišali iz osrednjih radij- skih in televizijskih programov. Že v soboto,. 20. septembra je predvideno predvajanje ce- lotnega drugega večera na 1. programu radia Ljubljana, nato pa bo stekla tudi vrsta televi- zijskih oddaj z nastopa ansamblov iz domo- vine in zamejstva. Gotovo je letošnja spremenjena oblika fe- stivala veliko prispeva a k temu, da je bil že prvi večer med najkvalitetnejšimi doslej in da so ljubitelji domačih viž in napevov tudi v zaključnem delu prireditve imeli priložnost spoznati snovanja nekaterih slovenskih avto- rjev v odlični glasbeni in vokalni izvedbi. Nastopajočim in vam, kijih iz leta v leto radi poslušate lahko le rečemo — OB LETU SPET na svidenje. __________................___________. mii^ Nekaj manj kot 2^00 ljubiteljev valčkov in polk je v petek zvečer napolnilo letni prireditveni prostor v Ptuju. Velik uspeh naših gasilcev Ob prizorišču legendarne bitke na Sutjeski.na stadionu v Tjentištu je v petek 5. in soboto 6. septem- bra potekalo gasilsko državno tekmovanje v vseh gasilskih disci- plinah. Sodelovalo je 151 gasilskih desetin iz vse Jugoslavije. Slove- nijo je zastopalo 24 gasilskih dese- tin, pri čemer je občmska gasilska zveza Ptuj sodelovala s štirimi desetinami. Mlajša pionirska desetina iz Gorišnice je dosegla 5. mesto v državi; mladinska desetina iz Maj- šperka je dosegla v svoji skupini sedmo mesto; ženska desetina iz Gorišnice je dosegla 5. mesto. Največji uspeh Ptujčanov in Slovencev pa je dosegla mladinska desetina iz Hajdoš, ki je v svoji skupini dosegla prvo mesto in tako [)ostala državni prvak za letošnje eto. To je vsekakor največji uspeh mladih ptujskih gasilcev, pa tudi v poprečju so bili na letošnjem tekmovanju rezultati ptujskih gasilcev izredno dobri. Za to pa gre poleg tekmovalcev — gasilcev IZ štirih društev, še posebna zah- vala mentorjem, ki so jih priprav- ljali in jih skupaj z nekaterimi funkcionarji občm.ske ga.silske zveze Ptuj bodrili na samem tekmovanju. Organizacija državnega tekmo- vanja gasilcev je bila na višku, ocenjujejo udeleženci. Po kon- čanih tekmovanjih so si udeleženci skupno ogledali še spomenik na Tjentištu, kjer so ponovno obudili spomine na zgodovinsko borbo na Sutjeski. Ogledali so si tudi mesto, kjer je padel narodni heroj Sava Kovačevič, ter se seznanili z dogo- dki med vojno na tistem območju. Nekaj nad 50 ptujskih gasilcev, ki je na tekmovanje potovalo s svo- jim avtobusom, se je iz Tjentišta vrnilo več kot zadovoljno, saj so zadovoljni tako z rezultati, kot s potekom tekmovanja. _OM S SEJE SVETA SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN Usklajevanje planskih aktov Na seji, ki je bila v petek, 5. septembra v Slove- nski Bistrici, so delegacije občin podravske regije obravnavale osnutek dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev za ra?;dobje 1981 —1985 na obmo- čju skupnosti. Da sočasno planiranje še ne pomeni srečujočega planiranja, so delegati ugotovili že na eni od sej, ko so obravnavali osnutek dogovora o teme- ljih družbenega plaifa SR Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje. Razkorak med srednjeročnimi načrti republike, banke, regije in občin je še vedno prevelik, nekatere občine pa še niso izdelale osnutka dogovora o temeljih družbenega plana, prav tako zaostajajo nekatere območne samoupravne interesne skupnosti. Vse to povzroča precej težav pri sočasnem usklajevanju planskih aktov, ki bi naj bili v javni razpravi do sredine prihodnjega meseca. Delegati so na petkovi seji opozorili tudi na nekatere nosilce razvoja v podravski regiji, ki zaostajajo s plani- ranjem. Osnovna ugotovitev, s katero so soglašali vsi dele- gati je, da je osnutek regijskega dogovora o temeljih plana precej ohlapen, ponekod premalo konkreten, drugje spet preveč — zajema namreč tudi nekatera vprašanja, ki nc sodijo vanj. Menili so, da je prišlo do pomanjkljivosti predvsem zaradi manj kvalitetnih elementov in smernic na katerih temelji plan. Velik je namreč razkorak med ambicijami gospodarstva v pri- merjavi z razpoložljivimi sredstvi, kar je potrebno v javni razpravi uskladiti in se dogovoriti resnično za tiste razvojne naloge, ki so skupnega pomena za vse občine. Prav je, da se v času usklajevanja dogovo- rimo za te skupne naloge, 50 menili delegati, hkrati pa je treba povedati, koliko smo /a te skupne naloge pripravljeni tudi prispevati. Kljub napakam, ki so v osnutku dogovora, nekaterim pomanjkljivostim in netočnostim, je osnutek dogovora regije med redkimi v republiki in vseeno dobra podlaga za nadaljnje skupno načrtovanje. Pričakovati je namreč, da bo v javni razpravi izoblikovan osnutek le tisti pravi dogovor, na katerem bo temeljil skladnješi razvoj občin v podravski regiji. Med pomembnimi in bistvenimi pripombami delegacij je treba izpostaviti ugotovitev, da rast družbenega proizvoda v republiki in med regijami ni Usklajena, tudi o višini ustvarjenega dohodka v Podravju ni moč govoriti natančneje. Mariborska delegacija je opozorila predvsem na investicije, ki Znatno presegajo materialne zmožnosti gospo- tlarstva in izražajo bojazen, da se v teh vprašanjih do roka ne bo moč uskladiti.Opozorili so tudi na neka- tere naloge, ki so v dogovoru drugače opredeljene kot je bilo dogovorjeno v dosedanjih razpravah, predvsem na področju infrastrukture, zdravstva in usiiierjenega izobraževanja. Menili so tudi, da bi osnutek dogovora moral zajeti mariborsko gledališče, ki je regijskega pomena. Ptujska delegacija je opozorila na probleme kme- tijstva in menila, da bi morali primarni kmetijski proizvodnji nameniti prioriteto med prioritetnimi nalogami, vso skrb pa nameniti pridobivanju novih kvalitetnih kmetijskih povišin. Tudi ptujska obvoz- nica bi morala — tako kot lenarška — najti prostor v dogovoru, saj gre /a pomembne investicije v pro- metno infrastrukturo. Tudi delegati Slovenske Bistrice so izpostavili pomen pridobivanja novih zemljišč in vlaganja v pri- marno kmetijsko proizvodnjo, posebej pa so opozo- rili na razvoj aluminijske industrije, ki je republiške- ga in ne /golj občinskega ali regionalnega pomena. Zalo ji je treba dati tak povdarek tudi v regijskem dogovoru. Na p(xlročju kmetijstva pa so opozorili še na premalo konkretno opredeljeno tržno proizvodnjo in kreditno politiko v zasebnem sektorju. Prav tako niso zadovoljni z nekaterimi akti območnih interesnih skupnosti, ker ne upoštevajo dogovorjenih elementov solidarnosti. 1 cnarški delegati so menili, da je dogovor prema- lo konkreten prav v določilih, ki se nana.šajo na skladnejši skupni razvoj regije. Menili so, da bi mo- ral omenjali tudi manjše intrastrukturne objekte, ki so pomembni za razvoj posamezne občine, pa zanj združujejo sredstva v več občinah. • Ormoški delegati ugotavljajo, da so naložbe v ceste in železnice neusklajene, pa še viri financiranja niso navedeni, kar je precejšnja pomanjkljivost do- govora. Opozorili pa so tudi na probleme z zago- tavljanjem surovin za tovarno sladkorja v Ormožu in na podatke v dogovoru, ki niso natančni. Ob koncu razprave so delegati med drugim sklenili, da morajo iniciativni odbor za pripravo dogovora. Ekonomski center Maribor in gospodarska zbornica pripombe delegacij proučiti in jih upoštevati pri oblikovanju predloga dogovora. V nadaljevanju seje so delegati obravnavali še osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana .Kreditne banke Maribor za naslednje srednjeročno obdohie. N. D. Priprave na programsko volilne konference SZDL Na posvetu predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL, ki je bil v četrtek, 4. septembra so obravnavali tudi priprave na programsko volilne konference, ki jih je treba izvesti v vseh krajevnih konferencah SZDL še v tem mesecu in v prvi polovici oktobra, ko bo tudi občinska volilna konferenca SZDL. V skladu s statutarnim sklepom, ki ga je sprejela Republiška konferenca SZDL Slovenije, decembra 1979, traja mandat krajevne konference SZDL dve leti in naj ne sovpada s koncem mandata samoupravnih organov in delegacij krajevne skupnosti. Krajevna konferenca SZDL vsako leto na posebni letni programski konferenci razpravlja in oceni de- lovanje svojih organov, delovnih teles in oblik delova- nja. Letno poročilo je osnova za razpravo in načrtova- nje prihodnje aktivnosti in hkrati možnost za morebit- ne kadrovske spremembe. Na posvetu so bile nakaza- ne naloge, ki morajo biti zajete v načrtovanju aktiv- nosti za prihodnje enoletno obdobje. Krajevna konferenca SZDL izvoli predsedstvo kot politično izvršni organ in predsednika, ki je istočasno^ predsednik predsedstva. Predsedstvo je sestavljeno frontno in je tako številčno kot delovno odraz potreb in možnosti posameznih krajevnih organizacij. V krajevni konferenci bo opravljalo naloge, ki so jih doslej izvršilni odbori KK SZDL, obenam pa bo za- radi svoje frontne sestave pomenilo tudi določeno politično koordinacijo v krajevni skupnosti. Dogovorili so se tudi, da bi naj predsedstvo pred- stavljalo tudi delegacijo za delegiranje delegatov v občinsko konferenco SZDL. Osnovna oblika dejavnosti krajevne konference SZDL je v sekcijah, krajevnih, vaških ali uličnih odborih, zato bodo tudi priprave na programsko volilne konference izpeljali skozi te oblike or- ganiziranosti in delovanja, povezano in sočasno z nalogami pri izpeljavi javne razprave o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine in osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih pla- nov SIS. Podrobnejša navodila za izvedbo teh nalog bodo vodstva krajevnih konferenc SZDL prejela te dni. DESET/ SEPTEMBER PRAZNIK MORNARICE l'oročali smo že, da se letošnje prireditve ob praz- novanju Dneva jugoslovanske vojne mornarice, po- morstva in rečnega ladjarsiva SFRJ odvijajo predv- sem na območju slovenskega dela jadranske obale. Osrednja proslava je bila včeraj popoldne, 10. septembra v Portorožu ob spomeniku partizanom pomorščakom 1941—45. Slavnostni govornik je bil STANE DOLANC. član predsedstva CK ZKJ. 2e prej pa se je zvrstila cela vrsta prireditev ob slovenski obali. Današnji program prireditev obsega prihod ladij Jugoslovanske vc\ine mornarice v Izolo in Koper, /hor ZRVS — pomorščakov, obiski delegacij, delov- nih ljudi in občanov na ladjah JVM ter mornarjev iti starešin v delovnih organizacijah in razna špor<- na tekmovanja. Program obsega več prireditev in manifestacij luJi naslednje dni in bo zaključen v nedeljo, 14 stj;- teuibra z republiškim prvenstvom v trnkanju v rv ranu. 2 - DRU2BA in gospodarstvo 11. september 1980 — TEDNIK Otvoritev proizvodne dvorane veljame je bil prav gotovo eden največjih delovnih uspehov zaposlenih v DO IMPOL v zadnjih letih. Tudi kulturno življenje delavci IMPOL-a ne zanemarjajo. Med naju- spešnejšimi je prav gotovo sindikalna godba na pihala. 30 LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVUANJA VIMPOLU Te dni praznujejo zaposleni v največji delovni organizaciji na območju občine Slovenska Bistrica v IMPOLU 30-letnico delavskega samoupravljanja. Na svečanost te- ga pomembnega jubileja so se tako zaposleni člani kolektiva, med nji- mi je še veliko takih, ki so dogo- dek prve seje delavskega sveta, bila je 9. septembra 1950, spremljali na delovnem mestu v Impolu. Delavci so sprejeli tovarno v upravljanje, to pa je za že takrat številčno močan delovni kolektiv pomenilo novo obdobje, obdobje načrtnega razvoja. Ta pridobitev je postavila zaposlene pred preiz- kušnje, ki so jih uspešno premagali prav z zavestjo in s skupnim delom tako za strojem kot tudi na podro- čju upravljanja. Rezultati niso izo- stali, tako so do leta 1975, ko je ta kolektiv praznoval 150 obletnico obstoja, z lastnimi sredstvi in pod dokaj neugodnimi krediti uspešno izvedli tri faze rekonstrukcije pro- izvodnih enot in jih opremili s so- dobnejšimi stroji ter uvedli novo proizvodnjo tehnologijo. V prvi fazi so preuredili stikalni- ški obrat, v drugi in tretji pa še va- Ijarniški obrat. Prav ta zadnja faza rekonstrukcije je omogočila, da so lahko osvojili tehnološko zahtevno proizvodnjo aluminijske folije, enega prvih finalnih proizvodov tega kolektiva. Razvoju v proizvo- dnji folije so posvečali in še posve- čajo veliko pozornost tudi v nasle- dnjem srednjeročnem programu, kar še posebno velja za njeno na- daljnje oplemenitenje. Zgradili so tudi proizvodno halo TOZD Zi- čarne in nabavljena oprema za proizvodnjo vezanih elementov. Ozko grlo so odpravili tudi v proizvodnih prostorih profilarne. Na področju nadaljnje predelave aluminija pa se je kolektiv IMPOLa srečeval in se še vedno srečuje z naraščajočo konkurenco in nedovoljeno oskrbo z osnovno surovino aluminijem. Osnovni cilj DO IMPOL je po- stal zadovoljevanje potreb doma- čega kot tudi mednarodnega trga z zahtevnimi in kvalitetnimi, vendar surovinsko manj intenzivnimi pro- izvodi. Doseženi rezultati so kmalu potrdili upravičenost njihove raz- vojne usmeritve, saj so v DO IMPOL kljub stalnemu upanju strukturnega deleža v jugoslovan- ski proizvodnji dosegli v okviru panoge polproizvodov predvsem predelave barvnih kovin dokaj vi- sok delež ustvarjenega celotnega dohodka in akumulacije na pov- prečno koriščena poslovna sred- stva. Pomemben korak za okoli 2100 članski kolektiv DO IMPOL je bil storjen leta 1977, ko se je ta DO združila s TGA Kidričevo v SOZD Unial. To pa je pomenilo pogla- bljanje sodelovanja med obema delovnima organizacijama in do- bro izhodišče za nadaljnji razvoj in integracijo. SOZD Unial je s tem korakom postala nosilka proizvo- dnje in razvoja na področju alumi- nijske industrije v širšem družbe- nem prostoru in tudi izven naših meja. Začetek izvozne dejavnosti DO IMPOL sega že v leto 1955, ko so večji del proizvodnje za izvoz na- menili na zahodni trg in v sociali- stične evropske države. Z nekateri- mi specialnimi in tehnično dogna- nimi proizvodi so se kmalu uspeli uveljaviti v mnogih visoko razvitih deželah sveta. 2e tradicionalna in pomembnejša izvozna tržišča ka- mor izvaža DO IMPOL so: ZDA, Bolgarija, ZRN, Avstrija, Iran in Irak. Nizek strukturni delež izvoza v dežele v razvoju je bil pogojen z majhno potrošnjo aluminija in še nerazvito industrijo za predelavo aluminija. Člani delovnega kolektiva, s tem pa tudi veliko število svojcev in najožjih sodelavcev IMPOLa te dni aktivno sodelujejo v svečano- stih ob praznovanju 30. obletnice ustanovitve prvega delavskega sve- ta v IMPOLU. Da bi bil dogodek še močneje obeležen, si je dan 9. september izbrala za svoj praznik tudi krajevna skupnost IMPOL Slovenska Bistrica, ki je nastala pred nedavnim z razdelitvijo velike KS Slovenska Bistrica na štiri ma- njše. Letošnje svečanosti v okviru 30 letnice samoupravljanja v DO IMPOL in prvega praznika KS IMPOL potekajo že od 30. avgu- sta in so bile končane v torek 9. septembra. V tem času so se zvrsti- la številna športna tekmovanja, ta- ko v okviru delovne organizacije kot tudi občine Slovenska Bistrica, saj so organizirali občinske turnir- je v šahu, rokometu in streljanju na glinaste golobe. Zaposleni v DO IMPOL pa se bodo pomerili tudi v malem nogometu in aktraktivni panogi vlečenja vrvi. V okviru svečanosti je bila v ga- silskem domu Zg. Bistrica tudi li- kovna razstava Andreja Skrbine- ka, študenta akademije za likov- no umetnost. Na sam praznik 9. septembra pa je bila v delovnem kolektivu osrednja svečanost leto- šnjih praznovanj, slavnostna seja centralnega delavskega sveta, ki ji je sledilo polaganje temeljnega ka- mna za novo livarno. S tem do- godkom so ponovno dokazali, da v DO IMPOL skozi vsa leta priza- devno skrbijo za svoj razvoj, ki jim bo tudi v prihodnje zagotavljal pomembno vlogo v slovenski in tudi jugoslovanski aluminijski in- dustriji. Besedilo in posnetka: Viktor Hor- vat__________ TOZD 2WBLSKA HDUSTRUA PETOVIA IZGUBA KUUB VEČJI STORILNOSTI Živilska predelovalna industrija je zaradi težav pri preskrbi zre. produkcijskim materialom in zaradi neurejenih prodajnih cen v dokaj neugodnem položaju, posebej še temeljna organizacija Petovia, kje- letos zaključujejo investicijsko sanacijo. Omenjene težave pa so privedli tozd v nemogoč finančni položaj in pogojevale znatno slabši finančiii rezultat kot je bilo planirano. Razne podražitve so in Se bodo vnlivale ^ do konca poslovnega leta — na povečanje predvidenih stroškov zaokroo 10.000.000 dinarjev, kijih nikakor ne morejo nadomestiti z večjo izrabo notranjih rezerv ali s jx)večano prodajo. V tozdu ugotavljajo, da so količinsko sicer povečali za 39 odstotkov vrednostno pa le za 26 odstotkov. Zaradi rasti materialnih stroškov ij obveznosti iz dohodka, kije bila hitrejša od rasti celotnega prihodka, so ustvarili premalo čistega dohodka za pokrivanje realiziranih osebnil) dohodkov in obračunanega stanovanjskega prispevka. Vsi njihovi proizvodi imajo nizko stopnjo rentabilnosti, ki se ob današnjih izrednjli podražitvah surovin in drugega reprodukcijskega materiala potrebnega za proizvodnjo, še slabša. Dosežena stopnja ustvarjenega dohodka, znaša v povprečju v prvem polletju 22 odstotkov, je za dejavnost, kije proizvodnega značaja, vsekakor prenizka. Najnižjo stopnjo dosegajo prav pri povrtnini, kije glavna dejavnost proizvodnje in to je še posebej zaskrbljujoče. Produktivnost so v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečali kar za 42 odstotkov, število zaposlenih so zmanjšah za 14 delavcev. Je vedno pa jim primanjkuje sposobnih kadrov v komerciali. Ugotavljajo tudi, da je v tem letu delovna disciplina mnogo boljša kot v lanskem. Tudi ustalitvena prizadevanja in varčevanje so dosledno upoštevali, finančni rezultat poslovanja pa je kljub vsemu negativen. V tem času so pričeli z letošnjo sezono vlaganja povrtnin. Izračunali so, da ob današnjih cenah sveže povrtnine in ob cenah embalaže, ne morejo pokriti vseh materialnih stroškov in tako povzročajo pri povr- tiiini izgubo — zaradi neusklajenih prodajnih cen. Pole| tega pa tozd nima sredstev za reklamo, da bi prodrli na tržišču, kljub izboljšani kvaliteti vseh svojih proizvodov. Zato so napori kolektiva za doseganje boljših poslovnih rezultatov razvrednoteni in nič kaj ugodno ne vplivajo na delavce. V tozdu so zaradi neurejenega nagrajevanja pripravili novi osnutek pravilnika o nagrajevanju. Uvedli bodo norme v proizvodnji, postavili realne učinke voznikov in delavcev v prodaji, režijske delavce bodo vezali na proizvodne uspehe ob upoštevanju kvahtete opravljenega dela. Prizadevali si bodo za povečanje prodaje vseh vrst pijač, predvsem brezalkoholnih in poskušali pridobiti strokovni prodajni kader. Se bolj bodo povečali delovno storilnost. Novi stroji v proizvodnji povrtnin bodo omogočili v letošnji sezoni veliko serijsko proizvodnjo, saj bodo dnevno predelali 20 ton sveže povrtnine. Pri kumaricah v teh dneh že dosegajo takšno proizvodnjo. Seveda pa je najbolj pomembno, da dosežejo čimprej konkurenčne cene. To pomeni, da jih morajo izravnati vsaj s povprečno ugotovljeno ceno vseh proizvajalcev grupacije. Le pri takih cenah bodo lahko p|okrili vse materialne stroške in ustvarjali vsaj nekaj sredstev za pokritje ob veznosti iz dohodka. V jeseni bodo nadaljevali z zbiralno akcijo starih steklenic, ki je uspela že v prvem polletju. Tako bodo prispevali svoj delež k varčevanju z embalažo, ki je eden od pomembnih členov v proizvodnji. Brez nje proizvodnja zastaja, o težavah z embalažo v preteklem obdobju pa tako ni potrebno posebej govoriti. Pričakujejo, da bodo z uresničevanjem navedenih ukrepov dosegli boljše rezultate. To pomeni, da bi v tem letu zmanjšali izgubo, v pri- hodnjem pa bi ob normalnejših razmerah na tržišču — morali uspeti Izgubo, ki je nastala v prvem polletju so v celoti pokrili s kreditom u skupnih rezerv skupščine občine Ptuj. N. D. POLJCANE v delovni organizaciji EMI izpolnili načrtovanja Delovna organizacija EMI Poljčane je ena tistih, ki so se pred dobrimi petnajstimi leti razvile iz majhnih delavnic v velike in sodobno opremljene organizacije združenega dela. Stalna, nemalokrat tudi bo- leča samoodpovedovanja članov kolektiva so rodila uspeh, ki si ga želi v.saka delovna sredina. Danes je to ena večjih OZD na območju občine Slovenska Bistrica. V tej delovni organizaciji so ob pregledu polletnega poslovanja ugo- tovili, da so, kljub številnim težavam s katerimi so se srečevali v sami proizvodnji, gospodarili zelo uspešno. Presegh so planirane rezultate poslovanja m dosegli še boljše kot v enakem obdobju lanskega leta. V primerjavi z enakim obdobjem lani, so letos v tej delovni organizaciji z okoli 200 zaposlenimi, zabeležili celotni prihodek večji za 46 odstotkov in tako za tri odstotke presegli plan. Ob tem pa je pomembno povdariti,, V sest3v[jainici DO EMI Poljčane. da so takšne rezultate dosegli ob spoznanju, da izv ižajo trenutno komaj deset oddstolkov celotne proizvodnje. V tej delovni organizaciji, njena osnovna proizvodnja je izdelovanje] lestencev in sestavljanje razsvetljavnih teles, so bili uspešni v prvi po-i lovici lelušnjega leta tudi pri ustvarjenem dohodku in čistem dohodku, I ki je bi! v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta kar za 41' odstotkov večji, istočasno pa je za 11 odstotkov presegel planiranega. Tako uspešno poslovanje so ugodno občutili tudi pri porastu oseb-; nega doliodka, saj je znašal neto OD na zaposlenega povprečno 7.685; d'.narjev. V tej delovni organizaciji sedaj že ugotavljajo, da so kljubuj pričetku dopustniških mesecev bili poslovni rezultati dokaj ugodni tudi^ v mesecu juliju. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat; OB^K DELOVNE SKUPINE CK ZKS o NALOŽBAH V TGA IN V KMETIJSKEM KOMBINATU Delovna skupina, ki so jo sesta- vljali član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec in Alojz Gojčič, Janez Krnc, Milan Kneževič in predstavniki ptujskih družbe- nopolitičnih organizacij ter skupščine občine, je v torek, 2. septembra najprej obiskala TGA Boris Kidrič v Kidričevem. Vso pozornost so v pogovorih namenili predvideni investiciji v elektrolizi, ki bi jo naj uresničili z združevanjem sredstev v okviru republike. Načrtovana moderniza- cija proizvodnje aluminija, ki ga v največji meri uporablja za nada- ljnjo obdelavo Impol iz Slovenske Bistrice, bi naj bila zaključena ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja. Zaradi stare tehnologije in izredno težkih delovnih pogojev ter vse večjih potreb po aluminiju, je predvidena modernizacija več kot nujna. §e vedno pa so odprta vprašanja, ki jih je treba kar se da hitro rešiti. Kar pet milijard dina- rjev je potrebno zbrati, zato je tre- ba upravičenosti naložbe kar se da utemeljiti, proučiti dohodkovni učinek in izvozne možnosti. Ob vsem tem pa je treba upoštevati tudi sprejeta ustalitvena prizade- vanja. V pogovoru so sodelujoči oceni- li, da so na nivoju sestavljene or- ganizacije Unial doseženi izredni rezultati, predvsem na področju dohodkovnih odnosov. Štefana Korošca je še posebej zanimalo, kako delavci v obeh delovnih or- ganizacijah ocenjujejo predvideno naložbo, ki je velikega pomena za reševanje socialnih in ekonomskih problemov zaposlenih. Vsekakor je treba vložiti vse napore, da bo prišlo do gradnje v predvidenem roku, kar poleg omenjenega terja- jo tudi potrebe po aluminiju. V ptujskem Kmetijskem kombinatu je bilo največ pove- danega o nameravanih in sedanjih naložbah v kmetijstvo občine. Pr- va skrb kmetijcev je investiranje v zemljišča — predvsem v melioraci- je in v odkup zemljišč. Tu je naj- Na obisku v kombinatu — od leve: Branko Gorjup, direktor Kmetijskega kombinata, Štefan Korošec, član predsedstva in izvršni sekretar v pred- sedstvu CK ZKS in Janez Krnc, pomočnik sekretarja. ^fpj^ OM) več težav zaradi izredno velikih stroškov melioracij, bančnih sred- stev zanje pa skorajda ni moč do- biti. Tako v kombinatu pripravlja- jo elaborat o pridobivanju novih zemljišč, ki naj bi bil podlaga za pridobitev bančnih sredstev. Na torkovem delovnem srečanju pa j« bilo izraženo že večkrat postavlje- no mnenje, da bi morali sredstva za usposabljanje novih žemljici združevati v republiki, ne pa to prepuščati posameznim delovnii" organizacijam a!i občinam. Precej težav povzročajo kom; binatu tudi cene, ki so le malokdaj v skladu s stroški za posamezn« proizvode ali storitve. Posebno s« to odraža v živilski predelovalni industriji Petovia, kjer imajo kljub za 42 odstotkov povečani pr'>' duktivnosti — izgubo. Problemi so še z uvozom opr°' me, ki je v Jugoslaviji ne izdeluj^' mo, pa z reprodukcijskim materia- lom ter z umetnimi gnojili in ^ zaščitnimi stredstvi. Poleg vseg^ tega pa je kombinat investicijsk" nesposoben, saj sedanje investicija dosegajo letni dohodek delovn' organiz.-^cije, anuitetne obveznost' pa so ogromne. Vseh težav v kmetijstvu ni m"^ reševati le s spreminjanjem cen, bilo rečeno, predvsem je treb^ vzpostaviti učinkovite dohodkov"' odnose navzven — v regiji in rep"' bliki, kar pa je predvsem nalož^ ;aposlenih v kmetijstvu in sev^^^^. delegatov, ki v delegatskih skuP" ščinah zastopajo interese delov"^ organizacije in širše družbe"^ skupnosti. J f EDNIK - 11- »eptember 1980 delegatska sporočila - 3 STAUttA H iVOMBEJIIBiSaiSIVA OK SZDL PTUJ PODPORA OSNOVNIM USMERITVAM V OSNUTKU DOGOVORA Prejšnjo sredo, 3. septembra je predsedstvo i pbCiaske konference SZDL Ptuj na svoji redni ; jeji v osrednji točki dnevnega r«la obravnavalo ' osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981-85. V razpravi je i upoštevalo dosedanje uresničevanje srednjero-J jnega plana 1976^80, smernice za pripravo^ družbenega plana, anali7X) razvojnih možnosti v i prihodnjem obdobju, sprejete družbene usmeri- j tve politike ekonomske stabilizacije, usialitvenc! ukrepe in na podlagi lega sprejelo k osnutku 1 dogovora naslednja stališča in pripombe: \ Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj podpira osnovne usmeritve v osnutku do- govora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981-85. Ob tem ugotavlja, da je še vedno premalo upcKtevana sprejeta politika ekonomske stabilizacije in stabilizacijski ukrepu Osnutek je še v veliki meri neusklajen, nekatera predvidevanja in potrebe pa so nad realnimi možnostmi. Zato predsedstvo meni, da bo na podlagi pripomb iz javne razprave potrebno dopolniti in popraviti osnutek dogovora, ki ga naj zbori občinske skupščine po obravnavi in sprejetju posredujejo v javno razpravo. V osnutku dogovora je za več namenov predvideno združevanje sredstev, niso pa do- volj prikazane realne možnosti, sovlaganje in racionalna poraba dohodka. Ofjvezna priloga dogovora bi morala biti bilanca dohodka po temeljnih namenih porabe, ker se drugače ne da. oceniti, kakšna bodo razmerja med posamezni- mi področji porabe in proizvodnje. Pri dosedanjih investicijskih vlaganjih smo ugotovili, da je delež bank sorazmerno vdik, da je premalo združevanja sredstev in premalo lastnih sredstev pri novih investicijah. Ta razmerja bi naj bila v dogovoru jasno "oprede- ljena, predvsem še vloga bank in bančna politi- ka uporabe bančnih sredstev (manjka bilanca razpoložljivih sredstev in vlaganj v kmetijstvo). V osnutku dogovora zavzemajo vidno mesto vlaganja v nove proizvodne prostore, premalo pa so predvidena vlaganja v modernizacijo proizvodnje, novo tehnologijo in prestruktuira- nje. Glede na nove pogoje gospodarjenja bi morali v združenem delu ponovno preučiti predvsem: — delitev dela med organizacijami zdru- žene^ dela — porabo znanja in znanosti — racionalnejšo izkoriščanje sredstev — proučili nova vlaganja ob upoštevanju modernizacije obstoječih kapacitet, boljše or- ganiziranje dela, izkoriščenosti detovnega časa, povečanja produktivnosti dela in dohodka. V dogovoru naj bi bile investicije opredelje- ne in ovrednotene po naslednjih elementih: modernizacije, novi proizvodni prostori, za- menjava dotrajanih osnovnih sredstev, druga osnovna sredstva, obratna sredstva in druga sredstva. V javni razpravi se morajo opredeliti pred- nostne naloge na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Na področju družbenih dejavnosti predlaga- mo prednostne naloge, ki največ prispevajo k povečanju: produktivnosti dda. izkoručenosti delovnega časa in povečanju dohodka TOZD. ^ Dinamika investidj v družbene dejavnosti mora biti usklajena z obsegom sredstev, ki so izločena iz dohodka. Vse predvidene investicije morajo biti določene v planskih dokumentih OZD, DPS ter drugih samoupravnih or]^izacij in skupnosti. Predsedstvo smatra, da je potrebno v na- slednjem srednjeročnem fibdobju dati prednost za nove naložbe na področju družbenih deja- vnosti: — srednjemu lismeijenemu izobraževanju, kjer je potrebno dokončati vse tiste objekte, ki so za funkcioniranje in delo nujno potrd)ni; — otrcKkemu varstvu, kjtr občutno zaosta- jamo. " Na vseh področjih, kjer še programi niso usklajeni, jih je treba v času razprave uskladiti. Na področju gospodarstva in družbenih de- javnosti je potrebno posebej poudariti povezo- vanje organizacij združenega dela za racional- nejša vlaganja, delitev dela, dohodkovno povezovanje in boljšo organizacijo dela. V naslednjem srednjeročnem obdobju je potrebno upoštevati, da del nalog opravijo ob- ■ čani tudi s prostovoljnim detom, na manj razvi- tih območjih naše občine pa še v loaprej z or- ganiziicijo mladinskih delovnih akcij. Ta dela je potrebno ovrednotiti. Posebej je treba opredeliti naloge na podro- čju informiranja v občini z razčlenitvijo na naloge, ki zadevajo družbeni sistem informira- nja v celoti (organizirano evidentiianje, zbira- nje, obdelava, izkazovanje, prenos, uporaba in dostopnost podatkov in informacij); posebej pa na naloge na področju javnega informiranja (tisk, radio in televizija). V tem okviru zagoto- viti materialne možnosti za razvoj lokalnih sredstev obveščanja (Radio in Tednik), opre- deliti njihove naloge in obveznosti. V osnutku dogovora so za lokalna sredstva obveSčanja opredeljena v okviru kulture, vendar mora to družbeno izredno pomembno področje deliti v dogovoru vidnejše mesto, zlasti še občinski sredstvi informiranja. Predsedstvo ugotavlja, da nalgec nc pote- kajo tako kot so bile zastavljene s pragramom in rokovnikom družbeno političnih oisanizacij. skupščine občine in izvršnega sveta. Končni rok za sprejem planov ne more biti podaljšan, zalo je nujno: — da družbenopolitične organizacije v obči- ni v svojih programih dela dajo prednost nalo- gam v zvezi s sprejemanjem pianov; — da v osnovnih organizacijah zagotovijo povečano aktivnost in organizacijo razprav v združenem delu, samoupravnih interesnih skup- nostih in krajevnih skupnostih. Družbeno politične organizacije v SR Slo- veniji in samoupravne interesne skupnosti v republiki je treba opozoriti, da so skupni programi prezahtevni za to srednjeročno obdo- bje glede možnosti gospodarstva, stabilizacijo in potrebe v občinah in da bi bilo potrebno nekatere naloge premakniti za ptvnejšc obdo- bje. Zavzemati se za stališče, daje poJrcbno med posameznimi družbenimi dejavnostmi pristopiti selektivno, v celoti pa zagotoviti, da bodo skupna sredstva za programe SIS (samoupra- vnih interesnih skupnosti) družbenih dejavnosti rasla 10 odstotkov počasneje od rasa družbe- nega proizvoda. RAZPRAVA O OSNUTKU OBČrNSKEGA DOGOVORA DOLOČITI PREDNOSTNE NALOGE Delegati družbenopolitičiiega d>ora ptujske občinske skui^čine so na seji v četrtek, 4. septembra ob obravnavi osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—1985 sprejeli več stališč, ki so jih^ posredovali tudi delegatom ostalih zborov. Tako med drugim povdarjajo, da je treba pn pripravi in sprejetju planskih aktov dosledno upoštevati dogovorjene roke in načela sočasnega planira- nja. Dogovor mora temdjiti na usmeritvah, (H>redeljenih v smernicah za pripstavo družbaie- ga plana, vendar je treba ob tem upoštevati zaostrene pragoje gospodarjenja, ki zahtevajo usklajen obseg skupnih nalog. Nobena naloga ne more biti uvrščena v dogovor, če niso obenem sklenjeni tudi ustrezni samoupravni sporazumi o temeljih plana uddežencev dogovora, ozir«na, is te naloge niso pokrite z viri financiranja. To je pomembno zategadelj, ker je bik) v dosedanjih planskih dokumentih opaziti težnje, da se po- samezni nosild s svojimi razvojnimi projekti uvrstijo v dogovor zato, da bi si na ta način zagotovili sredstva za nove naložbe brez sklenit- ve samoupravnega sporazuma o združevanju de- la in sredstev. Med drugim so delegati družbenopolitičnega zbora menili, da je treba nameniti pozornost samoupravnemu sporazumu o temdjih plana banke ter preveriti realnost vključevanja bančnih kreditov v uresničevanje posameznih nalc^ nosilcev planiranja. Nekateri udeležena dogovo- ra računajo z vdikimi bančnimi sredstvi za kar ni realnih možnosti. Vse premalo naložb temdji na lastnih in združenih sredstvih. Na področju družbenih dejavnosti bi naj •mele prednost tiste naloge, ki največ prispevajo h krepitvi družbene produktivnosti dela in k Povečanju dohodka. Predvsem pa tiste, s kateri- "li bomo pospeševali hitrejšo rast družbenega standarda. Nujna je tudi večja medsebojna povezanost in usklajenost med posameznimi interesnimi skupnostmi in večja vloga krajevnih skupnosti. Tudi med delegati družbenopolitičnega zbora je v razpravi prišk> do izraza več ozkih mnenj, ki pa niso prevladala. Širši družbeni interes je tisti, ki ga je treba zasledovati v razpravi in mu v dogovoru dati tudi vso prednost. Ddegati zbora združene^ dela so po dvounu ra/pravi na seji, ki je bila v ponedeljek, 8. septembra pokazali, da jim je za skupne interese bolj malo mar. Del^cije, ki so podale pripom- be na osnutek dogovora, so predlagale predvsem razširitev nalog, črtanje nekaterih in močnejSe uveljavljanje nosflcev razvoja. To je prišlo naj- bolj do izraza ob pripombah delovne organizaci- je MIP, ki je zahtevala, da naj bo MIP opreddjen kot nosilec razvoja trgovine v občini. To bi naj pomenilo, da Emona Merkur ne bo gradila nakupovalnega centra v novi stanovanj- ski soseski Rabelčja vas — zahod, ampak bo za potrebe sedanje in nove soseske zadoščala trgovina, ki bo na Ziheriovi ploščadi — to pa gradijo že tri leta, pa še doslej so opravljene fc arheološke raziskave. Seveda ima MIP pomemb- ne naloge kot nosilec razvoja trgovine, predvsem v gradnji in obnovi trgovin na podeželju, kar je izrednega pomena za oskrbo prebivalcev. S tem pa seveda ne more prevzeti le ena delovna or- ganizadja gradnje vseh potrebnih objektov za preskrbo. Poleg tega je gradnja nakupovalnega centra kot investidja Emone Merkur že usklaje- na v planskih aktih krajevne skupnosti in delov- ne organizadje oziroma sozda. Pripombe so podali tudi delegati iz Perutiu- ne, TGA, TOZD Vobieni izdelki Majšperk. kmečke del^adje, konference delegacij za področje kuhure in Kmetijskega kombinata. .Med vsemi pripombami je pomembna predvsem tista, ki zadeva vlaganje v pridobivanje novih kvalitetnih zemljišč za priddovanjc hrane. V občini smo dali prednost prav kmetijavu, poleg aluminijske in kovinsko predelovalne industrije ter turizma. Očitno pa je, da tako v občini kot v regiji in v republiki premalo intenzivDo in pozor- no planiramo prav na področju kmetijstva. Le- to, kot nizko akomuladvna dejavnost, nima do- volj sredstev za obsežne prepotrebne investicije, predvsem v melioradje in komasadje. Tu bi morali v republiki zagotavljati nepovratna sred- stva, vendar ta predlog ni prodrL Tako je uresni- čevanje zastavljenih nalog na tem področju vprašljivo. Poleg tega so delegati opozorfli na neusklaje- nost planskih aktov Kmetijske zadruge Ptuj in Lovrenc ter Kmetijskega kombinata, zato bo tre- ba to v procesu usklajevanja popraviti Na področju družbenih dejavnosti pa bo potrebno programe prilagoditi moči našega območja, mnogo več pozornosti pa namiliti tudi prednostnim nalogam na področju izo- braževanja in otroškega varstva. Vse nove naložbe, predvidene v osnutku dogovora, bo treba krepko preveriti, predvsem glede na vire financiranja, usmerjenosti v izvoz, boljšo produktivnost, višjo tehnološko in znan- stveno raven ter še posebej glede na preusmeritev gospodarstva. Določiti je treba resnično liste naloge, ki bodo prispevale k dinamičnemu in skladnemu razvoju občine ter naloge, ki so po- membne za razvoj širše družbene skupnosti, kot na primer investicija v TGA KidrSevo. Delegati so ob koncu seje sprejeli osnutek s pripombami izvršnega sveta, ki je med drugim opozoril na nižjo rast družbenega proizvoda kot je predvide- na tako v občini kot v repuUiki, družbeno- političnega zbora in odborov zborov. Pred- lagatelju pa so predlagali, da naj pripombe prouči in uskladi v predlogu dogovora. n. D. ^ KS Ormož pred praznikont V krajevni skupnosti Ormož bodo 19. 20. in 21. septembra proslavljali svoj krajevni praznik. ^ praznovanje, ki ga pripravljajo ]' Ormožu že četrtič zapored, se ^do vključile organizacije in ^štva, ki delujejo na območju te "ajevne skupnosti. Program praznovanja obsega v športno obarvanem delu: tekmo- vanje v streljanju z zračno puško, "lalem nogometu, turističra avto- Jelly, streljanje na glinaste golo- be.... V domu organizadj in društev v ^možu, bodo organizirali razs- tavo del likovnikov — amaterjev J Podravja in Pomurja. S prigo- ?''o svečanostjo bodo v vasi Fran- ^ovci predali namenu novo asfal- ^ cesto. Besedilo in posnetek: R M SrHBčt Oraoia. S skupščine požarne skupnosti V sredo 3. septembra so se v prostorih gasilskega dooia v Ptuju sestali na 11. redni seji delegati obeh zborov skupščine paiame skupnosti Simon Pešec. Po p>otrditvi sklqxiv zadnje skupščine so del^ati razpiavljafi o analizf stanja m o razvojnih možnostih požam^a varstva v obdobju 1981 — 1985. Razprav- ljali so tudi o vsebini osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja poiain^ varstva v občini Ptuj za obdobje 1981 — 1985, ter ga z nekatcroni pripombami tudi sprejdi. Več o poteku skupščine bomo poročali v naslednji številki Tednika. —OM H s SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Plani naj ne bodo spisek želja Razprave o osnutkih planskih dokumentov za naslednje srednje- ročno obdobje so v polnem razmahu. Tako so na seji komiteja, ki je bila v četrtek, 4. septembra, namenili osrednjo pozornost aktivnosti članov zveze komunistov v razpravi o omenjenih dokumentih. Vse subjektivne sile v naši družbi si morajo prizadevati, da bodo planski dokumenti temeljili resnično na potrebah, ki jih narekuje nadaljnji razvoj družbenopolitične skupnosti. Seveda pa je v razpravah upošte- vati ustalitvena prizadevanja, predvsem pri načrtovanju novih naložb v družbenih dejavnostih. Komunisti si morajo še posebej prizadevati, da bodo konkretne razprave v vseh okoljih dale rezultate, kijih priča-^ kujemo. Parcialni interesi f)osameznikov ali skupin ne smejo in nc morejo prevladati nad interesi širše družbene skupnosti. Posebno pozornost je nameniti prav naložbam, kijih naše gospo- darstvo načrtuje v naslednjih i>etih letih. Vprašanje je, koliko te nalož- be temeljijo na dejanskih potrebah in možnostih posameztuh temelj- itih organizacij združenega dela. Marsikje še vedno načrtujejo naložbe na podlagi kreditnih sredstev, namesto da bi upoštevali dogovorjena stališča — investirati z lastnimi in združenimi sredstvi. Razvijanje in utrjevanje dohodkovnih odnosov, večanje delovne storilnosti, izraba delovnega časa, preusmeritev gospodarstva, večja uporaba znanosti v oUikovanju delovnih procesov, — vse to mora biti vodilo, če hočemo uresiučiti ustalitvena prizadevanja. Pri naložbah je treba upoštevati tudi izvozne usmeritve, kijih v našem gospodarstvu že v tem letu dokaj dobro uresničujemo, kljub težavam z reprodukcijskim materialom in z uvozom potiebne opreme za modernizacijo proizvodnje. Gotovo pa je treba nameniti v razpravah pozornost razvoju strateško f)omembnih področjih gospodarstva, čeprav ne smejo stati ob strani načrti družbenih dejavnosti. Vsekakor ostajajo najpomembnejše naloge na fX>dročju izobraževanja in otroškega varstva. S tem pa ni^ rečeno, da bo razvoj na ostalih področjih ostajal na doseženi ravni ali j cek) nazadoval. Zavedati se je treba, da interesne skupnosti niso samej sebi v namen, da uporabniki in izvajalci v skupščinah usklajujejo svoje ] interese, združeno delo pa v končni fazi usklajevanja odloča o potre-] bah, za katere bomo zdrževali ustvarjena sredstva. j Člani komiteja so se zavzeli, da morajo v pripravah na občinsko; kodad stališča ter mnenja. N. d. PROGRAM DELA ZA PRIPRAVLJANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ V OBDOBJU 1981—1985 L Razprava o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine: Zbori občinske skupščine: 4. in 8. septembra 1980 2. Razprava o osnutku dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev na območju skupnosti podravskih občin za obdob- je 1981 — 1985: Zbori občinske skupščine: konec septembra 1980 Razprava o navedenih dokumentih teče do 15. oktobra 1980 v združenem delu oziroma pri udeležendh dogovarjanja. Do 18. oktobra 1980 sprejema pismene pripombe; — na osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine: oddelek za finance in planiranje, — na osnutek dogovora o skupnih temeljih plana udele- žencev na območju skupnosti f)odravskih občin: Ekonomski center Maribor. 3. Objava osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje z območja občine: Nosilec naloge: strokovne službe SIS v sodelovanju s strokovnimi službami oddelka za finance in planiranje. Rok: 15. septembra 1980 Pismene pripombe na osnutke samoupravnih sporazumov o teni)^ljih plana delavci v združenem delu in občani v krajev- iuh skupnostih pošljejo do 15. oktobra 1980 strokovnim služ- bam samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupno- stih bodo razpravljali o vseh osnutkih samoupravnih sporazu- mov o temeljih planov, s katerimi prevzemajo določene naloge, tako SIS, ki delujejo na ravni občine, kot tudi območne in republiške samoupravne interesne skupnosti. Osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti, ki delujejo na ravni republike, so obja- vljeni v prilogi Poročevalca IX. z dne 29/7—1980. Osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS materialne proizvodnje, ki delujejo na ravni republike, so objavljeni v Gospodarskem vestniku štev. 31., z dne 14/8-1980. Objava samoupravnih sporazumov območnih SIS bo f>o dogovoru zagotovljena prav tako objavljena v skupnem paketu najverjetneje v prilogi dnevnika Večer, o čemer bomo še poro- čali. Pismene pripombe na osnutke samoupravnih sporazumov republiških in območnih SIS sprejemajo strokovne službe teh SIS neposredno, en izvod pripomb pa je treba nasloviti tudi na oddelek za finance in planiranje Skupščine občine I*tuj. 4. Priprava osnutkov samoupravnih sporazumov o teme- ljih plana krajevnih skupnosti Nosilec naloge: odbori za planiranje v KS Rok: 15. septembra 1980. Obravnava in usklajevanje elementov TOZD in KS na podlagi osnutkov samoupravnih sporazumov in dogovorov samoupravnih organizacij in skupnosti poteka do 15. oktobra 1980. 5. Sočasno s pripravo samoupravnih sporazumov in dogovora vsi nosilci planiranja pripravljajo tudi svoje osnutke planov. 6. Oblikovanje predlogov in sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS, KS in drugih nosilcev plani- ranja (banke, zavarovalnice itd.) poteka do 28. novembra 1980. 7. Oblikovanje predloga in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana občine in določitev osnutka družbenega plana občine: Rok: do 15. decembra 1980 Nosilec naloge: iniciativni odbor oziroma izvršni svet za sklepanje dogovora in oddelek za finance in planiranje za pripravo osnutka družbenega plana. 8. Oblikovanje predloga družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 bo potekalo v mesecu januarju, občinska skupščina pa ga bo sffrejemala v mesecu februarju 1981. Program je bil sprejet na seji izvršnega sveta Skuf)ščine občine Ptuj, 2. septembra 1980. 4 ~ delegacue obravnavajo 11. september 1980 TEDNnt ZASTAVUEN PROGRAM ŽE PRESEGLI NA OBISKU V KS HAJDINA Ob našem obisku v KS Hajdi- na smo k razgovoru povabili Franca Sediča, predsednika sve- ta KS, ki je o akcijah v okviru letošnjega programa dela krajev- ne skupnosti uvodoma povedal: »Za letošnje leto smo program dela KS f>ovsem izpolnili, saj smo k uresničevanju zastavljenih nalog stopili dokaj zgodaj. Tako sedaj uresničujemo že nekatere neprogramirane akcije saj nam je nekaj sredstev še na voljo. Ena naših največjih letošnjih akcij je prav gotovo gradnja doma občanov v vasi Skorba. To bo lep velik dom in bo vsekakor zelo pomembna pridobitev za vaščane, saj do sedaj še niso imeli »vaške strehe«. Sicer je to tudi obsežna investicija, ki pa jo bomo s skupnimi močmi vendar- le uspeli realizirati. Sredstva z.a ta dom smo zbirali v raznih obli- kah. Največji del sredstev je zagotovljen s krajevnim samopri- spevkom, velik delež pg so pri- spevali krajani še dodatno v obliki raznega materiala, od lesa do raznih prevozov in podobno. Tudi prostovoljno delo krajanov bo gradnjo v veliki meri poceni- lo. Uspeli smo tudi z akcijo, da bodo vse vasi z določenimi sredstvi pomagale, tako, da bo- mo dom v Skorbi zares lahko dogradili.« Kaj pa v ostalih vaseh v okviru KS Hajdina, so se krajani lotili kakšnih večjih akcij? »V okviru KS Hajdina so vasi Gerečja vas, Skorba, Draženci, Hajdoše , Slovenja vas, ter Spod- nja in Zgornja Hajdina. Med večje akcije letošnjega leta sodi tudi ureditev vodovodnega om- režja v Dražencih in v Gerečji vasi. Tako smo že skoraj v celoti uresničili geslo vodovod v vsako hišo. Ocenjujemo, daje voda pač najbolj potrebna, tudi zaradi požarne varnosti.« Ali imajo v vseh teh vaseh v okviru vaše K S krajani zagoto- vljene domove? »V programih, ki smo si jih zastavili pred petimi leti, ob začetku sedaj istekajočega sred- njeročnega obdobja, smo dali prioriteto gradnji skupnih pro- storov občanov, naj bo to gasilski dom, dom občanov ali prosvetni dom, kakor ga pač kje imeujejo. Gre namreč za prostore, kjer bi krajani lahko razvijali politično, gospodarsko in kulturno dejav- nost. Tako imajo v vsaki vasi že zagotovljene takšne prostore, največ pač v gasilskih domovih, ki so bili v tem obdobju razširjeni na razne sejne in mladinske sobe. V Dražencih in Skorbi nimamo gasilskih domov, zalo pa sedaj gradimo novi dom občanov, kar sem že povedal. Tako bodo v naslednjem srednjeročnem ob- dobju imeli že vsi krajani streho nad glavo.» Znano je, da se bo tudi v vaši KS sedanji samoprispevek kma- lu iztekel. Ah že potekajo pripra- ve za uvedbo novega samopri- spevka in v kakšne namene boste sredstva namenili? »Povedal sem že, da smo v okviru sedanjega samoprispevka naredih več, kot smo planirali in, da smo bili v začetku bolj skrom- ni pri porabi sredstev. Sedaj, v istekajočem obdobju pa smo po vaseh že izvedli zbore občanov, kjer smo se s krajani konkretno dogovarjali, kaj bi bilo še potreb- no zgraditi, ah morda razširiti in obnoviti. Vsaka vas je naredila svoj program, pri čemer so seve- da izbrali samo tiste akcije, ki so nujno potrebne. Med večje akcije prav gotovo sodi elektrifikacija oziroma razsvetljava ob Mari- borski cesti, ki gre praktično skozi večino vasi na našem območju. Zahtevah smo predra- čun, ki nam je skoraj vzel sapo, saj bi naj veljala razsvetljava blizu 7 milijonov. Ostajajao seve- da posebni predpisi za postavitev razsvetljava, zato velja toliko več. Verjetno si prav zaradi tega ne boho mogli privoščiti, sicer zelo važne in pomembne investicije. Poskusili smo že z zbiranjem ah zagotavljanjem sredstev, vendar nismo uspeli. Vsekakor pa bomo o tem še zelo resno razmišljali.« M. Ozmec Novi dom občanov v Skorbi že dobiva svojo obliko. Številni predlogi in pripombe SEJA ZBORA KS so PTUJ v prenovljeni sejni dvorani na magistratu v Ptuju se je v pone- deljek, 8. septembra dopoldne ses- tal zbor krajevnih skupnosti skup- ščine občine Ptuj. Središčna točka dnevnega reda je bila razprava o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—85. Uvodoma so bili delegati seznan- jeni s poročilom izvršnega sveta SO Ptuj in predlogom programa dela za pripravljanje družbenega plana, s stališči in pripombami predsedstva OK SZDL (povzetka obeh dokumentov objavljamo na 3. strani), nadalje s poročilom odborov zbora KS in s stališči družbenopolitičnega zbora, ki je zasedal že 4. septembra. Za tam se je razvila živahna raz- prava, v njej je sodelovala večina navzočih delegatov KS. Res je, da bo mnogo predlogov in pripomb, ki so jih imele delegacije moralo najti svoje mesto v samoupravnih sporazumih o temeljih planov posameznih SIS, nekaj pa jih bo najbrž ostalo le na spisku želja in potreb. Kljub temu je zanimiv pregled, kaj delovne ljudi in obča- ne v krajevnih skupnostih najbolj teži. Na prvem mestu so prav gotovo ceste, od regionalnih, lokalnih, krajevnih in gozdnih, saj je v zvezi z modernizacijo, vzdrževanjem, gradnjo in asfaltiranjem le-teh bila cela vrsta vprašanj in predlogov. Vprašanje preskrbe prebivalstva z osnovnimi p>otrebSčinami bi glede na razpravo lahko uvrstiH na dru- go mesto. O potrebi novogradnje trgovin, obnovi in razširitvi pro- dajaln so govorile delegacije iz KS: PolenSak, Trnovska vas, Cirkulane, Stoperce in Markovci. Problem gradnje šolskega pros- tora je zlasti pereč v KS Trnovska vas, Lovrenc in Ivan Spolenjak, v KS Markovci pa predvsem gradnja otroškega vrtca. Delegaciji KS Majšperk in Sto- perce je predvsem zanimalo, kako je z razvojem TOZD Volneni izdelki Majšperk in Konus TOZD Lahka obutev, zlasti z vidika odpi- ranja novih delovnih me^ kar je za manj razvito območje Haloz še posebnega pomena. Vrsta predlogov je bila tudi v zvezi z oskrbo z zdravo pitno vodo (Markovci, Zavrč, Leskovec), tele- fonskega in električnega omrežja, kanalizacija (KS Ivan Spolenjak), skrb za kadre za pospeševanje kmetijske proizvodnje (KS Lovrenc), nadaljnji razvoj kra- jevne samouprave in delegatskih odnosov, o regulaciji potokov (KS Polenšak in Cirkulane), o možnosti gradnje počitniških hišic (KS Podlehnik) in podobno. Posebej velja omeniti pripombo delegacije KS Bratje Reš, ki je opozorila, da moramo želje in po- trebe usklajevati z realnimi možnostmi našega gospodarstva, ki ga ne smemo obremenjevati še bolj, saj je že sedaj preobremen- jeno. Opozorila je tudi na razvoj turizma, ki v osnutku dogovora ni zajet in na enoten program razvoja KS z območja mesta Ptuj. Dele- gacija KS Boris Ziherl pa je predlagala zboru sklep, da se v vsaki krajevni skupnosti sestanejo delegacije, samoupravni organi, vodstva DPO in delegacije za skupščine SIS in koordinirajo naloge, ki izhajajo iz osnutka dogovora in samoupravnih spora- zumov o temeljih planov. Po razpravi je zbor krajevnih skupnosti sprejel sklep, da podpira osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj in stališča družbenopolitičnih organi- zacij, kar vse je osnova za pri- pravo in sklepanje dogovora in ga skupaj s stališči daje v javno raz- pravo. Prav tako je zbor soglasno podprl program dela za pri- pravljanje družbenega plana obči- ne Ptuj, skupščine in svete skup- ščin krajevnih skupnosti pa je zadolžil, da se skupaj z družbeno- političnimi organizacijami in dele- gacijami za skupščine SIS v KS ta- koj v polni meri in odgovorno vključijo v javno razpravo o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj. FF Seja odbora sindikata delavcev {(ovinske industrije je bila v Agisu Občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin občine Ptuj je preteklo sredo na svoji seji obravnaval tudi pro- blematiko delovne organizacija Agis pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov. Agis Ptuj je najpomembnejši nosilec kovinsko predelovalne industrije v občini Ptuj. Že dalj časa pa se v Agisu. kot v sorodnih industrijah, ubadajo j težavami preskrbe z materialom. Prav zato se v Agisu zaloge nedokončanih proizvodov še povečujejo. Njihova deviz- na bilanca ni ugodna, tržišče na katerega so usmerjeni slabo kaže, partnerji na domačem tržišču zahtevajo sovlaganja, tudi delovna disciplina v Agisu ni dobra; pri čemer ni izključevati nobenih »struk- tur«, povečale so se cene surovin, .. . To so torej težave v Agisu, pa še mnogo spremljajočih težav poznajo. Tudi vidik solidarnosti je v Agisu odpovedal. Pobuda, da bi na praznik delovne organizacije Agis (ki so ga delavci dobili plačane- ga) delali normalno, ni rodila uspeha. Zataknilo seje tudi pri izplačilu re^esov .. . Najbolj žalostno pri vsej stvari pa je to, da v kritičnih primerih utihnejo tudi družbeno politične organizacije in stojijo ob strani. Sicer pa je z družbenopolitičnimi organizacijami v Agisu tako. da se ukvarjajo preveč z delom, ki ne sodi mednje, manj pa z delom za katerega so pristojni. Če bi vse strnili v nekaj misli moramo reči, da je gospodarjenje v Agisu slabo in premalo koordinirano med TOZD-i. da je delovna disciplina slaba in, da so težave v surovinah. Če pa smo malo odkriti, pa velja omeniti, da ustvarjajo iz TOZD-ov »samostojne delovne- organizacije«, zlasti, če pomislimo na to. da ima vsak tozd svojega računovodja. Agis je v prvem polletju letošnjega leta povečal rast dohodka glede na enako lansko obdobje za 12 %, osebni dohodek pa za 19 %, čeprav bi se v .skladu z resolucijo lahko samo 14.2 %. Agis kot celota sodi torej med resolucijske kršitelje. Toliko »temnih stvari« sem zapisala, da moram reči še eno svetlo: v Agisu so srečni, ker imajo med delavci mnogo inovatorjev. N. Kotar, ČesMe ob petdeseUetnia' Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj predsednik Franc Zadravec izrekel prisrčno čestitko članu predsedstva FRANCU TETICKOVIČU, dipl. politologu ob 50. obletnici rojstva, ki jo je pred kratkim praznoval. Franc Tetičkovič je družbeni pravobranilec samoupravljanja in vsestransko aktiven družbenopolitični delavec. Njegova pot SirSe družbene aktivnosti v okviru ptujske občine se je začela pr«i 25 leti Takrat je delal kot veterinarski tehnik v Živinorejsko-veterinarskcnj zavodu v Ptuju. Kot mlad komunist je prevzel dolžnost predsednika občinskega komiteja ZSMS Ptuj. Pozneje je bil izvoljen za sekretarja občinske konference (odbora) SZDL Ptui. Po tem ko je končal 2-letno višjo politično šolo, je bil strokovni sodelavec in namestnik sekretarja na komiteju OK ZKS Ptuj. Januarja 1969 je bil izvoljen za sekretarja komiteja OK ZKS Ptuj in je to odgovorno dolžnost uspešno opravlja] skoraj 5 let. V skladu z izvajanjem načela rotacije je za tem prevzel opra- vljanje odgovornih del in nalo^ na Kmetijskem kombinatu Ptuj. Medtem je študiral ob delu in diplomiral na Fakulteti za socio- logijo, politične vede in novinar- stvo v Ljubljani. Skupščini občin Ptuj in Ormož sta ga izvolili za družbenega pravobranilca sa- moupravljanja s sedežem v Ptuju. To nadvse odgovorno dolžnost, ki je v bistvu novo f)odročje dela v naši samoupravni družbi, opra- vlja poklicno, poleg tega pa aktivno sodeluje na številnih drugih področjih in uspešno opravlja vrsto dolžnosti kot član ožjih vodste^PO. Ni odveč, če ponovno zapiše- mo, da je bil Franc Tetičkovič kot sekretar" OK SZDL, skupno s predsednikom Brankom Goiju- pom, ustanovitelj naše radijske postaje in prvi kreator lokalnega radijskega programa. V raznih organih na področju podružbljanja javnega obveščanja pa dela še sedaj. V razgovoru je na vprašanje, kako se je počutil ob srečanju z Abra- hamom, odgovoril, da se počuti enako mladega kot pred 25 leti, le izkušenj in preudarnosti pri delu ima danes mnogo več. Prav to pa se tudi odraža pri vsem njegovem delu, enako na družbeno-političnem področju kot pri izvajanju zahtevnih nalog družbenega pravobranilca samoupravljanja. Številnim čestitkam ob 50~letnici se pridružuje tudi naše uredništvo! FF Franc Tetičkovič SLOVENSKA BISTRICA Srečanje vinogradnikov iz SV Slovenije V soboto, 6. septembra je Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica organiziral VU. vinogradniške igre. V desetih disciplinah so se pomeri- U delavci iz KK Radgona, Slovin Ljubljana TOZD Jeruzalem Ormož, K K Lenart, Agrokombinata Maribor, KK Slovenska Bistrica, Slovin Ljubljana TOZD Vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer in iz KK Ptuj. Lepo vreme, zanimive discipline — med njimi je bilo v trim tekmovanju več vinogradniških opravil — in zelo dobra organizacija tekmovanja, so prispevali k dobremu razpoloženju 200 udeležencev, ki so tekmovali po načelu važno je sodelovati... Tekmovalci ptujskega kmetijskega kombinata so letos spet odlič- no zastopali svojo delovno organizacijo, saj so v skupni uvrstitvi zasedli 1. mesto pred tekmovalci iz Radgone in Ormoža. Tako so Ptujčani prejeli pokal za ekipno uvrstitev, tri pokale za prva mesta v posameznih discipUnah in osem diplom za uvrstitve od 1. do 4. mesta. Letos v centru prek 2000 učencev Letos so se učenci, ki so uspešno zaključili osemletko, zadnjikrat vpisovali v šole — priho- dnjo jesen bodo vpisovali v usmeritve. V tem šolskem letu obiskuje Center srednjega usmer-' jenega izobraževanja v Ptuju 2146 učencev. Največ jih je v tozdu, ki združuje ekonomsko, poklicno administrativno poklicno šolo za prodajalce in upravno administrativno šolo — kar 920. V TOZD Gimnazija je 775 učencev, od tega v gimnaziji splošne smeri 381, v dislo- ciranem oddelku zdravstvene šole, ki je brez četrtega letnika, jih je 95, v gimnaziji pedagoške ' smeri pa 299. V gimnaziji pedagoške smeri zadnja leta rahlo prevladuje zanimanje za izobraževanje učiteljev razrednega pouka, ki jih v naši občini tudi primanjkuje. V TOZD Kovinarska in kmetijska šola je kovinarjev s celoletno in polletno organizacijo pouka 27J, strojnih tehnikov pa se i/.obražuje 100. V tem tozdu je letos tudi prvič oddelek metalurške šole, kjer je vpisanih 38 učencev. V kmetijski poklicni šoli je letos 42 učencev v obeh letnikih, v prvem je od 21 učencev kar 16 deklet. Ob tem je treba povedati da se za pokli- cno kmetijsko šolo (.xiloča precej manj mladih, kot bi glede na število kmetijcev v ptujski občini pričakovali. Bolj jih pritegne izobraževanje v srednji kmetijski šoli, ki pa je v Mariboru. Skupno je v vseh razredih kovinarske in kmetij- ske šole 44 deklet. V CSUl so tudi letos odprli oddelke za odrasle in sicer za strojne tehnike, za delovodje, poslovodje, komercialiste in za ekonomske teh- nike. Skupno jc vpisanih okrog 2(X) odraslih, ki študirajo ob delu. Glede učiteljev so v centru povedali, da jih ne primanjkuje, nekoliko težav je le s pouče- vanjem fizike, matematike in kemije, saj je pomanjkanje teh učiteljev prisotno že dalj časa. Pouk na vseh šolah je enoizmenski, delavnica kovinarske šole pa je zasedena ves dan. V CSUI v teh dneh urejajo še okrepčevalnico, v kateri bo TOZD Haloški biser poskrbel za malice učencev, ki obiskujejo center. V novem Domu učencev je trenutno 82 dija- kov centra in 62 učencev osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, tako da je prostih še 96 postelj. Oskrbnina za srednješolce velja mese- čno 207.620 din, vendar jim od te vsote odšte- jejo hrano, če so odstotni. V Domu učencev in v srednješolskem centru so nas opozorili, da učenci, ki prebivajo v domu, ne dobe nič višje štipendije kot ostali dijaki, kot je to primer v nekaterih drugih občinah. Menijo, da bi morale organizacije združenega dela v ptujski občini malo razmisliti o tem in se odločiti za višje štipendije, če prebivajo dijaki v domu, saj pred- stavlja zanje oskrbnina precejšen .strošek, Vljub nizki vsoti. Tako bi omogočili bivanje v domu tudi tistim učencem, ki se sedaj po več ur na dan vozijo domov, tam pomagajo pri delu na kmetijah in jim zato za učenje primanjkuje časa. N. D. Krajevne skupnosti Slovenskih goric enotne pri usklajevanju programov v Rogoznici so se pretekli torek sestali na skupnem sestanku predstavniki samoupravnih in izvršnih organov krajevnih skupnosti: Grajena, Desternik, Rogoznica, Trnovska vas, Vitomarci, Polenšak, sestanka pa so se udeležih tudi pred- stavniki Kmetijske zadruge Ptuj, izvršnega sveta in oddelka za finance in planiranje Skupščine občine Ptuj. V razpravi so povdarek dali analizi razvojnih možnosti Kmetijske zadruge Ptuj ter zadružnih enot, ki so na področju Slovenskih goric. V večurni razpravi so udeleženci izrekli mnogo predlogov in pripomb, zlasti za področje usposabljanja kmetijskih zemljišč. Opozorili so tudi na zahtevne naloge usklajevanja programov krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Podprli pa so tudi predlog iz osnutka dogovora o temeljih plana občine Ptuj, za oblikovanje samoupravnega sporazuma o teme- ljih skupnega plana krajevnih skupnosti z območja Slovenskih goric. Dogovorili so se tudi o ustanovitvi skupnega koordinacijskega odbora za planiranje, ki se je v ponedeljek že sestal na prvi delovni seji. Na območju Slovenskih goric je tudi mnogo kmetij, ki ostajajo brez nasledstva in se pojavlja- jo tudi že socialne težave osamelih starejših ljudi. To pa ni le skrkkmetijskih zadružnih enot ampak širši problem in je prav, da so se odločili za skupno delo vseh krajevnih skupnosti Sloven- skih goric. Dogovorili so se tudi za potek razprave o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj in kraje.vnih skupnosti za obdobje 1981 — 1985. Potrebno je poudariti, da so določili tudi trojke od kmetijske zadruge Ptuj, sestavljali jih bodo: vodja zadružne enote s področja krajevne skupnosti, delegat zadružnega sveta kmetijske zadruge in delegat kmečke delegacije za zbor združenega dela SO Ptuj, in bodo tako skupaj s planskimi komisijami v krajevnih skupnostih vsebinsko poglobili akcijo usklajevanja progra- mov. Naj pristavim še, da je sodelovanje krajevnih skupnosti Slovenskih goric posnemanja vredno, saj brez sodelovanja res ne moremo uskladiti programov razvoja. N. Kotaf TEDNIK - II^Mptember 1980 sestavki in komentarji - 5 Nove gasilske častnice oa svečanosti v ptujskem gasflskem domu, 29. avgusta letos Hilda Žaucer je v imenu Gasilske zveze Slovenije podelila Ustfaie o napredovanju Nenehna skrb za kadre v gasilskih društvih 24 NOVIH GASILSKIH ČASTNIC Delo gasilskih druStev na našem območju ima bogato tradicijo, saj Gasilsko društvo Ptuj aktivno deluje že celih 110 let. Poleg ptujskega, je v naSi občini Se prek '60 gasilskih društev, Se vedno pa se ustanavljajo nova. Omeniti velja, da je skoraj polovico obstoje- čih gasilskih druStev delovalo že pred drugo sve- tovno vojno in da so ta društva poleg svoje reSe- valne funkcije bila največkrat tudi edina organizirana družbeno politična sila v kraju. Verjetno se ne motim, če rečem, da so prav organizirane gasilske enote temelj danes sodobno organiziranih in moderno opremljenih enot civilne zaSčite, katerih reševalne akcije so izrednega pomena ob velikih nesrečah. Se toliko pomembnejše pa bi bile v slučaju morebitne agresije. Nesporno je, da so v okviru civilne zaščite prav gasilske enote tudi najbolje izurjene in opremljene, pa tudi kadrovsko najbolj priprav- ljene, saj v gasilskih druStvih in občinski gasilski zvezi posvečajo kadrc»n veliko skrb. Ob tem je potrebno povdariti, da je v gasilske vrste vklju- čeno veliko število žensk in da se mnoge od njih vključujejo v razne oblike strokovnega izobra- ževanja in izpopolnjevanja. Mnoge ženske že opravljajo pomembne funkcije v gasilskih orga- nizacijah. Se več se jih za to pripravlja, prav to pa je izrednega pomena, da so tudi gasilke pri- pravljene in usi>osobljene v primeru potrebe organizirati in voditi reševalne akcije, če pa bo potrebno prevzeti tudi komandovanje enotam. S strokovnim izobraževanjem je tudi v tem letu pridobilo naziv gasilske častnice 24 članic iz 13 gasilskih druStev, katera se vključujejo v Občinsko gasilsko zvezo Ptuj. Priznanja o napredovanju so prejele 29. avgusta na posebni svečanosti, ki je bila v ptujskem gasilskem domu. Ob tej priložnosti je tudi nekaj častnikov napredovalo v višje gasilske častnike. Na tej svečanosti je govoril poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito, Feliks BA- GAR, ki je med drugim govoril o velikem pomenu, požrtvovalnosti, pripravljenosti in akcijski sposobnosti gasilcev in gasilskih enot v okviru civilne zaščite. Naglasil je, da je biti gasilski častnik velika čast, vendar tudi velika odgovornost. Ob tem je dejal:,,Gasilski častniki niso samo strokovnjaki za delo na področju požarne varnosti, temveč so hkrati družbeni delavci, ki jim je družba zaupala odgovorne družbene naloge na področju dela z ljudmi ter na področju razvoja in krepitve gasilstva v kra- jevnih skupnostih ter v temeljnih in drugih orga- nizacijah združenega dela. Gasilski častniki imate zelo odgovorne naloge na področju uveljavljanja koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zlasti v civilni zaščiti." V nadaljevanju je s posebnim povdarkom govoril o pomenu žensk v gasilskih vrstah, zaključil pa je rekoč: ,,Tovarišice in tovariši! Diplome gasilskih častnic in častnikov, ki jih danes sprejemate so hkrati družbeno priznanje za vaše dosedanje zelo uspešno in požrtvovalno delo v gasilski organi- zaciji ter dokaz, da se uvrščate med najaktivnej- še in najpožrtvovalnejše pripadnike gasilske organizacije ptujske občine. Prepričan sem, da boste z vašim nadaljnjim delom in vzgledom potrdile vrednost teh diplom, ki jih danes preje- mate. Pri vašem vzgojnem delu in poveljevanju dosledno razvijajte in utrjujte med članstvom ter delovnimi ljudmi in občani vrednote socialistič- nega humanizma, zlasti tovarištvo, solidarnosti in vse tiste vrednote, ki jih pri svojem humanem poslanstvu v vsakodnevni praksi uresničujejo gasilska društva in Občinska gasilska zveza Ptuj." Za tem je Hilda ŽAUCER, članica komisije za delo s članicami pri Gasilski zvezi Slovenije podelila listine o napredovanju. V naziv gasilske častnice so napredovali: Marija ZELENIK, GD Desenci; Anica IRGL, GD Desternik; Klara HORVAT, Ana NOVAK in Anica ROSKAR, GD Gabernik; Cvetka MEDVED, GD Lovrenc; — tajnica občinske gasilske zveze Ptuj — Vera KORZE, GD Majšperk; Ančka REP, GD Podlehnik; Anica MURSiC, GD Podvinci; Ida ALIBABIC, zlatka BRMEZ, Slavka GRABROVEC, Marija HORVAT in Marjeta MAHORiC, GD Ptuj; Mira HRENKO, GD Spuhlja; Milena ZURAN, GD Stojnci; Terezija GOLOB, Cvetka KOPSE, Marjeta LORGER, GD Stoperce; Ivanka OBRAN, Danica POPOSEK, GD Zabovci; Zdenka JURiC, Marta MODLIC in Katica VAJDA, GD Zagojiči; Ob tem pa je pomembno poudariti še to, da se nekatere izmed mladih častnic še pripravljajo za sodniško delo v republiškem rangu. V uvodu pa smo omenili, da so napredovali tudi nekateri častniki. Tako so iz gasilskega čast- nika v višjega častnika napredovali: Mirko ZUPANIC, Stanko ZUPANiC, Ivan VOJSK in Edi KOZEL. Iz višjega gasilskega častnika pa so napredo- vaU v najvišjo stopnjo v gasilstvu in sicer v višjega gasilskega častnika I. stopnje: Ciril MURKO, Herbert SOREC, Slavko VESENJAK in Borut PREDAN. Za navedena napredovanja ni bila dovolj le strokovna izobrazba, marveč so to ljudje, ki so tudi sicer aktivni na mnogih področjih. Mnogi starejši častniki in častnice že vrsto let aktivno sodelujejo s svojimi enotami v raznih reševalnih akcijah, predvsem pri gašenju požarov. Mladi jim vestno sledijo, udeležujejo pa se tudi tekmoi- vanj vseh rangov kjer beležijo tudi vidne uspehe. Vsem častnicam in častnikom, ki so napredo- vali tudi iskrene čestitke! Besedilo in posnetki: L. C. 1^ Ste, uriianisti? Kako ponosni smo Ptujčani na svoje lepo zgodovinsko mesto, prav tako smo biU ponosni na slikovito okolico, na lepe okoliške griče, in če smo na te, nekoč zelene griče še vedno ponosni, je treba reči, da neupravičeno. Se posebej velja to za hrib nad novim rogozniškim vrtcem, ki so ga marljivi graditelji stanovanjskih hiš spremenili tako, da se človek, ki ljubi naravo in lepa, urejena naselja, kar zgrozi. Tam lahko namreč vidimo vse vrste stanovanjskih hiš, obrnjenih v vsc; mogoče strani. .H Kombinacije so prav neverjetne: poleg hiše transformatoskega i tipa stoji atrijska, pa različni tipi montažnih hiš in tako dalje. Podobno neurejeno naselje raste tudi v Vidmu in morda še kje. Pa Se nekaj razburja duhove, namreč vse mogoče barvne kombinacije pročelij — od kričeče rumene, modre, zelene in še kakšne. Le kje je prijetna umirjenost in domačnost naših stanovanjskih naselij? Kje ste urbanisti, inšpektorji in vsi, ki bi na tem področju morali imeti odločilno besedo, zakaj dopuščate vse to? Mar ni nekaj čudovite- ga naselje vrstnih hiš, enakega tipa, z enakimi okni, enakimi pročelji umirjenih barv? Mnogokje v Sloveniji in izven nje bi si lahko ogledali ■ taka urejena in zares čudovita naselja. Izgleda pa, da pri nas tekmuje- mo, kdo bo imel večjo hišo in takšno, ki bo kar najbolj odstopala od drugih, da bo torej »nekaj posebnega«. Kako bodo na ta nesmisel in njegove posledice, trajajoče nekaj naslednjih stoletij, gledali naši nasledniki. Vsaj pred njimi bi se morali sramovati! J. B. I Kako lepo bi bilo pogledati na ta krib, če bi bile na iMcm lepe vratM liiSe i Tald nered bi morali odgovorni preprečiti v začetku gradnje Klub brigadirjev »Franc Belšak-Tone", Ptuj sporoča! Svet Kluba brigadirjev »Franc Belšak—Tone« Ptuj vabi udele- žence lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij na dvodnevni brigadirski izlet, ki ga posvečamo spominu na tovariša TITA. Izlet bo 3. in 4. oktobra 1980 v Beograd, kjer bomo najprej obiska- li Dom cvetja in se poklonili spominu na tovariša TITA, nato pa si ogledali Muzej 25. maj in druge zanimivosti Beograda. Iz Beograda nas bo pot vodila v pobrateno občino Arandjelovac. Kdor želi z nami na brigadirski izlet naj se najpozneje do 19. septembra prijavi na Občinski konferenci ZSMS Ptuj, Trg mladinskih delovnih brigad 1/11. Prispevek za izlet znaša tisoč din in ga vplačate ob prijavi na izlet. O programu izleta se bomo podrobneje dogovorili na tretjem zboru brigadirjev občine Ptuj, ki ga sklicujemo za 19. september 1980. Svet Kluba Kako naprej v domači zabavni glasbi Organizator XI. festivala domače zabavne glasbe Ptuj 1980 — Zavod Radio—Tednik Ptuj je pripravil v soboto 6. septembra 1980 posvet o nadaljnjem rsizvoju te zvrsti glasbe. Posveta so se udeležili člani ansamblov, ki so nastopjali na prvem večeru festi- vala, torej na večeru ansamblov, nekateri člani strokovne žirije in predstavniki organizatorja. Posvet je vodil predsednik strokovne žirije Kajetan Zupan, — glasbeni ured- nik Radia Ljubljana. Razgovor je potekal v prisrčnem vzdušju, postavljenih je bilo veliko vprašanj s strani izvajalcev, mnoga so zaenkrat ostala tudi neodgovor- jena. Predsednik strokovne komisije je uvodoma ocenil nastope ansamblov na prireditvi, pri čemer je povdaril, da je za nadaljnji raz- voj domače zabavne glasbe pomembna predvsem ustrezna kvaliteta melodij, besedil in ustrez- na izvedba. Glasba je umetnost, ki je namenjena poslušalcu, njegovi sprostitvi, čustveni navezanosti. Avtorji skladb in izvajalci muzike to dosežejo, ko dobijo odziv v poslušalcu, ko so pritegnili nje- govo zbranost, ko so ga nepri- siljeno zabavali, ko so zadostili njegovim nagnjenjem po lepem in prijetnem. V domači zabavni glasbi moramo pri ustvarjanju viž težiti k ljudskemu izročilu, ogibati se lajnastih ničkolikokrat petih nape- vov, vključevati v priredbe stare ljudske uistrumente (orglice, ci- tre, gosli. Celo, žv^Ie, bas in podobno) ali njihove današnje sodobne izvedbe, pri ustaljenih kvintetnih zasedbah pa težiti k iskanju novih izraznih možnosti. Besedila za skladbe naj izha- jajo iz današnjega življenja, saj je vendarle že odmaknjen čas prislanjanja lestev k dekletovemu okencu ob vasovanju, mešetar- jenja za dekletovo doto, idiličnih hišic na podeželju, zapravljivčkov in nekdanjih prijetnih kmečkih opravil. Besedila so tudi sicer težava pri domači zabavni glasbi, saj imamo v primerjavi s številom ansamblov premalo dobrih rimar- jev, da ne govorimo o pesnikih. Besedila se tudi cesto pišejo na že napisano melodijo, rezultat tega pa so nelepo uporabljeni osebni in svojilni zaimki, ki zapolnjujejo nedorečene zloge. Največ govora je bilo o izva- janju skladb. Ugotovljeno je bilo, da je letošnji festival glede kvali- tete igranja ansamblov med najboljšimi, če že ne najboljši od enajstih. Intonacija je bila v glav- nem dobra, napredek se kaže pri trobentarjih in klarinetistih, slab napredek pa je pri kitaristih, saj so ti v večini samouki, ker glasbene šole z redkimi izjemami, nimajo strokovnjakov za poučevanje kitare. Ansambli morajo skrbeti za zlitost vseh instrumentov ter pevčevega glasu. Zlitost pa dose- žemo takrat, ko vsi izvajalci v ansamblu strogo upoštevajo napi- sani ritem, ko se poslušajo med seboj in, ko je v koncept igranja vključena tudi dinamika. Vedeti moramo, da lahko tiho zaigrana ali zapeta viža bolj pritegne poslu- šalca v zbranost kot najbučnejša izvedba, podana v močnem izsto- panju enega od instrumentov ali vokaia. Da bodo ansambli lahko popra- vili pomanjkljivosti, ki so se poja- vile pri nastopu na prireditvi, jim bo strokovna komisija posredovala pismene pripombe za vsak ansam- bel posebej. Na posvetu so prisotni spre- govorili tudi o predstavitvi ansam- bla v določenem oblačilu. Večina ansamblov domače zabavne glasbe se odene v bolj ali manj identično gorenjsko narodno nošo. Predla- gano je bilo, da naj ansambli, ki želijo nastopati v narodni noši, svoja oblačila izberejo bolj stro- kovno, oziroma naj poiščejo nas- vete strokovnjakov, ki se na to spoznajo, oblečejo lahko tudi obleke, ki samo stilizirajo dolo- čeno narodno nošo, ali pa se ode- nejo v ,,civilno" svojstveno obleko. Ob živahni razpravi na posvetu je prevladala težnja strokovne komisije, da bi naj bil v bodoče ptujski festival potrdilo vsem tis- tim ansamblom, mišljeni so seveda amaterski, ki želijo v slovenskem prostoru kvalitetno kaj pomeniti. Letos je pet ansamblov prejelo zlato značko Orfeja, kar pomeni, da so sposobni tudi snemanja za Radio Ljubljana (iz poslovnika festivala), naslednja leta bo teh ansamblov že več in slovenska domača zabavna glasba se bo ra/vijala v smeri dviga kvalitete. Ansambli želijo več pomoči od občinskih in republiške Zveze kul- turnih organizacij, želijo si mentorjev, ki bi jih obiskovali in jim pomagali odpravljati napake. Vprašujejo tudi kje dobiti dobre tekste? Ze v začetku sestavka sem omenil, da je ostalo neodgovor- jenih še veliko vprašanj, zato se je na posvetu izoblikoval predlog, da bi naj organizator festivalov domače zabavne glasbe, torej Radio—Tednik Ptuj posredoval na republiško Zvezo kulturnih organizacij v Ljubljano iniciativo, da bi se na nivoju republiške zveze ustanovilo združenje za domačo zabavno glasbo, kot je bilo to storjeno za zborovsko glasbo z ustanovitvijo Pevske zveze Slo- venije. L. Dogovora premalo konkretna Člani sveta za delitev dohodka in osebnih dohod- kov pri občinskem svetu ZSS Ptuj so že obravnavali osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih ime- li delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Pri- čakovali smo, je povedala predsednica sveta Erika Mihelač, da bo predvsem prvi dogovor vseboval ne- kaj več konkretnih smernic za usmerjanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov, pa tudi o nagraje- vanju po delu. Oba osnutka dogovorov, ki sta prišla v javno razpravo po dvomesečni zamudi, sla premalo kon- kretna — v večini primerov gre celo le za posnetke zakona o združenem delu in knjižice sindikatov iz leta 1979 — Delitev po delu. Tako dogovora prepu- ščala dosti preveč konkretnih vprašanj javni razpravi, ko bi naj delavci sami dorekli nekatere izredno ohlapne rešitve. Morda zaradi tega, ker so nekatera določila o delitvi dohodka in osebnih dohodkov že vključena v samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela. Vsi listi, ki teh določil nimajo v svojih samoupravnih aktih pa bi naj dogovor vzpod- budil k pripravi potrebnih aktov o nagrajevanju po delu. Poleg tega pa bi morali vsi vključiti v akte stro- ške kot novo kvaliteto, ker je prav tu mogoče precej prihraniti. Precej nejasno je opredeljeno minulo delo in stro- ški v zvezi z njim. Ni namreč razvidno, kako bi stro- ške kot novo kvaliteto vključili v nagrajevanje po^ delu in jih upoštevali pri minulem delu. Pomembna novost dogovorov pa je v tem, da sindikati v nobenem primeru ne smejo podpisati samoupravnih aktov, če ne vsebujejo določil, ki so zajeta v omenjenih dogovorih. Ker pa dogdvora ^ najpomembnejših vprašanjih nista konkretna, bo to zahtevo najbrž težko uresničiti. Erika Mihelač pravi: ,,S tem, ko je praktično od vsakega posameznika odvisno, kakšen bo dohodek, je to možno vključiti v samoupravne akte. Ker, če ni dohodka, ni kaj deli- ti. To pomeni, da ta dogovor glede usmeritve nagra- jevanja po delu le predstavlja novost v naslednjih obdobjih. Ker naj razprava nakaže nekatere kon- kretne rešitve, smo člani sveta krepko prerešetali besedila. Ugotovili smo, da je precejšen delež pri oblikovanju dogovora na gospodarski zbornici, ki je tudi sopodpisnik. Vse to, kar bi gospodarska zborni- ca morala pripraviti, še ni pripravljeno, čeprav sta dogovora že v javni razpravi. Skupaj z dogovorom bi morali posredovati delovnim ljudem tudi osnove za izdelavo razvida del in nalog, pa jih ni. Zbornica bi naj pripravila tudi merila za nagra- jevanje po delu za poslovodne organe in tega tudi ni, pa še vrsto drugih aktov bi naj pripravila gosf)c>- darska zbornica, vendar vse to manjka. To zelo ote- žuje javno razpravo, posebno še zato, ker bi naj bili ti konkretni akti sestavni del dogovorov." Javna razprava mora biti zaključena do 30. sep- tembra, najbrž pa se tega roka ne bo moč držati. Ciani sveta bodo sodelovali v razpravah v vseh delovnih kolektivih in poskušali prispevati svoj delež, da bi razprava nakazala vsaj del konkretnih rešitev pomembnih vprašanj nagrajevanja po delu. N. D. Tudi opravila za delegacije Delegacija krajevne skupnosti Lovrenc na urav. polju je na 28. seji zbora KS SO Ptuj v okviru delegat- skih vprašanj zaprosila sekretariat zbora, da naj uredi pri pristojnem občinskem upravnem organu, da bodo tajniki v manjših krajevnih skupnostih, kjer je to delo združeno z deli in nalogami šefov krajevnih uradov, sodelovali tudi na sejah delegacije za zbor krajevnih skupnosti, pisali zapisnike, arhivirali gradh/o in opravljali druga potrebna opravila za delegacije. Na to vprašainje ic delegacija dobila odgovcM- na jO. seji zbora, ki je bila v ponedeljek, 8. septembra, ^aovor ddcgaaje ni zadovoljil, ker je preveč sploSen in navaja že znane rešitve v tistih KS, kjer so združena dela in naloge šefov krajevnih uradov m tajnikov KS, teh je v ptujski občini skupno 14. V katalogu nalog in opravil za te delavce je naštetih 14 glavnih del in na- log, toda med njimi ni naloge o sodelovanju na sejah delegacije. Zaradi tega je zbor krajevnih skupnosti s posebnim sklepom zadolžil izvršni svet SO Ptuj, da v opis del in nalpg Šefov KU, ki so obenem tudi tajniki KS vključi tudi naloge, ki zadevajo delo delegacij krajevnih «kupnosti. _______ 6 - iz naSih krajevnih skupnosti 11. september 1960 - XEIXMIK „DOMOV BOM ŠEL... IN SREDI NJIV ZELENIH ZA VRISKAL BOM PREŠERNO KAKOR SVAT..." To so sicer besede slovenskega pesnika, ki poje o domači zemlji. To je pesem, resničnost in vsakda- nje življenje pa ni poezija in petje. Nikjer! Sploh pa ne tam, kjer ljudje, ki pridejo samo na izlet, vzhičeni občudujejo naravo, pre- proste ljudi, ,,nepokvarjen" način življenja... S tem mislim tudi Haloze. To je nerazvito območje, tu še ni do vseh hiš pripeljala žica, ki se iskri in ki dela noč svetlo: pravijo ji elektrika, voda je daleč v grabah, ceste so blatni klanci, ki se jih meščan, ki slučajno zaide sem, boji. Tu je mnogo starih ljudi, ki životarijo, ki do nekih ni prodrla civilizacija in standard kot drugod, tu še vedno v koših nosijo rejo za prašiče in travo za krave, ki bi si po strmih lazih polomile noge. Tu ljudje ne častijo preveč ne cerkvenih in ne državnih praznikov. Ne zato, ker ne bi bili verni ali zato, ker imajo premalo zavesti, preprosto zato, ker nimajo časa in ker jim je to nekako ,,v krvi" še od takrat, ko so mnogi od teh še bili viničarji in so morali tak- rat, ko je imel gospod Polanec ali kakšen drugi gospod praznik, trdo garati in mu streči. Danes viničarstva ni več — ne več v taki obliki kot nekdaj, je pa nekaj drugega, kar pomeni za Haložana prav tako velikokrat podrejen položaj: to je vikendaš- tvo. Nisem proti temu, da ljudje gradijo hišice in ob njih nasadijo vinsko trto, saj s tem obnovijo marsikateri vinograd, ki je pro- padel. Tudi klanci (ali ceste) so deležni večje skrbi, kot bi je bili si- cer (,,avtoritete" se borijo za svoje avtomobile). Obsojam pa to, da nekaterim godi, če jih kdo kliče ,,gospod" in če imajo komu deliti miloščino. Mnogo takih ,,gospo- dov", ki jim ni dovolj, da v mestih razkazujejo svoje take in drugačne modele avtomobilov, pride v Halo- ze in da zgraditi hišico, ki pa seveda mora biti nekaj posebnega, ali ima nadih alpskih koč, ali je okranclja-, na z vsem mogočim, samo hišam v okolici ni podobna. In to jim seve- da še ni dovolj. Poleg hiše imajo še lep kos vino- grada, ki ga (popolnoma razumljivo) ne obdeluje nihče drug kot Haložani, ki so preveč navajeni na hlapčevstvo, da bi se takemu po- niževanju uprli. Delajo za manj de- narja, kot ostalim domačinom, delajo za slabšo hrano kot ostalim — toda delajo ,,gospodu". V jesen, ko grozdje dozori pa seveda gospod povabi svoje prijatelje iz daljne Ljubljane, Celja in od dru- god in v jesen se klanci prašijo od avtomobilov, ki švigajo po brego- vih. Gospodje ne vejo, da je (bi- la) pri nas taka navada, da kdor je spomladi v gorici kopal, pride tudi v jesen na trgatev. Tako v jesen zveni nad milimi haloškimi griči krasna slovenska pesem osladnih slovenskih popevkaric (kot na primer Branke Kraner), ne prizanašajo pa niti z drugimi ,,hiti" dvomljive proiz- vodnje in sploh dvomljive kvalite- te. Razkošno se prelivajo med ,,neoskrunjeno naravo" in modrim nebom znane operne arije. Zvečer, ko je razpoloženje ,,na višku", vsi, ki so zavedni Slovenci, preizkušajo svoje pevske sposobnosti ali kar je še huje — zelo trdno in glasno so prepričani, da so pevski talenti in to dokazujejo tudi vsem spečim ali vsem, ki bi hoteli spati do pozne noči ali ranega jutra. Seveda so tudi izjeme — ljudje, ki se pridejo v Haloze odpočit in iskat malo miru. To je bil samo utrinek o živahnem življenju v Halozah. RAZVOJ KS CIRKULANE Haloška krajevna skupnost pa je tudi KS Cirkulane. Ima svoje načrte, svoje želje in žal tudi omejene možnosti. O vsem tem ■nam je nekaj več povedal predse- dnik sveta KS Mirko Soba. Orisal nan) je smernice in načrte za nasle- dnje srednjeročno obdobje od 1981-85. Koliko od tega se bo uresničilo, je odvisno od ljudi, ki živijo v krajevni skupnosti, od izvajalcev posameznih del in še od mnogih drugih. Najboljše je, da gremo kar po vrsti. Infrastruktura: Asfaltirali bodo dve cesti — cesto Medribnik — Florijan v dolžini 2,5 km ter cesto Brezovec — Turški vrh do meje $ KS Zavrč v dolžini 3 km. Ti dve cesti sta bili v programu že v tem planskem obdobju, vendar sta izpadli in sta prestavljeni v leto 1981. Sredstva bo zbrala Lokalna skupnost za ceste, 30 % pa bo zbrala KS z dopolnilnim samopri- spevkom, če povemo v dinarjih, je to 400 milijonov od skupno mili- jarde in 2(X) milijonov din. Sproti l?odo tudi urejali krajevne ceste, ki jih je v KS Cirkulane skupno v dolžini 140 km. Nujno bi bilo, da bi nekatere od teh cest prevzela v oskrbo lokalna skupnost za ceste, predvsem cesto, ki povezuje Pri- stavo s hrvaško mejo in Višnjico, saj je tolikšno število cest prevelika obremenitev za nerazvito KS. Velik problem je za vaščane tudi električna napeljava oz. napetost, ki ponekod dosega komaj 110 voltov (v vse hiše še vedni ni na- peljana elektrika). Zato so z Elek- tro Ptuj sklenili dogovor, da bona območju KS v obdobju 81-85 po- stavljenih 8 jamborskih trans- formatorskih postaj na najbfrij kritičnih mestih. Investitorje DES TOZD Elektro Ptuj, KS pa bo so- delovala s prostovoljnim delom in materialom. Stanovanjska gradnja se bo odvijala po urbanističnem redu, ki ga je izdelal Projekta inženirii« Ptuj po naročilu KS. V naslednjih letih bo tako kot doslej veliko in- dividualne gradnje, za potrebe svojih delavcev pa nemerava gra- diti stanovanje tudi OZD Olga Meglic. Po tem razširjenem lu-banisti- čnem redu bodo zaščitena r»ekatera kmetijska zemljišča, tako da več ne bo mogoče graditi kjerkoli. Kot je videti, tega ljudje ne razumejo oz. razumejo kot zmanjševanje osebne svobode in pravic. NajlHŽ doslej še ni bilo nikogar, ki bi jim poskušal razložiti, da imamo vsak dan manj obdelovalnih površin, da jih požirajo nove ceste, nova nase- lja, tovarne in razne nekmetijske površine. Zato so vsi, ki anajo ze- mljo, odgovorni, da je čimveč tudi ohranijo in obdelajo, ker je ljudi vsak dan več, proizvodnja hrane pa ne narašča tako hitro. Hrano potrebujejo tudi delavci v mestih, ki pa proizvajajo artikle, ki jih nujno potrebuje vsak človek, torej tudi vsi tisti, ki niso doma v me- stih. Ena od velikih želja in potreb je tudi zgraditev kulturnega doma oz. doma krajanov. Sredstva za ta dom se nabirajo s samoprispev- kom. S sredstvi, zbranimi z dose- danjim samoprispevkom, bodo vzdrževali ceste, ter pokopalsče in mrliške vežico (5% od zbranih sredstev). Sredstva za kuhumi dom bo zbrala KS iz rednega samopri- spevka in del iz dopolnilnega sa- moprispevka. Gradnjo pa bodo pocenilu tudi s prostovoljnim de- lom krajanov. Dom naj bi imd več prostorov,- v katerem se bo lahko odvijalo družbeno in družbeno-po- litično življenje kraja, ki je bil vča- sih center Haloz. Najpomembnejši prostor pa bi bil dvorana s tristo sedeži. Prva faza grad^ije kulturne- ga doma bo nakup parcele in ure- ditev potrebne dokumentacije, kar bo urejeno v letošnjem letu v na- slednih letih pa bodo — v okviru moSnosti seveda — nadaljevala gradnjo. Naslednja, toda po potrebah ne med zadnjimi, bo gradnja nove tr- govine v Cirkuianah. Predvidena je bila že za to obdobje in sicer v ktih 79-80, vendar o tem, da kdo sploh misli graditi, ni ne duha ne sluha. Uradna razlaga OZD MIP. ki je investitor te gradnje je, da še vedno ni urejena vsa dokumentaci- ja- In kako bo z razvojem malega gospodarstva? KS bo podinrala razvoj obrtni- ške dejavnosti, predvsem lesne in kovinske stroke, ki ima tu še pose- bej ugodne pogoje in možnosti, pa seveda tudi drugih strok. Obrtni- ka dejavnost je primerna in zani- miva predvsem za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in to je ena od možnosti, da delajo doma, druga pa je, da se zaposlijo v tovarni CMga Meglic v Dolanah, ki naj bi do konca naslednjega srednjeročnega obdobja tudi raz- »Naključni« obiskovalci hočejo videti v Halozah samo take »romantič- no-idiiične« prizore (trgatev). injo in zaposlovala ? z območja Haloz. Ta- ko — vsaj delno- ijo oz. odhajanje močja, ki je v KS iiarie zeio močna. Spet bi oži- vele mnoi < /.i;;^- i nc hiše in pol^ starih in mjujmIi ljudi, ki tvorijo zdaj večino m od njih gotovo ne moremo pričakovati, da bodo raz- vijali kmetijstvo in obdržali povr- šine, ki so zdaj še obdelane, v ta- kem stanju, bi bilo tudi nekaj več takih, ki bi pospešili življenski utrip in prinesli v delo in življenje tudi kaj novega. Prav zaradi velikega in vedno večjega števila ostarelih na tem območju, bo KS posvečala skrbi zanje še posebno pozornost. 2e zdaj uspešno sodeluje z občinsko socialno službo, v KS pa deluje tudi posebna komisija — to, je socialna komisija, ki obravnava prošnje ni niti edino možna niti najboljša in da smo vsi dolžni tudi kako drugače — na kakšen še bolj čoveški način — poskrbeli za ljudi, ki so vse življenje garali in nimajo zdaj ničesar drugega kot svojo zgarano in izsuženo starost. V okviru širjenja telefonske mreže bodo Cirkulane postale tele- fonski center, ki bo do konca leta 1982 priključen na avt(xnatsko centralo s 150 naročniki, ki s tem da se bo Cirkulanam priključil tudi Zavrč in Leskovec. Pri tem pa moram opozoriti, da dogovori med krajevnimi skupnostmi Cirkulane, Zavrč in Leskovec še vedno niso sklenjeni in da se te KS sploh še ne dogovarjajo. Tu je najbrž kriva tudi PTT, ki jasno ne nakaže svojih niižnosti v (Avini katerih bi porabniki lahko plani- rali. KMETIJSTVO Splošnim {»-izadevanjem za pridobivanje imvih obdelovalnih kmetijskih povrSn se pridni2nje tudi SKS Cirkulane, ki bo itgnE- rala potok Belico in nj^ovc pri- toke, saj so struge neurejene in ob vsakem močnejšem nalivu so iqivc in travniki ob nyh poplavnem. Veliko dolinic ob teh maigfih potokih je zamočvirjenih, tako da raste tam samo trava, ki je upo- rabna za konje, ki pa jih je tu zelo malo in še te bodo najbrž izpodri- nili traktorji in druga knielqska mehanizacija. Tako bodo te povr- šine meliorirali in povečali povr- šino obdelovalnih zemljišč. Sred- stva za vse to bodo dobili od Območne vodne skupnosti Drava in od Zemljiške skupnosti Ptuj. Kmetijstvo bodo pospeSevai in razvijali prek Knictijske zadruge Ptuj za vsemi njihovimi shuSnmi Spomini »na lepe stare čase.« FOTO: — OM (svetovalno in ostalimi). V zad- njem času je ImIo obnovljenih vdiko starih in opuščenih vino- gradov in veliko je pomagalo tudi hranilno—kreditna služba Kmetij- ske zadruge Ptuj. Produktivnost kmetijske proizvodnje se bo pove- čala s strojno obdelavo, kjer bo možna, saj jo kotif^uracija terena velikokrat onemc^oča. Skupinska obnova vinogradov, ki bi proiz- vodnjo vina pocenila, je prav zaradi terena in nenačrtnega obnavljanja nemogoča. V zvezi s kmetijstvom moram iHneniti še to, da nameravajo po\TŠiiie, ki niso primerne za vinogradništvo, pogozditL Radi bi tiMli požvili čebelarstvo, ki ima tu ugodne pogoje. Včasih je bflo" v teh krajih precej razvito, danes pa je ostalo le še nekaj starejših ljubi- teljev narave in čebd. ŠOLSTVO Do konca leta 198S je načrto- vana adaptacija šole in zgraditev nove telovadnice. Investitor bo RcpuUSka izobraževalna skupnost in Izobraževalna skupnost občine Ptuj. V vrtec bi .vključevali še več otrcA, kar se bo najbrž dalo racsničiti, če bo uspdo zadržati mlade družine doma, najprej pa je potrebno zagotoviti pogoje—raz- viti infrastrukturo, urediti oskrbo in zdravstveno službo in končno razviti nek center, v katerem bi bile koncentrirane vse potiebne sin^ in stcmtve. 2e zdaj pa je nujno, da zagoto- vimo potrebne pogoje, da bi lahko dobih v kraj zdravnika. VKS je nad 3S(X) ljudi, starejši zelo težko pridejo iz oddaljenih zaselkov, od katerih jih je iKkaj predvsem v zimskih mescih za dalj časa popolnoma odrezanih od »-edsča in od poti. V (Aviru prizadevanj za čim astejše okolje bo KS Cirkulane uredfla odlagališča za smeti in odpadke. GOSTINSTVO IN TURIZEM Razvijali bodo samo kmečki turizem, ki ima v tem okolju ugo- dne pogoje. Zaenkrat se še zelo plaho kažejo začetni poskusi oz. en poskus (Emrešič v Gradiščah), ki pa ima najbrž premalo podpore in vzpodbud iz KS same, da bi lah- ko zaživel ali celo vzpodbudil še koga, da bi ga posnemal. ZA KONEC Pri vsem tem, kar ste prebrali (če ste vztrajali do konca) je naro- be samo to, da se lahko zgodi, da polovica vsega načrtovanega lahko izpade iz programov za to srednje- ročno obdobje — zaradi objektiv- nih razlogov ali z drugimi bese- dami — zaradi spletnih stabili- zadjskih prizadevanj. « Moje — in ne samo moje mne- nje pa je, da bi se ,,stabilizacijsko obnašali" ali začeli obnašati vsi tisti, ki so doslej „živdi na veliki nogi" in da zaradi stabilizacije, ki je sicer nujna posledica našega negospodarjenja, brezbrižnosti, malomarnosti ter vseh mogočih dorab, ne bi trpeli tisti, ki so vse doslej živeli skrajno stabilizacij- sko. In kcmčno bi bil že enkrat čas, da se —• skcnaj vsi — spustimo iz varnega zavetja meglenih oblakov na da, pa čeprav ilovnata in poskušamo čimveč narediti sami in reči — to bomo naredili tako in do takrat in vedeti, da je potreben za to tudi — žal še vedno — denar, ne da se ,,dogovarjamo" in govo- rimo v fedoločnikih in nihče ne ve, da bi lahko bil kdo za kaj odgo- voren, torej na koncu ni odgo- voren nihče. Torej Haloze niso samo pokra- jina, kjer raste vinska trta, ki so jo tu gojili že Rimljani, ni samo ,,kot Bogu za hrbtom," kamor lahko pobegnete pred „blagoslovi" sodobne civilizacije, tu so kraji, kjer živijo ljudje, ki si prav tako želijo, da bi jim življaije postalo kdaj vendarle manj trdo in manj flovnato. D. PdroviC KS CIRKULANE VEČ ŽELJA KOT REALNIH MOŽNOSTI . 29. avgusta so se v narodnem domu . zbrali predstavniki krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s podro- čja družbenih dejavnosti, da bi na delovnem se- stanku analizirali in uskladili elemente za na- daljnji razvoj teh področjih v letih 1981 do 1985. Iz uvodne razprave Antona Zoreča, ki je v občinskem izvršnem svetu zadolžen za koordi- nacijo dela med krajevnimi skupnostmi, povze- mamo, da bomo v prihodnje morah nekoliko bcrij skrbeti za enakomeren razbvoj posameznih predciov krajevnih skupnosti, ne samo ožjih krajevnih središč, kot se to ponekod dogaja. Taka politika je bita dostikrat vzrok za nezado- vcrfjstvo krajanov, ki so v večini primerov tudi pripravljeni pomagati z dodatnimi prispevki in prostovoljnim delom. Tu bo potrebno še večje an^žiranje izvršnega sveta in njegovih organov ter samoupravnih interesnih skupnosti, ki mo- rajo pomagati enakomerno razvijati posamezne dejavnosti. Dostikrat se srečujemo tudi s preo- zkimi lokalnimi interesi in širših družbenih ne vidimo iz takšnega ali drugačnega vzroka. Za naslednje srednjeročno obdobje gradimo vse načrte tudi na krajevnih samoprispevkih, ki jih ravno tako nismo uspeli vskladiti, nekateri se končajo v sredini tega obdobja. Taka in podo- bna uvodna razmišljanja so bila osnova za nadaljnjo razpravo, ki se je pričela pri proble- matiki otroškega varstva. Samoupravni organi skupnosti otroškega var- stva so po temeljiti razpravi in napotilih ob- finsk^a izviSnega sveta pripravili dve varianti možaka razvoja te dejavnosti do leta 1985. Po prvi bi jo lahko povečali v obsegu dosedanjega srednjeročnega razvoja, po daigi pa v minimalnih možnostih — za 220 otrok. Pri- čakovali Je Ido. da bo iazjxa,va tu naiboli it- vahna. Ob vseh načrtovanjih, ki temeljijo na sredstvih občinskega samopri^vka in ddežih posameznih krajevnih skupnosti, je bilo seveda postavljenih nekaj nerealnih zahtev, ki jih kljub najboljši bo mogoic luesničiti, zlasti lam ne, k:. \o že oisanizirano in gre le za izboljšanje pi oj^iorskih in delovnih pogojev. Predvsem je za to obdobje značilno, da so vse krajevne skupr • - še nimajo vrtca .v cnakopravnerr: le tiste — razvitejše bodo morale luui riLi^aj več prispevati, vse pa najmanj 20 odstotkov potrebnih sredstev. Ni- kjer pa ni predvidena novogradnja, razen v Ptuju in Kidričevem. Tako gre povsod za pri- merno ureditev že obstoječih prostorov s čimer bomo lahko na najhitrejši in najcenejši nadn poskrbeli za organizirano predšolsko vzgojo in varstvo. Razprava v zvezi s socialnim skrbstvom in nalogami na lein področju je bila razmeroma kratka. Predstavniki te SIS so delegate opozorili le na to, da bo potrebno nekoliko več soddo- vanja pri organiziranju nege na domu, ki jo bo- do zagotovili skupaj z zdravstveno skupnostjo. Šolstvo bo moralo večino razpokižljivih sred- stev namenili za dokončanje srednješolskega centra, za novogradnje pri Lovrencu in v Tr- novski vasi ter za dograditvi prizidkov osnovnih šol Ivan Spolenjak in Videm pri Ptuju. Tu je bilo veliko pripomb v zvezi s prepotrd)nimi tdovadnicami, ki jih morajo zagotoviti najprej pri vseh popolnih osemletkah, šolskimi igrišči, ki jih ponekod še vedno nimajo in v zvezi z nekaterimi nujninii »«*»p*«"j«'"'. ki jih realizi- raj o iz zdmieaih sreddev anortizad je. Na področju abavstvcnega varstva bomo v naslednjih petih ktih vfagali predvsem v izbolj- šanje ravni storitev, novogradenj ali drugih investidj ni predvidenih, ker smo zanje doslej združevali sredstva v okviru regije. Tudi tu je bilo povdarjeno. da bo potrebno več storiti za dobro organizadjo nege bolnika na domu. ker je okrog 30 odstotkov ljudi v bolnišnici, ki so potrebni predvsem te oblike zdravstvenega var- stva, ki je tudi najcenejša. V nič lažjem pok)žaju ne bo kultura, ki v prihodnje ne bo več dobivala denarja za investi- dje iz združenih sredstev. Deležne ga bodo le izključno nerazvite občine v katere ptujska več ne sodi. Sicer pa imajo delavci v združenem delu vse možnosti, da ustrezno ukrepajo in sprejemajo svoja stališča in sklepe o nadaljnji usodi ptujskih kulturnih institudj. ki bodo imde denar le za redno dejavnost, ničesar pa za nujno potrebne investknjske posege v ob- činskem središču in v krajevnih skupnostih. Predstavniki telesne kulture so menili, da že tako imajo najmanj sredstev in s tem tudi naj- manj možnosti, da v naslednjih petih letih kar- koli dodatnega izvedejo. Nekatere že sprejete naloge bodo sicer realizirali in v okviru mo- žnosti razvijali tudi športne aktivnosti v občini. Iz celotne razprave je moč zaključiti, da še vsi skupaj vse premalo poznamo dejanske potrebe „ in da včasih ždje ne moremo argumentirati z dovolj trdnim podatkom ali s preverjenimi šte- vilkami. Veliko bo še potrebnega strokovnega dela in dogovarjanja, da bomo lahko vsaj del teh potreb uresničili. Sedaj, ko vemo zanje in jih poznamo, bodimo pripravljeni, da jih tudi sfinandramo, da zanje prispevamo iz svojega žepa. mS TEDNIK ~''''' ^p^^*" 1980 nase kmetustvo - 7 DRAVINJA NE BO VEČ POPLAVUALA Dravinja je polek Pesnice v ptujski občini največji pritok prave. Izvira na Pohorju pod goglo, v vodotok pa se formira pri Šmarju v občini Slovenske Konjice. Teče potem skozi Slovenske Konjice, mimo Poljčan, Makol, Majšperka in se pri Vidmu izliva v pravo. Padavinsko območje meri g23 kvadratnih kilometrov, brez območja Polskave pa 580 kvadrat- nih kilometrov. Večji del območja je hribovit, s posameznimi dolinami. Centralna dolina je Dra- vinjska, po kateri teče tudi reka pravinja. Dolžina toka od Šmarja do izliva v Dravo znaša 68 km. Na tej relativno dolgi poti se v njo izliva nekaj večjih pritokov: Polskava, Rogatnica, Ložnica z Bistrico in Oplotnica ter več manjših pritokov. Vsi ti njeni pritoki dovajajo v Dravinjo znatne vodne količine, tako da znaSajo stoletni pritoki Dravinje pri Vidmu 400 kubičnih metrov na sekundo, pri izlivu Ložnice v Pečkah 300 in pri izlivu Oplotnice 187 kubičnih metrov na sekundo. Iz teh podatkov je razvidno, da so poplave v dolini Dravinje pogo- ste; najmanj dvakrat letno. To je tudi vzrok, da so se naselja razvi- jala izven doline na obronkih pobo- fij- V agropedološkem pogledu tvo- rijo centralno dravinjsko dolino naplavine, ki so sicer rodovitne, vendar zaradi poplav nepropustne in v večini premokre ali celo zamoč- virjene. V ptujski občini znaša ožje območje doline okrog 600 ha, kar je vsekakor pomembno, širše območje je pa večje. Pa vendar na ožjem območju doslej ni bilo mogoče razviti intenzivne kmetij- ske proizvodnje, ker so poplave to preprečevale. Glede na to, da je vedno večja potreba po novih kmetijskih površinah, so v letošnjem letu začeli izvajati regulacijska dela in to na odseku med Vidmom in Dravo, kajti v spodnjem izlivnem Regulirana struga Dravinje pri Vidmu foto: J. Bračič toku so s spremembo vodnega^ režima Drave nastopili ugodnejši pogoji za regulacijo Dravinje. Dolžina tega odseka znaša okrog 2,5 km. Dela financira Območna vodna skupnost Drava, izvaja pa Vodno gospodarsko podjetje Mari- bor TOZD Drava Ptuj. S spremembo vodnega režima Drave in regulacijo Dravinje do Vidma se je veliko pridobilo na zemljiškem kompleksu med Dravo in turniško Studenčnico, saj se je obseg poplav zaradi visokih vod zreduciral na manjšo površino ob izlivu Dravinje. Tako se bodo te površine lahko koristile za kmetij- ske ali za gozdarske namene. Ker gre za kompleks okrog 1600 ha, bodo morali ptujski kmetijci in gozdarji čimprej razmisliti o smotrni namembnosti kompleksa. V srednjeročnem obdobju 1981 do 1985 predvideva območna vodna skupnost Drava nadaljevati financiranje regulacije Dravinje od Vidma do izliva Ložnice pri Pečkah. Dolžina tega odseka znaša okrog 12 km. Z regulacijo tega odseka se bodo reducirale prepo- goste poplave in bo možno varneje kmetovati na površini okrog 600 ha. Ta pridobitev pa se ne nanaša samo na centralno dolino Dravinje, ampak tudi na stranske doline, oz. njene pritoke. Tako bo možno ure- diti še neurejen izlivni odsek Polskave, Rogatnice in ostalih pritokov, ki jih sedaj zaradi neregulirane Dravinje niso mogli urejati. V vseh teh dolinah so sicer manjše površine, vendar za tamkaj- šnje prebivalce pomembne. Regula- cija Dravinje se izvaja na petletno varnost, kar pomeni, da se bodo poplave javljale le vsakih pet let, vsakoletne poplave pa se odpravlja- jo. Regulacija na petletno varnost predstavlja prvi korak, naslednji korak in v^jo varnost pa bodo dosegli, je povedal direktor TOZD Drava Ptuj, Ivan Krapec, z izgrad- njo zadrževalnikov na Oplotnici, Ložnici in Polskavi, seveda v letih 1985—1990. » Stroški za regulacijska dela na odseku med Vidmom in Dravo zna- šajo 15,000.000 novih dinarjev, za odsek od Vidma do občinske meje Slovenska Bistrica pa se planira 47,000.000 novih dinarjev. Prebivalci dravinjske doline in Kmetijska zadruga Ptuj so nad regulacijo navdušeni, saj so popla- ve tiste elementarne nesreče, ki se jih še posebej bojimo. N. Kotar Za pridobitev Icvalitetnejših kmetijskih površin... Ze v mesecu juliju je bil v javno razpravo dan osnutek samouprav- nega sporazuma o ustanovitvi in delovanje Samoupravne interesne skupnosti za melioracije Polskav- ske doline na območju občine Ptuj, Slovenska Bistrica in Mari- bor. O njem bi naj razpravljali in dali morebitne pripombe: Kmetij- ske zemljiške skupnosti občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Mari- bor, območna vodna skupnost ,,Drava" Maribor. Samoupravne j interesne skupnosti za pospeševa- | nje kmetijstva občin Ptuj in Slo- j venska Bistrica, Sklad za pospeše- j vanje kmetijstva Maribor, Kme- j tijske zadruge Ptuj, Lovrenc, Slo- ' venska Bistrica, druge temeljne or- ganizacije . s področja kmetijstva ter krajevne skupnosti Videm, Do- lena, Lovrenc, Ptujska gora, Cir- kovce, Majšperk, Polskava, Pra- gersko, Leskovec, Crešnjevec, Slo- venska Bistrica, Rače, Fram, sa- moupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost. Kreditna banka Maribor in drugi. Razprava naj bi bila zaključena do prvega septembra, saj bi dva meseca morala zadostovati za po- globljeno razpravo. Zvonka Kne- ževič, članica izvršnega sveta SO Ptuj pa nam je povedala, da še vedno od večine podpisnikov — nosilci v občini so Kmetijske ze- mljiške skupnosti, niso prejeli no- benih pripomb. To verjetno ne po- meni, da je sporazum tako dobro pripravljen, ampak da o njem podpisniki še niso razpravljah, kajti v osnutkih sporazumov je ve- dno toliko različnih interesov, gre tudi za vprašanje financiranja, na- pisan je precej okvirno in zato bi bile pripombe nujne. Razprave bi morali nujno pospe- šiti, tako v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela kot v drugih skupnostih, ki so podpi- sniki sporazuma. Sporazum bi morali v najkrajšem času tudi sprejeti, saj se Samoupravna inte- resna skupnost za melioracijo pol- skavske doline na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Mari- bor ustanavlja z namenom, da bi pospešili razvoj kmetijstva na spo- dnjem delu povodja Polskave, za- gotovili racionalno proizvodnjo hrane ter uvajanje novih kuhur. N. Kotar Listje sladkorne pese kvalitetna krma za vse zivali Listje sladkorne pese je v svežem in siliranem stanju visokokvali- tetna krma za vse vrste živali, predvsem za krmljenje krav molznic, pitane živine in plemenskih svinj. Eden od najpomembnejših pogojev, ki . vpliva na uporabnost in hranilno vrednost glav in listja sladkorne pese je čistoča. Posebno pri spravilu pese v slabih vremenskih razmerah je potrebno hstje in ^lave sladkorne pese skrbno pospravljati, ker bomo le tako dobiU čisto m kvalitetno krmo bodisi za krmljenje v svežem in siliranem stanju. V optimalnih pogojih pospravljeno listje in glave sladkorne pese pri vlagi 13 — 14 % vsebuje okrog 14 gramov prebavljivih beljakovin in 83 gramov škrobnih enot. Na enem hektaiju pridelamo 300 do 350 gramov svežega listja (450 do 500 kg prebavljivih surovin beljakovin in 2500 do 3000 kg škrobnih enot — to je nenakovredno 3500 do 4000 kg žit). Listje sladkorne pese vsebuje tudi precej aminokislin, še posebej lizina, kije nujno potreben za prehrano svinj, zato je listje sladkorne pese zelo dobra krma za plemenske svinje. Listje sladkorne pese pa vsebuje tudi precej mineralov, razen fos- forja, ki ga je potrebno posebej dodajati. Pesno Ustje v svežem ali siliranem stanju vsebuje dosti oksalne kisline in veže kalcij v listju v kalcijev oksat, zato ga v silaži primanjkuje in to povzroča prebavne motnje. Prav zaradi tega je nujno, da ob krmljenju dodajamo minerabii dodatek, ki vsebuje kalcij in fosfor v razmerju 2:1 (kalcijev fosfat, kostna; moka, thpmasfosfat in podobno). Če pa imamo na voljo silažo in mešanice koruze oz. koruznice in pesnega listja, pa se ni treba bati, da bi prišlo do posebnih prebavnih motenj. N. Kotar ^ ODLOČITEV POSLOVNE SKUPNOSTI Krompir, reden gost v jedilnikih, po 3,3 din Prvega septembra so se na sestanku krompirjeve poslovne skupnosti sestali delegati iz celotne Slovenije. Dogovorili so se za odkupno ceno krompirja v naši republiki. Stanko Tomanič, vodja komer- ciale Kmetijske zadruge Ptuj se je seje udeležil in nam o dogovorih povedal: ,,Seznanili smo se s proizvodnjo krompirja v svetu, po posameznih državah, s proizvodnjo v naših Sosednjih republikah in v Sloveniji. y Franciji je proizvodnja krompir- ja tako veiika, da dajejo posebne "■egrese za vsak izvožen kilogram •krompirja. Podobno je v Španiji, ZRN, Poljski... Tržni viški tudi v Jugoslaviji niso mali, Srbija razpolaga z 2000 vagoni tržnih viš- kov merkantilnega krompirja in nekaj podobnega tudi Hrvatska. Tudi v Sloveniji je pridelek krompirja sorazmerno dober, zlasti na področju Dravskega in Ptujskega polja. Dolenjska, Pomurje, Gorenjska imajo za 10 do 20 odstotkov nižji pridelek glede na prejšnja leta. Krompir zahteva mnogo dela, tndi mladih rok foto: zk Na osnovi količine pridelka smo se odločili, da bo odkupna cena 3 dinarje 30 par. To ceno smo primerjali z ostalimi kmetijskimi pridelki: pšenico, sladkorno peso... Cena. ki smo jo določili je primer- na cena in z njo bomo lahko tudi konkurenčno nastopali v sosednjih republikah, zlasti v Hrvatski ter Bosni in Hercegovini. K tej ceni se prištejejo stroški or- ganizatorja — 60 par, deset par se doda v rizični sklad, 40 par za prevoz po Sloveniji." Obiskala sem tudi ptujsko tržni- co. Prodajalke krompirja imajo ceno od sedem do osem dinarjev za kilogram krompirja. Prodajajo že pozni krompir, zlasti Igor, cena osem dinarjev pa se jim še ne zdi zadosti visoka. Doma bi ga dale gospodinje ceneje, na trgu pa je tre- ba plačati prostor, tehtnico, stane tudi avtobus... Tarnajo, da ob ceni 3 dinarje 30 par ne bodo ničesar zaslužili, še za mineralna gnojila in škropiva ne bo dovolj. S ceno, ki je določena se proizvajalci torej ne strinjajo, vsaj pet dinarjev bi mora- la biti za kilogram. N. Kotar Neurje je uničilo tudi hmeljne nasade o neurju,ki je divjalo v naših krajih in o škodi, ki ga je povzročilo, smo že dosti pisali. Kot nam je znano je ptujska občina zelo bogata s hmeljnimi nasadi. Neurje ni prizaneslo tudi mladim sadikam ,,zelenega zlata". V KS Videm raste hmelj na 28 ha obdelovalne zem- lje. Neurje je podrlo 4 ha hmelja (se pravi celo njivo) na vsakem pnjsameznem nasadu pa ocenjujejo, da je škode za 30 "/o. Hmelj so sicer začeli obirati predča- sno, vendar jim zaradi potrganih hmeljnih sadik, ni uspelo vsega obrati. Tako so polovico hmelja morali enostavno vreči vstran. Vrhi hmelja so ponavadi naj- lepši in ti so bili skoraj vsi uničeni. Hmelja, ki je bil podrt na 4ha pa enostavno niso mogli obrati. Pogled na podrto njivo hmelja je bil ranljiv in ob pogledu se ti je vsilila misel, koliko dela in sredstev so delavci vložili v ta pridelek, ki od njega nič nimajo. Hmelj so začeli obirati 25. avgusta z delom pa bodo končali 15. septembra (mogoče kakšen dan prej ali pa pozneje). Obirajo ga z dvema strojema, delo je veliko bolj preprosto kot v prejšnjih letih, saj se vse delo opravlja po tekočem traku. Stroji delajo noč in dan. V 24 urah posušijo okrog 300—400 košev. Upamo, da bodo kljub škodi, ki jo je povzročilo nedavno neurje, imeli dober pridelek. Jana Hvaleč VSE POGOSTEJŠE SO NESR^ S TRAKTORJI Odgovornost za človekovo varnost moramo čutiti tudi sami ^ Traktor je postal nujen spremlje- valec kmetijstva, brez njega bi si le težko predstavljali delo na kmeti- jah in v družbenem sektorju kme- tijstva. Prav zaradi traktorja, in nesreč z njim pa umirajo kmetje v najboljših letih, polni moči in vol- je. Statistični podatki dokazujejo, da je največ nesreč zaradi neizku-, šenosti in nepazljivosti voznikov. Vozniki tudi marsikdaj precenjuje- jo svoje sposobnosti in so premalo seznanjeni z voznimi lastnostmi traktorjev. V letu 1979 in prvem polletju le- tošnjega leta je bilo zabeleženih v ptujski občini med prometnimi nezgodami tudi sedem nesreč s tra- ktorji. Mnoge nesreče so ostale neevidentirane. V lanskem letu so bile nesreče zlasti v mesecih sep- tember, oktober, november in de- cember. Dve nesreči sta bili s smrt- nim izidom. Letos so evidentirane nesreče v mesecih april, julij in av- gust. Avgustovska nesreča se je končala z izgubo človekovega živ- ljenja. I i Kmetje hočejo opraviti čim več • del v dneh, ki so lepi, sončni. Na- porno delo jih utrudi, vendar tega sami nočejo spoznati. Ob trenu- tkih slabosti pa je zanje lahko to tudi usodno. Največkrat tako ostanejo kmetije brez gospodarja, prav na kmetih pa se kmečka mo- ška roka ne da nadomestiti. Da bi čim več in hitreje stvari opravili, starši nemalokrat poza- bljajo na roditeljsko odgovornost do svojih otrok in so celo ponosni kadar vozi traktor tudi njihov še šoloobvezni otrok. Ti primeri niso osamljeni. Vse več jih je po naših njivah in travnikih, pa tudi v vino- gradih, kjer delo in strmine zahte- vajo še posebej spretnega voznika. Število traktorjev iz leta v leto narašča tudi v naši občini. Eviden- tiranih je 2600 traktorjev. Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu skrbi tudi za izobraževan- je voznikov traktorjev. Kako? Re- ferent za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Jerenko nam je o delu občinskega sveta po- vedal: ,,Ze več let skrbimo za dodatno izobraževanje voznikov traktorjev. Prek avtomoto društva Ptuj in Ki- dričevo ter Združenja šoferjev in avto-mehanikov Ptuj organiziramo seminarje in predavanja. Preda- vanja so na temo: etika v prometu, traktor v prometu in kaj veš o traktorju. Udeležba na predavan- jih ni zadovoljiva. Vozniki mislijo, da vedo že preveč in da jim preda- vanja niso potrebna. Predavanja popestrimo tudi s predvajanjem filmov. S tradicijo predavanj bodo nadaljevali. Letošnjo zimo bodo prek društev in delavske univerze ponovno organizirali seminarje za voznike traktorjev. , Vozniki pogosto namerno kršijo predpise. V akciji, ki smo jo letos organizirali smo zabeležili več na- mernih kršitev, ki jih ljudje opra- vičujejo z ,,čez teden dni imam tehničnega, pa bom že popravil", ne zavedajo pa se, da zaradi pomanjkljivosti na vozilu lahko pride do nesreče, morda tudi ne- sreče s smrtnim izidom." Vozniško dovoljenje za vožnjo traktorjev lahko dobijo tudi pet- najst-letniki, če so telesno in duševno sposobni voziti kmetijski traktor, in če seveda opravijo vo- zniški izpit za vožnjo kmetijskega traktorja. Franc Jerenko meni, da je to dobrodošlo, kajti na kmetijah ostajajo starejši, mladi od 15 do 17 let pa so, pravi, toliko strokovno uspodobljeni, da lahko delo opra- vljajo. Napaka mladostnikov je le v tem, da radi hitijo in nimajo časa misliti, kar je tudi eden od vzrokov nesreč s traktorji. Pogosto ljudje priklapljajo za traktorje vozove, ki nimajo zavor- nih sistemov in svetlobnih naprav. Nesreče na prehodu iz dneva v noč so zato večje in hujše. Kmetijski traktor mora imeti na- prave za osvetljevanje in svetlobno signalizacijo, napravo za dajanje zvočnih signalov, napravo za od- vajanje izpušnih plinov, priklopno napravo za spajanje priklopnega vozila ter druge naprave, ki so po- sebnega pomena za varnost pro- meta, manjkati pa ne sme tudi prometno varnostna oprema. Zaradi večje varnosti pri delu bi morah biti vsi traktorji opremljeni s kabinami ali vsaj z varnostnimi okviri. Vozniki bi bili tako belje zavarovani, prevrnjeni traktor ta- ko voznika ne bi pokopal pod se- boj. Prav zaradi tega je med nesre- čami traktoristov v družbenem sektorju manj nesreč s smrtnim izidom, kajti le ti morajo imeti traktorje s kabinami. Z vso odgovornostjo za človeko- vo varnost moramo storiti vse, kar smo dolžni in sposobni. Z dobro organizacijo in uporabo sodobnih pripomočkov ter nazornim prika- zovanjem delovanja traktorjev s priključki bomo občutno zmanjšali število smrtnih nesreč. Anka Ostermanova, tajnica sku- pnosti socialnega skrbstva občine Ptuj nam je povedala, da družine, ki ostanejo z majhnimi otroci, s premalo delovno močjo — soci- alno ogrožene po prometni nesreči s smrtnim izidom, pri njih še niso iskale pomoči. Mogoče v ptujski občini res ni takšnega primera ali pa je mogoče res to, da kmečki ljudje ob velikih izgubah, naj bodo človeške ali elementarne in materi- alne, hitreje najdejo fX)moč pri so- sedih in si s časoma tako ali druga- če opomorejo. V letu in pol — tri nesreče s smrtnim izidom; to res ni veliko število. Ce bi povprašali družine, ki so v nesrečah s traktorji izgubile svoje najdražje, pa bi nam pove- dali kako velika praznina je nasta- la v njihovih domovih, kako zelo pogrešajo pomoč gospodarja pri delu, kako težko je odplačevati kredite, ki so jih dobili za pre- usmeritev. Ce pogledamo te štčvil- ke s te plati, potem je slika druga- čna in veliko bolj zaskrbljujoča. Ce tako razmišljamo, potem ni odveč priporočilo, naj upravljalci traktorjev izkoristijo vsako mo- žnost za strokovno izobraževanje in naj bodo pazlivejši pri delu. Največ pa je odvisno od vas traktoristov samih. Sodobni pripo- močki za pridelovanje hrane naj služijo svojemu namenu — da bi jih živi in zdravi uporabljali pri delu. Pri tem pa ne smemo poza- bljati na številne prizore iz vsako- dnevnega življenja: otrok na trak- torju, otrok v naročju traktorista, otrok na nezavarovanem blatniku, otroci in odrasli na zvrhani priko- lici, vožnja v mraku in temi brez svetlobne signalizacije .... kot da izzivamo in rinemo v nesrečo. Več nesreč s smrtjo voznika trak- torja ali sopotnika na traktorju oz. prikolici je bilo zadnje leto tudi na območju občin Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica. Nada Kotar 8 - iz naSih krajev 11. september 1980 - XEDNIK V Trnovski vasi gradijo Pred dnevi smo se mudili v Trnovski vasi in se pozanimali, kako se kaj pripravljajo na četrti krajevni praznik. Oglasih smo se na dveh gradbiščih; pri kulturni dvorani in |X)šti. Otroci, ki so končali s poukom in se podili okrog šole, so nam jKivedali, da so pri pošti»za danes« že končali, da pa pri kulturni dvorani še delajo. Napotili smo se torej k bodoči kulturni dvorani, ki pa na na.še prese- nečenje že ponosno razkazuje svojo veličino. Na gradbišču smo našli tesarje domačine, ki pripravljajo ostrešje. Povedali so, da bodo do krajevnega praznika dvorano pokrili, zidarji pa še morajo narediti notranje omete in tla. Povprašali smo tudi, kako je kaj s pošto. »Pošto bomo pa ob krajevnem prazniku predali svojemu namenu«, je veselo odgovoril Polanec Alojz, eden od tesarjev in pri tem pristavil, da je tudi tam pomagal pri gradnji. Ob tem naj povemo, da so v Trnovski vasi poštne prostore gradili le s prostovoljnim delom in solidarnostnimi sredstvi občine Ptuj. tekst: M. D. foto: M. M. TakSen objekt zahteva veliko prostovoUacga deb Nova pošta čaka na montažo 0|H^ne, v ozadju ps Je najrc^^l probki KS Tniovska vas — dotn^ana oaoovnoiolaka zmdb« Prva plošča na kulturni dvorani Foto: M. M. Krajani krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica praznujejo v nedeljo 14. septembra krajam krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica praznujejo svoj peti krajevni praznik. V tem letu so vse prireditve združili v en dan, ki se bodo zvrstile na športnem igrišču TVD »Partizan« na Rogoznici ob Cesti 8. avgusta. Pri organizaciji prireditev sodelujejo tudi Kmetijska zadruga Ptuj, Obdravski živinorejski veteri- narski zavod Ptuj in Tovarna Gorenje Muta. Praznovanje bodo pričeli z odprtjem razstave goveje živine in kmetijske mehanizacije za spravilo živinske krme, ki bo od 9. do 12. ure. Ob 11. uri bo demonstracija male kmetijske mehanizacije Tovarne Gorenje Muta, kije zlasti primerna za vrtičkarje in manjše kmetijce. Ob 14. uri bo slavnostna seja krajevne skupščine, družbenopoli- tičnih organizacij in delegacij krajevne skupnosti ob novem otroškem vrtcu. Ob tej priliki bodo odkrili na otroškem vrtcu spominsko ploščo Jožefi LACKOVI, ženi narodnega heroja Jožeta Lacka. Kulturni pro- gram pa bodo izvajali pionirji in mladina osnovne šole Franc Osojnik *tuj in člani osnovne organizacije ZZSMS »Franc Kramberger« Ro- goznica. Ob 16. uri bodo spretnosti preizkusili člani gasilskih društev Kicar. Pacinje, Podvinci in Spodnji Velovlak, ki tekmujejo za prehodni pokal krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. nato pa bo sledila še vaja enot civilne zaščite. Za družabni del so skrb prevzeli člani gasilskega društva Spodnji Velovlak, tako, da bo od 15. ure dalje tudi zabavna pnreditev s plesom.. Krajani krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica praznujejo vsako leto svoj praznik v drugi vasi. Tako so doslej praznovali v Spod- njem Velovlaku, Podvincih, Kicarju, Pacinju, letos pa je na vrsti Ro- goznica in Nova vas pri Ptuju. Krajevni praznik je posvečen spominu na narodnega heroja Jožeta Lacka in padle borce NOV in aktiviste OF ter žrtve fašističnega nasilja. F B. NAJLEPŠE JE RES NA DEŽELI... MLADI SO NERAZDRUŽUlVI DEL CELOTNE DRUŽBENE SKUPNOSTI Sploh ni res, ko govorijo, da imajo mladi na deželi manj možno- sti za razvijanje različnih aktivno- sti. Se manj je resnice v trditvi posameznikov, da je na podeželju mladim težje živeti, kot recimo nekje v mestu. V krajevni skup- nosti Hajdina, kjer je v okviru sve- ta mladih združenih kar pet osnov- nih organizacij ZSMS so z doseda- njim delom dokazali obratno. Zelo redko se zgodi, da nam ob naših obiskih pohvalijo mlade sami pred- stavniki krajevne skupnosti, da povedo toliko lepih in vzpodbudnih besed o delu mladih in vključeva- nju v družbene dejavnosti in dru- štva. V KS Hajdina smo to dožive- li. In nismo bili začudeni, kajti dober glas seže v deveto vas in prav zaradi tega dobrega glasu smo se napotili med mlade v Hajdino, z že- ljo, da napišemo kaj več o njiho- vem delu. Srečko Hauser je predsednik sve- ta mladih pri KS Hajdina. Njihovo organiziranost je za uvod takole predstavil: _____ ,,V naši krajevni skupnosti, se pravi v okviru sveta mladih je združenih pet osnovnih organizacij in sicer iz Zgornje Hajdine, iz Dra- ženc, Gerečje vasi, Skorbe in Hajdoš, kjer imajo skupno or- organizacijo ter iz Slovenje vasi. V krajevni svet mladih se dobro vključujejo vse osnovne organizaci- je, redno imamo sestanke z njihovi- mi predsedniki, pa občasno s posameznimi predsedniki raznih komisij in sekcij. Kar se tiče aktivnosti mladih, mislim, da ni mogoče dvomiti va- njo. Se posebej v zadnjem času se je ta povečala v nekaterih osnovnih organizacijah. Predvsem v Dražen- cih, Hajdini in Gerečji vasi. V Slovenje vasi in Hajdošah je prišlo do zamenjave vodstev, zato tam trenutno ni tako izrazite aktivnosti. Novo vodstvo se že uveljavlja in prepričan sem, da bo delo kmalu steklo normalno." Politično ste torej mladi dobro organizirani, kako pa vam ob takih pogojih uspeva reševati ' kopico problemov, do katerih prav gotovo prihaja v posameznih osnovnih or- ganizacijah? — " ,,S stališča sveta mladih je to prav gotovo težje, kot v sami osnovni organiz^aciji. Veliko je problemov in različnih interesov, zato je na sestankih potrebno veli- ko strpnosti in predvsem volje, da ne prihaja do kakšnih zaostrovanj. Center vse koordinacije dela so prav gotovo seje oziroma posveti s predsedniki posameznih osnovnih organizacij kjer želje, potrebe in probleme vsklajujemo z realnimi možnostmi. Pri tem moramo zlasti pazili, da ne izstopamo iz izhodišč krajevne skupnosti ali širše družbe- ne skupnosti. Zavzemamo se pač, da bi vse osnovne organizacije dobro delovale in mislim, da pri tem že beležimo dobre rezultate. Problem zase so pa prostori. Mladi iz Hajdine samo imamo to vprašanje najbolje urejeno, saj so nam na razpolago skoraj vsi Srečko Hau«rr, predsednik sveta mladih pri KS Hajdina prostori KS. Imamo svojo klubsko sobo, kjer gojimo razne športne in razvedrilne igre. Svoj prostor imajo še v Dražencih, kjer se mladi zbira- jo v domu občanov, pa mladi v Gerečji vasi, kjer se zbirajo v gasil- skem domu. Večji problemi pa so predvsem v Slovenji vasi, v Skorbi in Hajdošah." Ves čas govorimo o aktivnosti, kaj pa konkretno delo, kaže dobro ali so pri tem mladi manj uspešni? ,,V sodelovanju s krajevno skupnostjo smo imeli več uspelih delovnih akcij, naj omenim samo akcijo ob ureditvi žive meje ob pokopališču v Hajdini, kjer je bil ol>isk zelo dober, pa tudi učinek. Uspela je tudi akcija čiščenja okolja v Zgornji Hajdini. V okviru KS pa smo organizirali tudi so- delovanje mladih na enodnevni udarniški akciji na MDA Slovenske gorice 80. Razen tega smo tesno sodelovali tudi s krajevno skupnostjo ob izrednih razmerah v prvi polovici, najbolj žalostnega le- ta Jugoslovanov. Skratka naše delo poteka skladno z delom krajevne skupnosti in društev in prepričani smo, da bo tako tudi naprej." In kakšne naloge so pred vami do konca tega leta? ,,Vse tiste naloge, ki jih zaradi različnih objektivnih vzrokov nis- mo realizirali v prvem polletju smo seveda prenesli na drugo poletje. Vse je nared za izdajo informativnega biltena mladih, v kratkem se bomo predstavili z last- no igro Domačija, ki jo pripravlja naša sekcija pri kulturno prosvet- nem društvu. Od ostalih akcij pa naj le še omenim, da redno sodelujemo ob pripravah in izvedbi raznih proslav in prireditev, skrat- ka mladi smo prisotni v vseh strukturah družbenega življenja na vasi." M. Ozmec Praznik ormoške KS 19., 20. in 21. septembra bodo potekale številne prireditve v počastitev praznika krajevne skupnosti Ormož. Prireditve se bodo pričele v petek s strelskimi tekmovanji v soboto bo otvoritev asfaltnih odsekov krajevnih cest, sledila bodo športna srečanja in vaja gasilskih enot in enot civilne zaščite. V programu prireditev imajo tudi srečanje sindikalnih organizacij bratskih občin. Osrednja prireditev bo nedelj- ska slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbeno f>ofitičnih organizacij. Tu bodo podelili petim zaslužnim kraja- nom bronasta odličja OF pri- pravljajo pa še bogat kulturni program. JB MLADI IZ TR2CA SO SE IZKAZALI Jez v Tricu spet »opravlja svojo nalogo« V Tedniku smo že poročali, da je leseni jez na Polskavi v Tržcu popustil in da je deroča voda 30vsem zasula dovodni kanal do esenega kolesa, ki je poganjalo mehanizem žage. Staro leseno kolo se je ustavilo, pa ne za dolgo. Mladinci, člani OO ZSMS iz Tržca so razumeli stisko lastni- ka žage in ponudili svojo pomoč. V dveh udarniških sobotah so pomagali zgraditi novi jez in očistili dovodni kanal, v katerem je bilo ogromno kubičnih metrov peska. Staro leseno kolo se je torej ponovno zavrtelo, žaga je spet »zapela«. Mladinci pa si za svoje hiimano delo nedvomno zaslužijo vso priznanje. JB PO SLEDOVIH KNAPOVSKEGA ŽIVLJENJA V ViČANCIH V zadnjih letih se je povečalo naše zanimanje za premog, za energetsko sredstvo, ki ga je v zad- njih desetletjih skoraj povsem izpodrinila nafta. Jasno je, da je uporaba nafte mnogo bolj udo- bna, na našo žalost pa iz dneva v dan dražja in to občutno. Pa je zaradi tega mnogo večja pozornost naše družbe ponovno namenjena domačim energetskim sredstvom, med temi ima premog zelo pomembno vlogo. O vsem tem se naši spomini cesto vračajo v čase, ko so premog kopali takorekoč pod vsakim večjim hribom in vsaj prebivalci v okolici teh malih premogovnikov niso živeli v strahu, da se pozimi ne bodo imeli s čim greti. Časi so st spremenili in izkop premoga v teh premogovnikih so postopoma opuščali, čeprav bi še pod marsi- katerim haloškim ali slovensko goriškim hribom našli precejšnje zaloge premoga, ki je po kvaliteti menda celo boljši od velenjskega. Seveda so količine v primerjavi s tistimi v sedanjih premogovnikih izredno majhne in se vsaj zaenkrat drage investicije za izkoriščanje tega ,,črnega zlata" ne bi obres- tovale. V okolici Podgorcev je še danes nekaj rovov, vhodi so seveda zasuti in v rovih je voda, menda so s kopanjem premoga na tem območju končali leta 1958. V nekdanjih rovih je ostalo precej metrov železniških tirov, pa tudi nekaj drugega rudarskega orodja. V Vičancih nam je nekdanji dela- vec v tem premogovniku pokazal precej zasutih vhodov v takratne premogovnike, našteti jih je mogoče prek deset. Se danes so vidne poti, po katerih so odvažali nakopani premog in ogromne nasipine odpadnega materiala iz premogovnika. Na mnogih mestih se je hrib dobesedno pogreznil, na Jožef Hebar:»s kar bidovko in krampom — brez posebne opreme smo včasih odhajali v temne rove.« nekaterih mestih se zemlja še vedno premika. Vse to nam je pokaz.al Jožef Hebar iz Vičanc, ki je delal v premogovniku v Vičan- cih od 1951 do 1956. leta, nato pa še dve leti v Podgorcih. Za delo v premogovnikih vemo, da je naporno, kljub vsej sodobni mehanizaciji, ki jo imajo danes na razpolago. Lahko si torej predstavljamo pogoje, v katerih so delali pred 20 ali 30 leti. Jožef Hebar pripoveduje, da je bilo delo takrat izključno ročno. Ročno so kopali rove, zračne jaške, tudi izkop premoga so opravljali izključno ročno. Dva rudarja sta v osmih urah morala nakopati tono premoga. ,,Štiri ure sem vihtel deset kilogramsko kladivo, druge štiri ure kramp," se spominja Na mnogih mestih je moč opaziti sledove nekdanjih podzemnih rovov Jožef Hebar. ,,V eni uri sem zaslu- žil 10 dinarjev." Plasti premoga v teh premogov- nikih so bile debele od 50 do 60 centimetrov, lahko si torej pred- stavljamo, kakšno količino zemlje je bilo potrebno pobeg premoga izkopati za nadaljevanje rova. Menda so v bližini tnHi ^»KoI..;?« plasti, celo do dva metra, vendar jih takrat zaradi slabe tehnične opremljenosti niso mogli izkopati, danes pa se to pe bi izplačalo, če upoštevamo, da v naših znanih premogovnikih plasti premoga ponekod merijo nad 100 metrov. Jožef Hebar se s ponosom spo- minja dni, ko je delali globoko pod zemljo, saj so vzdržali le naj- bolj pogumni. Le človek trdne volje je lahko vzdržal naporno delo v temnem rovu, ki ga je osvetljevala le ,,karbidovka," v zatohlem zraku in ob neprestani nevarnosti, da bodo leseni pod- porni stebri popustili in jih poko- pali pod seboj, ali da jih bo zaradi slabih vodnih črpalk zalila voda. Kljub vsemu je peščica ljudi vztrajala vse dokler ni postalo ko- panje premoga v teh premogov- nikih ekonomsko neupravičeno. Vprašanje pa je, če ne bomo v prihodnosti prisiljeni s pomočjo sodobne tehnologije pričeti izko- riščati preostalih zalog tega zemeljskega bogastva tudi na našem območju. JB 'f EDNIK ^ september 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 ŠOLSTVO V VOJNI MORNARICI šolstvo v naši vojni niornanci se uspešno razvija že polnih 36 let in jega v obdobje slavnih dni narodnoosvobodilnega boja in socialistične fjvolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Prvi vojni tečaj v mornarici je bil organiziran novembra 1943 v Veli Luki. Januarja 1944 je bila na ptoku Visu ustanovljena šola za zveze, kjer je bilo več krajših tečajev za ysposabljanje vezistov za potrebe mornarice in kopenske vojske. Sledili 50 seminarji za strojnike, motoriste, potapljače in diverzante, v začetku februarja pa še tečaj za starešine ladij obalne plovbe. Za tem je bil, 24. [naja 1944 na Visu ustanovljen center za šolanje celotnega mornariškega Icadra. Tako je bilo med NOB v naši vojni mornarici usposobljeno v faznih tečajih okro^ 1.200 borcev in starešin. Po osvoboditvi je bila ena od glavnih nalog nove Jugoslovanske vojne mornarice, da si usposobi nove mlade kadre. Potrebo po šolanju mladih kadrov je posebej poudaril vrhovni komandant tovariš Tito, kije 27. julija 1946 v govoru v Splitu med drugim dejal: »Vi, mornarji, podoficirji, oficirji in admirali jugoslovanske mornarice, pred vami je ogromna naloga, da vzgojite nove kadre, ki bodo sposobni upravljati s sodobno tehniko, s katero bomo oskrbovali našo mornarico.« V tej smeri seje potem začelo intenzivno delo pri razvoju moma- fiškega šolstva. Današnji Mornariški šolski center v Splitu predstavlja edinstveno znanstveno institucijo naše vojne mornarice, ki je rezultat 36—letnih izkušenj v šolanju starešinskega kadra mornarice, ki pomeni dosledno uresničevanje besed tovariša Tita o usposabljanju mladih kadrov. K usposabljanju mladih kadrov za našo vojno mornarico, pomor- stvo in rečno ladjarstvo pa prispeva svoj delež tudi Tehniška pomorska, strojna in elektro šola v Piranu. PREŠERNOVA DRUŽBA, Ljubljana, Borsetova 27, je izdala ponatis zanimive knjige Franca Šetinca: MISEL iN DELO EDVARDA KARDEUA Kljub temu, da je imela prva izdaja za slovenske razmere vi- soko naklado 23.000 izvodov, je zelo hitro pošla. Ponatis knjige je že v prodaji, cena pa znaša 140 dinarjev. Knjiga ima 262 strani, tiskana je na brezlesnem papirju, opremljena s fotografijami, vezana pa v celo platno z več- Markovski f olkloristi na Ivanečkih kresovih v Koprivničkem Ivancu le nekaj kilometrov od Koprivnice prire- dijo vsako leto ob koncu meseca avgusta pod okriljem ivanečkih kresov veliko folklorno prireditev. Na letošnjih Ivanečkih kresovih, ki so bili že peti po vrsti sosodelovale skupine K UD »Šandor Petefi« Novi Sad, KPD »Djuka Kiš« Sid, KUD »Vladimir Nazor« Bošniaci, Folklorno društvo Krusanec, Ugranak »Seljačke sloge« Donja Dubrava. Domača fol- klorna skupina in folklorna skupina »Anton Strafela« iz Markovec, kije gostovala na tej prireditvi že drugič in bila tudi edina folklorna skupina IZ Slovenije. V Koprivničkem Ivancu so na predvečer pred Ivanovim po ljudskem običaju na vseh vaških križpotjin kurili kresove. Da bi rešili ta ljudski običaj pred popolno pozabo, gaje pred leti, sedaj že preminuli domačin ponovno obudil. Prav njemu pa sedaj na dan Ivanečkih kresov gre posebna zahvala in spomin. Pred vaSkim kulturnim domom se zbere povorka v kateri so tudi delegacije sodelujočih folklornih skupin., ki skupaj odnesejo k spomeniku padlih borcev v NOB in na njegov grob spx)minske vence. Proti večeru, ko vaščani že nekako končajo s svojimi vsakodnevnimi opraviU, se zberejo na vseh vaških križiščih. Vse sodelujoče folklorne skupine krenejo v povorko skozi vas in tam, kjer so zbraniliudie izvajajo svoj krajši program. Povorka v kateri sodeluje okrog tristo folkloristov in ki je burno pozdravljena od prisotnih vaščanov traja tja^o večera. Pred hiso nedavno preminulega pobudnika Ivanečkih kresov zakurijo na- jvečji kres. Na tem mestu, kjer se skupine tudi najdalje zadržujejo, so vsi Tolkloristi pogoščeni s poticami. ! Ob 8. un zvečer je bil v velikem novozgrajenem kulturnem domu nastop folklornih skupin. Naša folklorna skupina je zaradi tempera- mentnosti plesov in poskočnih viž po odločitvi prireditelja nastopila ob koncu. Nastop folklornih skupin je vodil in povezoval znani zagrebški gledališki igralec Ivan Serdar, kije ža našo folklorno skupino laskavo dodal — no čez slovensko polko pa ga ni. Naslednji dan v nedeljo 31. avgusta je bil predviden nastop vseh sodelujočih folklornih skupin na Koprivniškem stadionu. Slabo vreme pa je naredilo svoje in poskrbelo, da smo morali izvesti nastop v športni nafi v Koprivnici, po končanem nastopu je sledila vrnitev nazaj v Koprivnički Ivanec, KJer je bila v kulturnem cTomu podelitev spominskih daril in priznanj ter slavnostjo kosilo, kije tudi letos marsikoga spomi- njalo že na pravo svatovsko pojedino. In kaj naj zapiš^o ob koncu. Koprivnički Ivanec, ki ima nekaj več kot Štiristo hišnih številk in šteje blizu dvatisoč prebivalcev je vas.Jci je podobna mnogim drugim, le da v tej vasi živijo ljudje, ki se pa morda po nečem le razlikujejo od drugih. Ce ravno je »Podravka« kot soorgani- zator prispevala del sredstev, pa tudi zagrebška ARENA in končno tudi Krajevna skupnost Koprivnički Ivanec kot glavni organizator te velike prireditve morda tudi svoj delež, pa le ne moremo mimo gostoljubnih vaščanov. ki so kar dva dni gostili preko tristo folkloristov, pri katerih smo se resnično počutili kot doma. Nismo veliko spraševali, pa smo le iz pogovora zveden toliko, da so vaščani ponosni na svojo veliko prireditev m da vsaka hiša v vasi prispeva za slavnostno kosilo po svojih možnostih. Morda le vodi vaščane pravilo, da gre dober glas v deveto vas. Vsiljuje se nam misel, vsaj tistim, ki smo to vse skupaj videli in doživeli — bi našli pri nas takšne gostitelje, ki bi bili voljni toliko storiti za dober glas domačega kraja, ki povrh nismo nič revnejši — nasprotno, imamo več novih his in osebnih avtomobilov, le srčne kulture nam manjka. ^ f.k. SLOVENSKA BISTRICA Vedno manjše ^razdalje" med knjigo in bralci v Matični knjižnici Slovenska Bistrica skupno s pionirsko knjižnico in njenimi podružnicami, ki delujejo v vseh večjih krajih občine Slo- venska Bistrica, so v prvih šestih mesecih letošnjega leta izposodili že blizu 17.000 knjig, knjižnico pa je obiskalo ob tem že blizu 5000 bralcev in udeležencev drugih knjižničarskih dejavnosti, kijih uspeva razvijati sicer majhnemu, a prizadevnemu kolektivu. Ta ustanova se vsako leto uspešneje vključiije tudi v ostale dejavnosti kulturnega življenja ob- činskega središča in tudi krajev, kot v Poljčanah, Oplotnici, Makolah, na Pragerskem in Zg. Polskavi. Vzporedno z izposojanjem knjig se matična, skupno s pionirsko knjižnico uspešno vključuje v vzgojo in usmerjanje tako najmlajših kot tudi starejših bralcev, ki najdejo v knjižnici pričakovano pomoč pri izbiri potrebne literature. To jim uspeva tudi s stalnim izpopolnjevanjem knjižnega fonda, saj so samo v prvi polovici letošnjega leta v matični in pionirski knjižnici ter njihovih podružnicah nabavili prek 1000 novih cnjig. Ob njih pa uspešno deluje tudi čitalnica z dnevnimi in drugimi časopisi ter revijami. Med že tradicionalne aktivnosti knjižnice uvrščajo iskanja tesnejših vezi z zapMDslenimi v delovnih organizacijah, kjer pa uspehi še ne uresničujejo pričakovanj, organiziranje raznih razstav, srečanj s pisatelji in pesniki, srečanja bork in aktivistk NOB z omočja bistriške občine in organiziranjem literarnih večerov. V pionirski knjižnici pa posvečajo posebno pozornost organiziranju pravljičnih ur, knjižnih ugank, liko- vnemu upodabljanju po vsebini knjige, organiziranju razstav knjižnih novosti za najmlajše. Med posebnostmi pa se vedno uspešneje uvelja- vljajo pedagoške ure. V Matični knjižnici s svojimi podružnicami so si za letošnje leto zadali še posebno odgovorno nalogo, ta pa je, da bodo do konca leta izposodili bralcem prek 30 000 knjig. Viktor Horvat Ob otvoritvi razstave o življenju in revolucionarnem delu Ed- varda Kardelja razpisujeta organizatorja te razstave v Mariboru — medobčinska sveta zveze komunistov za Podravje in Pomurje sku- pno z marksističnim centrom Maribor. NATEČAJ za najboljše literarne ali publicistične prispevke mladih avtoijev na temo MOJA POT NA NAŠI SKUPNI POTI Obrazložitev teme: Edvard Kardelj je zapisal znamenite be- sede, da sreče ne more dati človeku ne partija in ne država, pač pa si jo lahko ustvari edino sam. Mladi avtorji naj v svojih prispevkih bodisi osebno doživeto ali pa publicistično razmišljajoče povedo, kako bodo »sami svoje sreče kovači«. Teme ni moč pojmovati ozko, zato so dopustna tudi smiselna odstopanja od nje. Na razpisu imajo pravico sodelovati s svojimi prispevki, ki naj praviloma ne bodo daljši od 2 do 6 strani, vsi mladi do 27. leta starosti. Prispele tekste bo pregledala žirija v sestavi: Franci Pivec, Emest Ružič, Boris Feldin, Milan Golob, Tomaž Kšela, Marjan Pungartnik, Franc Fideršek in Ludvik Kovač. Avtorji najboljših prispevkov bodo prejeli nagrade, ki bodo vsem vročene na svečan na6n. Žirija bo pri dodeljevanju nagrad upoštevala tudi starost avto- rjev prispevkov, zato vabimo k sodelovanju tudi osnovnošolce. Prispevke pošljite do 1. oktobra 1980 na naslov: Marksistični center. Koroška 160, 62000 Maribor, s pripisom: ZA RAZPIS. Poleg svojega popolnega naslova navedite tudi datum rojstva in delovno organizacijo oziroma šolo. Najboljši prispevki bodo tudi objavljeni v dnevnem tisku. POKLIC SPRETNOSTI IN LEPOTE Med poklici o katerih se malo ali skorajda ne govori v širšem krogu je prav gotovo steklo slikarstvo. Kljub temu, da je v našem življe- nju prisoten skoraj na vsakem ko- raku, pa ga danes opravlja le malo število ljudi, katerih roke so mir- ne, misel pa usmerjena k estetiki, kako bi naša svetloba bila obo- gatena z novo lepoto. Steklo slikar je človek usmerjen v bogatitev izdelkov svojih predhodnikov, sodelavcev, ki izde- lajo predmet. Največkrat so to steklopihalci. V bistriški Steklarni je mesto ste ki osli kar j a še kako po- membno pa čeprav mnogi izdelki dobijo svojo lepoto že prej kot pridejo v roke stekloslikarja. Ta pa po obliki izdelka in njeni osno- vni barvi izbere ustrezni vzorec. SleklosHkarka pri svojem dela. Obročkanje je zaključna faza pri dekoriranju izdelka. ki ga največkrat s čopičem in pro- sto roko nariše na izdelek. Od nje- gove iznajdljivosti in estetskega občutka je odvisno ali bodo imeli v stanovanju izdelek do katerega ču- timo veliko več kot samo predmet, neobhodno potreben pri večerni razsvetljavi prostora. Stekloslikarji v bistriški Steklar- ni, komaj osem jih je uspo- sobljenih za to opravilo, se pri svojem delu srečujejo z lepimi pa tudi težjimi trenutki. Med lepimi so prav gotovo trenutki, ko lahko na razsvetljavna telesa, ki so osno- vni proizvod tega nad 300 član- skega kolektiva, vnesejo svoje sposobnosti po lastni presoji in okusu. Med težje pa uvrščajo predvsem težave z neprimernim ozračjem, ki ga povzročajo izhla- pevanje barv, lakov in razredčil, kot tudi okvara oči, saj je mnogo- krat potrebno slikati dokaj majhne vzorce in dekorje. Modna muha in zahteve tržišča so osnovni vzrok, da se za ta po- klic vsako leto odloča manj ljudi, saj so potrebe na trgu zelo neenakomerne, zato je v določenih mesecih naročil preveč, že kmalu za tem pa premalo. To je tudi vzrok, da potrebe po tem poklicu ne rastejo, ampak ostajajo vsa leta zelo majhne. Ob vsem tem pa je gotovo, da bo ta poklic ostal še naprej ustvarjanje lepote našega vsakdana in tako ne bo kmalu zamrl. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat jirouvoiA ZGODOVmA KIDRIČEVEGA v Ptujskem zborniku IV, ki je izšel leta 1975 je bila objavljena kratka zgodovina Kidričevega. Tednik pa pričenja z današnjo številko objavljati v nadaljevanju obširnejšo, zelo pestro zgodo- vino tega kraja. Oba zgodovinska spisa je napisala ista avtorica (Uredništvo) Uvod Med slovenskimi kraji je najbolj nenavadna in razgibana zgodovi- na Kidričevega na Dravskem polju, bivšega Stmišča, kjer je po osvo- boditvi zrasla tovarna glinice in aluminija in pričela obratovati leta 1^54 kot industrijski velikan Dravskega polja, kot veUk gospodarski ^peh mlade socialistične države. Bila je prva tovarna aluminija v •'ugoslaviji. Leta 1953 so tovarno in moderno na.selje Stmišče, kije tudi zraslo po osvoboditvi domovine.— imenovali po tedaj umrlem narod- ^^n\ heroju in revolucionarju Borisu Kidriču. Tovarna nudi danes ^lužek nad 2000 delavcem, doma z Dravskega polja, Haloz, Ptuja, Slovenskih goric in od drugod. Naselje Kidričevo šteje tudi nad 2000 Prebivalcev. Zahodno od Kidričevega je ob železniški postaji še del starega naselja z imenom Strnišče. aprila 1973 so v Kidričevem praznovali 20-letnico novega imena in ^oenem slovesno počastili spomin na 20-letnico smrti Borisa Kidriča. tej priliki so odkrili na aluminijastem podstavku in ob likovni aluminijasti paličasti kompoziciji kip glave Borisa Kidriča, delo ^ademskega kiparja Viktorja Gojkoviča iz Ptuja. Ko spremljamo povojna leta v tisku članke o razvoju tovarne ^'nice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem in razvoj stanovanjske- ^3 naselja Kidričevo, ostaja pozabljena bolj oddaljena m nenavadna ^godovina tega kraja, zato je prav, da se z njo seznanimo. Prav je tudi ^'o, da bodo s tem spisom popravljene napačne navedbe iz zgodovine ^'^išča, ki so se pojavljale v uvodih člankov o razvoju TGA. Med drugim so avtorji teh člankov napačno jazlagali izvor bivšega nemške- ga imena naselja, navajali napačno število vojakov v rezervnih bolniš- nicah v Strnišču med prvo svetovno vojno, napačno število beguncev v Strnišču po prvi svetovni vojni. Zgrešene so bile navedbe o pokopali- šču v Strnišču. o podjetjih v Strnišču med obema vojnama itd. Tako smo lahko prebra i. da se je naselilo v Strnišču po prvi svetovni vojni okrog 50.000 ljudi. Zgodovinski viri pa jih omenjajo le največ 4.600. Včasih je zagodel tudi tiskarski škrat pri obravnavi novejše zgodovine Kidričevega. Tako je bilo natisnjeno, daje tovarna pričela obratovati leta 1945. ko vendar vsi dobro vemo. daje bilo to leta 1954. Pričujoči zgodovinski oris Kidričevega oziroma Strnišča je napi- san po virih, zbranih v zgodovinskem arhivu v Ptuju; zgodovinskem arhivu CK ZKS v Ljubljani (zbirka arhivalij deželne vlade Slovenije o Strnišču po prvi svetovni vojni); v državnem vojnem muzeju na Duna- ju; v mriških matičnih knjigah rezervnih vojaških bolnišnic iz prve svetovne vojne v Strnišču. ki jih hrani matični urad Lovrenc na Drav- skem polju; iz župnijske kronike Lovrenc na Dravskem polju (za obdobje 1914—1930); iz matičnih mriiških knjig na Hajdini (1915—1919). iz rojstnih, poročnih in mrliških matičnih knjig naselja Primorskih Slovencev v Strnišču v letih 1919—1922; iz zemljiške knjige ptujskega sodišča, iz obširne, izjave podjetnika Franc Cucka iz Ptuja. Zgodovino so dopolnile tudi izjave nekaterih prebivalcev Strnišča po prvi svetovni vojni, med njimi zelo tehtna izjava tov. Leonida Goran- skega iz Maribora. Ob tej priliki se zahvaljujemo tov. Ivanu Ravu. bivšemu tajniku SO Ptuj, daje omogočil zbiranje podatkov v Lovrencu in Ljubljani v času intenzivnega zbiranja gradiva (1971—73) in tov. Maksu Rubinu, načelniku oddelka za občo upravo SO Ptuj, kije tedaj omogočil stike z državnim vojnim muzejem na Dunaju in dal na razpolago zajeten vir o Strnišču iz prve svetovne vojne, sedaj v zgodovinskem arhivu v Ptuju. Zahvaliti se moram tudi tov. dr. Pavličevi za dragocene slike barak v Strnišču iz prve svetovne vojne, ki so se. kot izgleda, edine ohranile. Da bi bil zgodovinski oris Kidričevega »slovit, ni v tem spisu osvetljena le doslej skoraj nepozabna zgodovina Strnišča pred drugo svetovno vojno, ampak je v krajši obliki dodana tudi njegova zgodovi- na med okupacijo in v novi socialistični domovini. Za obdobje med okupacijo je služil za vir članek zgodovinarja Lojzeta Peniča v Ptujskem zborniku iz leta 1962 z naslovom: Taborišča v Strnišču m pa mriiSke matične knjige v Lovrencu za to obdobje Za obdobje po osvoboditvi so služili za vir članki iz glasila TGA — ALU- MINIJ, ki izhaja od leta 1962 in članki v publikaciji: OB 20-LETNICI PROIZVODNJE TGA. izdane leta 1974. ter članki o Kidričevem v TEDNIKU. Pomembni za zgodovino Kidričevega po letu 1945 sta izjavi dipl. ing. Boruta Maistra o gradnjah in barakah v Strnišču ter Viktorja 1 Kranjca in Franca Klemenčiča o delovnih brigadah v Strnišču v letih gradnje naselja. Dipl. ing. Dušan Zorko pa je posodil za vir svojo diplomsko nalogo z naslovom: Urbanizacija Kidričevega. Razvoj prosvetnega in kulturnega življenja v Kidričevem je osvetlil Maks Jabločnik, mnogo podatkov o TGA pa je prispeval dipl. oec. Danilo Toplek. Vsem, ki so prispevali gradivo za zgodovinski oris Kidričevega lepa hvala! NA ZGODOVINO STRNIŠCA STA VPLIVALI ODLOČILNO DVE VOJNI Zgodovina bivšega Strnišča je zgodovina mladega naselja, saj segajo njegovi zametki komaj v zadnje desetietje prejšnjega stoletja. Bodočnost pa sta naselju krojili dve veliki človeški tragediji, prva in druga svetovna vojna. Prav v Strnišču si je prva svetovna vojna, ki je umorila deset milijonov ljudi, postavila enega izmed svojih žalostnih spomenikov- grobišče stoterih in stoterih vojakov, največ slovanskih narodnosti. Grobove so zanemarili že med obema vojnama. Danes so izravnani v travnato preprogo, na kateri rastejo tu pa tam breze, akacije in bori, ohranjene so le nekdanje pokopališke poti, lična kapela in zidana ograja. Na strniškem vojaškem pokopališču so po končani prvi svetovni vojni pokopavali tudi umrle begunce iz Slovenskega primorja in ruske kadete, ki so kot begunci našli zatočišče v strniških barakah. Na poko- pališču je pokopanih tudi nekaj umriih v Strnišču med drugo svetovno vojno in nazadnje nekaj nemških vojnih ujetnikov, umrlih poleti in jeseni 1945. Tako je pokopališče v Strnišču spomenik strniške zgodovi- ne od leta 1915 do konca leta 1945. Naselja barak rezervnih vojaških bolnišnic v Strnišču bi lahko izkoristili po prvi svetovni vojni za gradnjo velike tovarne, saj so premogla taborišča lastno elektrarno, vodovod, dobro urejeno kanah- zacijo in železnico, kije povezovala barakarska naselja med seboj in je bila speljana tudi do železniške postaje v Strnišču. Vse to bi tovarna lahko s pridom izkoristila. Ugodna je bila tudi njena lega. Toda oblasti jiiso izkoristile, kar je ponujalo Strnišče. Tuje zraslo sicer več manjših industnjskih obratov, ki pa so v nekaj letih propadli. Druga svetovna vojna je znova posegla v razvoj Stmišča. Nacistič- ni okupatorje pričel tu graditi tovarno glinice. Socialistična Jugoslavija je gradnjo nadaljevala z državno investi- cijo in mednarodno binčno pomočjo. Zgradila je poleg tovarne glinice .še tovarno aluminija. Financirati je bilo potrebno še 95 odstotkov opreme in 30 odstotkov gradbenih objektov da je leta 1954 stekla proizvodnja v kraju z novim imenom Kidričevo. Nadaljevanje sledi' 10 - naSi dopisniki 11. september 1980 — TEDNIK KOCNO na POHORJU Kraj z izvirnimi svetilkami in smerokazi Vas Kočno na obronkih Pohorja nad Zg. Polskavo predstavlja po svoji zunanji urejenosti primer, kakršnega lahko najdemo le redko kje v Sloveniji. Njegova posebnost je tudi v tem kako so krajani opremili svoje smerokaze in svojo vas tudi osvetlili z značilnimi cest- nimi svetilkami. Že dober kilometer pred sredi- ščem vasi Kočno lahko obiskovalec sreča prve, zelo zanimive smero- kaze izdelane v domačih -itlavni- cah. Njihov edini materia.' jpa je les, kar je za ta kraj tudi zna- čilnost, saj se nahaja v objemu prostranih pohorskih gozdov. Gozd pa je tudi ena najpomembnejših oblik pridobi- vanja dohodka hribovskih kmetij na tem območju. Tako je ta simboliziran tudi v številnih sme- rokazih, ki so od Sp. Polskave pa do naselja Kočno. Seveda so svojo vas označili prebivalci tudi na ostalih cestah, ki vodijo v njihov življenjski prostor. Skupno s smerokazi so vaSčani poskrbeli tudi za razsvetljavo vaških cest in to z lučmi, ki predstavljajo pravo zanimivost kraja. Kljub temu, da naselja Kočno vključuje le nekaj deset gospodinj- stev, ni bilo težav pri zbiranju po- trebnega materiala in finančnih sredstev. Vaščani so znani po slo- žnosti in prijaznosti s katero spre- jemajo vsakega obiskovalca kraja. Prav složnost pa je tudi odlika s katero jim je uspelo svoj kraj na- rediti privlačnega tudi za zunanje obiskovalce. Ob tem seveda niso šteb udarniških ur, ki so jih opra- vili za izdelavo smerokazov pa ureditve cestne elektrifikacije. Vse- kakor jih je bilo veliko in kar je pomembno, izplačalo se je. Besedilo in posnetki: Viktor Horvat Prijetno oblikovana obcestna sve- tOka v KoČBem. Eden od številnih smerokazov v okolici naselja Kočno. Se bomo še spomnili kako smo ravnali s kruhom Dogaja se, dogajalo seje, najbrž se tudi še bo tukaj in pred našimi očmi, ki imamo pravico vedeti zakaj se to dogaja in kdo si vse to dovoHuje, da pusti kolač kruha kar na kanti za smeti. Če posežemo v preteklost, v čase, ko ljudje nismo imeli kruha v izobilju kot ga imamo danes, ko so nam naše mamice ali očetje rezale kruh le takrat, ko smo ga bili najbolj lačni, je seveda danes povsem drugače: vsega imamo preveč... A čas je pozdravil rane, zabrisal spomin. Pokrov obtežen z zavrženim kolačem luiiha. In tako seje zgodilo, počasi in malone neopazno, da smo pozabili na tiste hude čase, ko nismo mogli segati po toplem in lepo zapečenem kruhu kot si to privoščimo danes. Besedilo in posnetek: Viktor Raj h Skupni obisk razstave v sredo. 3. septembra popoldne smo člani občinskega marksistič- nega centra v Ptuju skupno odšli v Maribor, kjer smo si v Domu JLA ogledali razstavo o življenju in delu Edvarda Kardelja. Razstava nas je vse impresionirala, saj šele tako človek vidi celoto neponovljivega zgo- dovinskega dela velikana naše revolucije, ideologa in uresničevalca socialističnega samoupravljanja EDVARDA KARDELJA. Po ogledu razstave smo ob 18. uri sodelovali še na razpravi, kijoje v domu družbenih organizacij vodil dr. Rudi Rizman na temo: NACI- ONALNO VPRAŠANJE IN SODOBNI SVET. J. S posebnim samoprispevkom do asfaltne ceste Vsak dan lahko slišimo od tu in tam, da so s posebnim samopri- spevkom asfaltirali cesto. Tudi na območju Haloz, bolj natančno po- vedano v KS Videm so se krajani v hribovitih predehh odločili, da s posebnim samoprispevkom asfalti- rajo cesto. To jim je tudi uspelo. Največjo pobudo in idejo, da se tudi v hribovitih predelih asfaltira cesto, je dal Jože Milošič. Dogo- varjal se je z vaškimi odbori in s prebivalci samimi. V začetku je bi- lo mogoče malo panike, češ kaj bomo z asfaltom, mi rabimo vodo. Čeprav so vedeli, da nekje morajo začeti. Kmalu se je vse to obrnilo naboljšo stran in ljudje so se odlo- čili ia poseben samoprispevek. Vaški odbor sestavljajo: Elizabe- ta Vidovič, Jožef Selinšek, Franc Mere, Vinko Strucl, Slavko Krajnc, Franc Cafuta, Blaž Topo- lovec, Ludvik Vidovič. Danilo Bratušek, Maks Vinko, Alojz Zaj- šek in Dragica Vinko. Odbor last- nikov počitniških hišic sestavljajo: Jože Milošič, Edi Kozel, Janez Ce- lan, Maks Cemezl, Srečko Vrabl, Štefan Kerček, Jože Znidar, Sre- čko šprah, Janez Vrečar in Franc Petek. Vsi navedeni so zmeraj sodelovali na vseh sestankih, ki so bili sklica- ni zaradi posebnega samoprispev- ka. Ta odbor je nato naprej in- formiral ostale člane. Morda je zanimivo tudi to, da je poseben samoprispevek dalo 110 krajanov v znesku 450 tisoč dinarjev. Vsi skupaj so prispevali 800 tisoč dinarjev. Odbora delujeta vsak zase in tudi pobiranje denarja po dodatno sklenjenih pogodbah pobirajo vsak zase. Omeniti moram tudi to, da smo porabili 2415 m gramoza v znesku 289.800 din. Sedaj narejenega asfalta je 1500 m, s tem, da bodo še dodatno na- redili 200 m. Potrebno je tudi na- rediti še robnike in bankine. Robniki bodo narejeni samo tam, kjer se cesta vzpenja v hrib, ne pa tudi po ravnini. S takšnim nači- nom dela bomo prihranili nekaj sredstev. Bankine pa se bodo dela- le s pomočjo LMDB. Robnike bodo naredili na ovinkih, kjer se cesta vzpenja v hrib Foto: J. Bračič Vse delo je znašalo okrog 2.300 tisoč dinarjev. Kot sem že omenila, da so vsa sredstva zbrana od kra- janov, lastnikov počitniških hišic in KS Videm. Zaenkrat ni nič pri- spevala lokalna skupnost za ceste vendar so nam obljubili, da bod^ delo nadaljevali naslednje leto j pomočjo vaščanov, KS in lastni, kov počitniških hišic. Investitor izgradnje te ceste Cestno podjetje Maribor TOZtv Ptuj. S to pridobitvijo asfaltiranega cestišča so krajani dokazali, da sj želijo, da postanejo tudi hriboviti kraji bolj dostopni kot so bili do sedaj. Vsi upamo, da se vaSčani in last. niki počitniških hišic ne bodo od. rekli še kakšnemu samoprispevku, če bi bilo potrebno. Z dobro voljo se da veliko narediti. Tako pravi tudi Jože Milošič, ki je imel naj. več zaslug, da se je cestišče pričelo urejati in asfaltirati. Urejal je vs{| zadeve: finančne in pogodbene. i Zahvaliti se moramo krajanom samim, saj so do sedaj prispevali največji odstotek in prav tako tudi KS Videm. Še to: ko bodo pričeli graditi bankine prosimo vse mladince, ki bodo imeli čas. da se udeležijo LMDA v čim večjem številu in s tem dokažejo, da so pripravljeni pomagati krajanom v hribovitih predelih. Torej vidimo se na akciji, Jana Hvaleč Dr. Jože Neudauer - šestdesetletnik 16. septembra letos praznuje šesidesetletnico naš Jože Neu- dauer, nam vsem drag kot človek in kot zdravnik. Rojen je 16. 9. 1920 v Zg. Roči- ci, p. Zg. Sčavnica v Slovenskih goricah kot kmečki sin. Doma je obiskoval osnovno šolo, v Mari- boru klasično gimnazijo in po vojni medicinsko fakulteto v Lju- bljani. Prvo službeno mesto mu je bil Ptuj, ki mu je do danes ostal zvest. Tu je opravil obezni staž in nato delal nekaj let kot zdravnik splošne prakse, v pravem smislu kot domači, družinski zdravnik v Središču ob Dravi. Skorajda ni hi- še v bližnji in daljnji okolici Sredi- šča in sosednji Hrvatski, kjer ne bi bil pomagal otroku na svet, izpulil gnili zob ali kakorkoliže olajšal bolečine trpečemu bolniku, vsi se ga še danes s hvaležnostjo spo- minjajo in v hudi sili nanj tudi obračajo. Potem ko je v Ptuju končal specijalizacijo iz interne medicine in prevzel nase odgovornost za del bolnikov na internem oddelku in na odseku za nalezljive bolezni, je poleg napornega vsakodnevnega dela obranil dizertacijo za dokto- rja medicinskih znanosti v letu 1974 in dve leti za tem postal tudi habiiitirani docent. Je dolga leta ostal zvest svojim bolnikom v železniški ambulanti, je član komisije socialnega zavarovanja, bil jc odbornik občinske skupščine v Ptuju, večkrat predsednik sindi- kata bolnice v Ptuju, tudi predse- dnik delavskega sveta v tej ustano- vi, predava na šoli za medicinske scsire v Ptuju, kaj bi naštevali! Pred letom in pol je uspel obuditi v življenje pri internem oddelku ptujske bolnišnice odsek za ume- tno ledvico in je tako olajšal pre- težko življenje tistih bolnikov, ki so na ta aparat vezani. S tem nismo povedali vsega o doktorju Neudauerju. Najvažnejše za nas vse, ki se k njemu zatekamo po nasvet in pomoč, je to, da se v vseh teh letih njegov odnos do člo- veka, ki ga potrebuje, ni prav nič spremenil. Dr. Neudauer je ostal skromen, potrpežljiv, vedno pri- pravljen pomagati z besedo in de- janjem, človek, ki je za poklic zdravnika rojen. Človek, zdra- vnik, ki ga lahko kdorkoli ustavi na ulici in ga povpraša za nasvet in ga tudi dobi! ali pa kadarkoli pokliče po telefonu. Vsi njegovi prijatelji in hvaležni bolniki se zavedamo, da mu krati- mo čas za osebno, družinsko ži- vljenje toda vsak človek je pač egoist posebno kadar je bolan. Vsi, ki ga imamo radi in ga ceni- mo in spoštujemo ter smo mu hva- ležni za vse, kar nam je že dobrega storil in kar je še pripravljen stori- ti! mu želimo dobrega zdravja, vztrajnosti in potrpežljivosti, da nam bo s svojim visokim stroko- vnim znanjem, s svojim potrplje-i njem, razumevanjem, s svojo ljubeznijo in spoštovanjem do trpečega bolnika še dolga leta pomagal in nam bo svetal vzor^ človeka in zdravnika. ^ Njegovi hvaležni prijatelji in bolnikjL Da bomo zdravi vsikdar, ko ga bomo pili! Tako nekako poje ena izni.ed vinskih pesmi. Resnica je danes, ko so nam vinski pridelovalci tik pred bližnjo in kot kaže letos dokaj obilno vinsko letino podražili boljše vino kar za 50 odstotkov, kajti pred podražitvijo je liter vina veljal v trgovinah 38 dinarjev, sedaj po pod- ražitvi pa velja kar 57 dinarjev. Sicer pa ni naš namen, da bi pisali o cenah vina, kajti dražje bo, manj ga bomo pili, manj zahajali v »oštarije« ampak bi radi malce zapisali nekaj zanimivosti iz muzejske oziroma kar vinarske razstave oziroma zbirke v vinarskem muzeju v Ptuju. Našo pozornost je nedavno tega predramilo dno soda, ki ga hranijo v vinarski zbirki z grbom mesta Maribora, ki ima letnico 1880, se pravi, da je ta vinarski »rekvizit« ravno letos dočakal kar pomembno ži- vljenjsko starost — 100 let. Poleg sta seveda soda, eden bi naj pogoltnil v svoj zavaljeni trebuh kar 13.300, drugi pa nekaj manj oziroma 12.900 litrov vina. Oh, skorajda smo pozabili zapisati, da pa stoji na sredi vinske kleti sod. ki lahko vsrka vase kar nič manje kot 37.000 litrov vina. To je res pravi velikan med vinskimi sodi. V zbirki je nadalje mogoče videti tudi trombe, ki so nekoč nazna- njale, daje nastopil čas bratve oziroma kot danes pravimo, kar trgatve grozdja. Pa še mnogokaj drugega je tu mogoče videti, kar se danes pri pridelovanju grozdja oziroma vina več ne uporablja. Tu so piite, škro- pilnice, glinasti vrči, slamnati klobuki. Precej je tu razstavljene tudi pocinkane posode, ki so iz njih nekoč točili pristno domače žganje (ah pa tudi ne, kdo ve?) Sicer pa zapišimo, da imajo v vinarskem muzeju v Ptuju bojda zbranih vsega že več kot dva tisoč zanimivih eksponatov, ki danes prav gotovo predstavlja neprecenljivo etnografsko vrednost. Franjo Hovnik Civilna zaščita na prelzicušnji Ob nedavnem obisku v Trnovski vasi smo bili priča tudi nenava- dnemu dogodku v Crmlji pri Kronvogel Kamilu. Pri njem seje nena- doma delno porušil hlev. Obiskali smo prizorišče, kjer smo našli ekipo CZ, kije odstranjevala ruševine. Porušila seje zunanja stena in strop v hlevu, vzrok pa so verjetno temelji in precej sena na hlevu. Povedali so nam. daje do nesreče prišlo zjutraj nekaj po peti uri. v trenutku, ko je gospodinja Cvetka molzla. Ko je opazila premikanje stene in odpadanje ometa, je skočila proti izhodu, takoj za tem pa seje zrušil strop. V hlevu je bilo pet krav, ki pa so ostale nepoškodovane, razen nekaj manjših prask. Takoi po nesreči so na prizorišče prihiteli gasilci, čez nekaj časa pa ekipa CZ. Se enkrat velja pohvaliti hitro akcijo CZ in gasilcev v Trnovski vasi. tekst: M. D. foto: M. M. STAB za cz pri KS POinSAK , IZREDNO USPEUV VAJA V nedeljo, 31. avgusta je bila v Žamencih praktična vaja enot civiln« zaščite. Organizator vaje je bil štab za civilno zaščito pri krajevni sku- pnosti Polenšak v sodelovanju s štabom CZ iz KS Dornava in Juršinci Načrt vaje je bil do podrobnosti zasnovan, enote dobro pripra- vljene, zato seje vaja lahko tudi začela točno po programu ob 15.30. V vaji je sodelovalo 20 različnih enot, skupin in ekip s skupno 152 aktivnimi udeleženci. Po dve enoti sta sodelovali iz KS Dornava in Juršinci, vse ostale pa so bile iz KS Polenšak. Po končani vaji, kije potekala brezhibno, je sledila tudi ocena pred- stavnikov občinskega štaba. Upoštevajoč razmere in tehnično oprem- ljenost ekip, so ocenili, daje bila ta vaja ena najbolj uspelih v občini Enaka je bila ocena tudi štaba za CZ v krajevni skupnosti, saj so vse naloge bile sto odstotno izvršene in do minute natančno po načrtu. Vaji je sledilo z velikim zanimanjem okoli 300 domačinov in gostov. Vsi so bili navdušeni in so menili, da je vaja potekala z neverjetijO natančnostjo. Za tak uspeh vaje imajo zasluge štabi vseh treh krajevniti skupnosti, zlasti pa še poveljnik vaje Janez Starčič. Štab za civilno zaščito KS Polenšak je ob letošnjem dnevu civilo^ zaščite Jugoslavije prejel posebno občinsko priznanje. Tojim je bila tu spodbuda za še bolj zavzeto in dosledno delo, karje tudi potrdila izvedb^ vaje. Obenem jim bo to priznanje tudi spodbuda za nadaljnje aktivnosU in izvrševanje nalog. I. > Na vzhodni strani gospodarskega poslopja je zazijala velika luknja Tednik — 11. september 1980 društva in Šport - 11 NEVARNA POT Ormoškim šolarjem, zlasti j0i, ki si nabirajo znanje v šoli 2]flardeku, bo pot v šolo še nekaj ^ predstavljala precejšnjo ne- ^o>i. Večino učencev vcidi pot ^o hotela in avtobusne postaje t^zi »ožino«, je nastala z deli ob ugraditvi hotela v Ormožu, pmb prepovedi puščanja avto- jobiI^>v na zoženem pločniku hotelom, je voznikom ostalo fpavadi puščanje svojih jeklenih jjpjičkov na tem mesturTako se jgnci na poti v šolo v zelo pro- Jftneni križišču, umaknejo pa- Mixv\m avtomobilom in" nad- jjUJejo pot po cestišču. bi zmanjšali nevarnost ne- ^e. so tudi v to križišče poslali poDirja prometnika. Svojo nalo- varen prehod pioninev skozi jižišče, opravljata v času, ko ^o učenci v Šolo in ko se vra- Pionirja v miličnikih oblekah sta v križiSču Ljutomerske in Kolodvorske ulice skrbela za varen prehod čez cesto in naprej v šolo na Hardeku. čajo, pouk na Hardeku teče v dveh izmenah. Pioniija-prometnika bosta svojo nalogo opravljala le nekaj dni v novem šolskem letu. potem pa bosta odšla, ormoški solarčki pa bodo morah na poti v šolo še bolj paziti kod hodijo. Besedilo in fK)snetek:Ti. M. MODNA KREATORKA VERA SVETUJE NA PRAGU NOVE MODNE SEZONE V veliki večini so že dopusti za nami in počasi se začenja jesen, z jesenjo pa novo šolsko leto in nove delovne obveznosti. Smo se spočili in dovolj rekreirali na dopustu? Eni bolj, drugi manj, tudi od sonca je bilo veliko odvisno. Ker pa zdajšnje sonce nima več toliko moči in postaja vse hladneje, začenjamo hote ali nehote brskati po omarah za toplejšimi oblačili. Ce ste pred poletjem bile pridne in toplejša oblačila lepo pnjčistile in oprale ter pospravile v omare, zdaj nimate problemov. Kljub temu pa vsem priporočam, da naredite malo ,.inventure" in ponovno pregledate vse in ugotovite, kaj boste še nosile, kaj ne. Modne tendence se od predhod- ne sezone niso veliko spremenile, je pa nekaj detajlov in oblačil, ki so povsem nova, zato se bomo pogovorile o tem. saj pri današnjih visokih cenah konfekcije in teksti- la, bomo morale postati iznajdljive in z manjšimi dodatki ter predelavami, obnoviti garderobo. Zares nekaj novega so hlače s puloverjem, dolgim kot mini oble- ka. Pulover lahko spletemo same. kar gladko — same desne, da bo čim prej gotov. Hlače morajo biti zelo ozke, prilegajoče po nogi in so najboljše pletene ali iz kakšnega jerseya. Zanimive so pletene obleke, kot baloni, ki imajo na spodnjem robu krila ožji pleteni patent. Kostimi so enaki kot spomladi, le da nova moda narekuje nekaj modelov z daljšimi jaknami v napihnjenem stilu, za Se hladnejše dni, z visokimi zaprtimi ovratniki. Morda imate doma kakšen plašč v tem stilu, pa se vam ne zdi zanimiv. Skrajšajte ga in če je karirast, uskladite zraven ozko enobarvno krilo, če pa je plašč enobarven, uskladite zraven karirasto krilo, krojeno v zvon, pa boste postale lastnice novega zek) aktualnega kostima. Kot vse kaže, saj tako narekujejo modni centri — bomo med prvim morale skrajšati dolžine kril. Eni modni kreatorji imajo še malo pokrita kolena, drugi pa že razkrivajo kolena. Kar pa je že daljše od kolena, je hud modni pre- kršek. Ni pa znano kakšno dolžino oblačilom predpisuje za letos, izumiteljk^a starega minija iz 65-tih let. MaryQuant. Vera RIBiSKA SRECA STANKA ŠEGULA 15-KILOGRAMSKIAMURIZ ROGOZNIŠKEGA RIBNIKA v rogozniškem ribniku, ki je last tibiške družine Ptuj, se je v nede- |o 7. septembra popoldne na- giehnUa sreča ribiču Stanku leguli iz Mariborske ceste v Ptuju, j ga verjetno bolje poznate, kot (Jičnega gojitelja ptic pevk. V nedeljo pa je želel spet k vodi, tkaj po poldnevu se je odločil, da Bjde lovit drobiž, se pravi majhne jbe, ker za krapa ni bil pripra- Ijen. Na 0,25 milimetrsko vrvico I navezal osmico. ter nataknil za jbo rdečega črva. Po treh rdečeo- ih ribah je plovec nenadoma izgi- \ in še preden je Stanko prijel za biško palico, je ta zdrsnila po imovju. Zadnji hip jo je ujel in zategnil. Pričel se je skoraj enoumi boj s težko neznano r^o. Najprej je menil, da je krap. ker so ostale večje ribe v t6n ribniku izredno redke. Na pomoč so mu priskočili ribiči in vsi skupaj so biU začudeni, ko so končno le zagledali ogromnega amurja. Pri izlovu so zlomili podjemalko, a mrcino se le spravili na suho. In kot se spodobi za trofeje so brž ribo stehtali. Tehtnica je pokazala, da ima amur natanko 14.85 kg, v dolžino pa je meril 102 cm. Zares enkraten ribi- ški užitek in trofeja, na katero naletimo morda vsakih nekaj let. _OM Stanko Segala s 15.kg amurjem in ribgklm priborom s katerim ga je ujel. Iz starega narejeno novo Pulover in obieka imata linijo olire PREHODNI POKAL MARŠALA TTFA BO ENO LETO V PTUJU USPEH NI NAKLJUČEN Motorni piloti aerokluba Ptuj Drago Krepfl. atevž Cestnik. Danilo Hojnik in Milan Kralj na 23. jugoslovanskem aeroralIyju za ehodni pokal maršala Tita dosegli izjemen peh — osvojili so vsa prva mesta. Posadka letala Cessna 152 pilot Drago Krepfl I kopilot Matevž Cestnik je zmagam v dveh isciplinah rallyja dodala najdražjo trofejo igoslovanskih pilotov — prehodni pokal aršala Tita. Letošnje največje in najkvalitetnejše tekmo- nje jugoslovanskih motornih pilotov je pote- ilo na relaciji Loznica—Valjevo—Banja ika—Celje in končalo s krožno maršruto po oveniji. V začetku je bilo vreme dokaj slabo. iZvornika naprej pa so bile vremenske razme- ugodne. Piloti so svoje spretnosti merili v sovni točnosti, točnem pristajanju in izvidni- ih nalogah. In kako zadane naloge rešuje isadka letala? Drago Krepfl nam jih je takole »jasnil: ,,Pilot in kopilot si morata pri takšnem tenju naloge obvezno porazdeliti, če želite kšno maršruto dobro odleteti. Ce mora pilot Jevati vse naloge, potem ni možno, da bi ijbolj točno letel po maršruti. Ko pa letiš ifno, potem pa ne moreš videti nalog, ki so na mlji. Zato je delo razdeljeno tako. da pilot Beti točno po maršruti in točno po časiv «tnreč, med tekmovanjem sta časovna točntžt ' izvidniške naloge en del tekmovanja. ^ fistajanju pa ni drugih nalog, takrat je uspeš- *t odvisna le od pilota, vendar tudi tu "(lelujemo. Ena od disciplin je časovna točnost. Naša >loga je, da v točno določenem času preletimo •fčtno točko in nato po celi maršruti letimo ifno do sekunde. Namreč, na maršruti sta dve Kovni kontroh, za njihovo lokacijo pa ne *io. časovna točnost na koncu pa je znana. *hko povem, da se je tokrat pokazalo, da so ^ odstopanja večja od treh sekund že slaba, lidva sva na celi relaciji izgubila le tri točke, to '»»eni, da sva izgubila samo tri sekunde." In kako je bilo s kopilotovimi ,,opravili in nalogami"? Matevž Cestnik pravi: ..Moje naloge so bile v prvih dveh maršrutah nekoliko lažje. Težavnost pa pogojuje prostor nad katerim letimo. Največ dela je bilo v Slove- niji, saj so vse točke zaradi urbanizacije na večje razdalje težko določljive. Zato je bilo potrebno skoraj vsak meter maršrute pregledati posebej, da kakšne naloge ne izpustiš. Uspešnost kopilo- tovega dela pa je odvisna tudi od piloto^ točnosti. Namreč, naloge so podane iz točho določenih točk na določeni višini. In če ,^isi točno v določeni točki, potem je naloga projeci- rana drugače, težje opazna in je včasih splošne najdeš. Najin uspeh je tudi v tem, da sv^po razdelitvi nalog te reševala samozavestno in sprotno preverjala vsa opravila. Poglejte, v tem kratkem času, ko je na zemlji potrebno nekaj opaziti, si lahko obrnjen vstran in to spregledaS. Zato so možnosti za napake dokaj velike." Motorni piloti aerokluba Ptuj so že vrsto let med najboljšimi v Jugoslaviji, tudi na aeroralli- ju za prehodni pokal maršala Tita. Letošnje te- kmovanje se je od prejšnjih razlikovalo v tem, da je ponovno uvedena posadka, prej so te- kmovali samo piloti. Izbor pilotov in kopilotov ni bil naključen, saj so si morali ti uvrstitev na zvezno tekmovanje izboriti na izvedenih klub- skih in republiškem prvenstvu. Kopilote pa sta si Drago Krepfl in Danilo Hojnik izbrala po uvrstitvi na to tekmovanje. Drago Krepfl izbor takole pojasnjuje: ,,Matevža Cestnika sem izbral zato, ker je bil moj sotekmovalec že večkrat. Zelo dobro sva sodelovala na primer na memorialnem tekmcn vanju Edvarda Rusjana. Ob tem pa se tudi ose- bno dobro poznava, saj sva sodelavca v delovni organizaciji. Bil pa je tudi na republiškem ralli- ju ima pa tudi kvalifikacije za letalo s katerim sva tekmovala. To je Cessna 152, najnovejše le- talo v našem klubu." Omenili smo, da je bila maršruta po Sloveniji najtežja in je odločila zmagovalce letošnjega te- kmovanja. V kolikšni meri je bila odločilna? ..V toliko," pravi pilot, ,,da nobena od prvih treh uvrščenih posadk ni smela do Celja izgubiti točk. Namreč, midva sva do Celja v generalni uvrstitvi že vodila. V Valjevu sva bila tretja, v Banja Luki sva delila tretje do četrto mesto in do Celja zmagala. Razliko v točkah in vodstva sva na zadnji maršruti obdržala., no, razliko v številu točk sva povečala še za tri. Konkurenca na državnih rallijih je vedno zelo močna, saj sem pridejo tisti, ki so se na republi- ških prvenstvih najboljše uvrstili. V jugoslovan- skem motornem letalstvu imamo deset posadk, ki so znane vsem pilotom. Vsi piloti teh posadk so zelo dobri piloti in bi lahko zmagali. Videti pa je, da sta obe naši ekipi bili najkompletnejši in da so zaradi velikega medsebojnega zaupanja najkolektivnejše opravljali naloge." Med tekmovalci aerokluba Ptuj v zadnjih le- tih največje uspehe dosegajo letalski modelarji in motorni piloti, kar je reultat načrtnega in kvalitetnega dela ter nabave sodobnih letal, kar je eden pogojev za kvalitetno vadbo in dosega- jnje ustreznih rezultatov. Jadralna in padalska sekcija pa sta pri tem zaostajali. Vendar so us- pehi načrtnega dela vidni tudi že na tem podro- čju. Jadralci in padalci se uspešno prebijajo v republiški vrh, pravtako se pa bližajo tudi državnemu. Ob tekmovalnih dosežkih ter rednemu delu pri vadbi in učenju pa skrbijo tudi za populari- zacijo letalstva v krajih, kjer ta še ni doma. Tako so pred kratkim ptujski letalci, jadralci, padalci in modelarji na naši obali, točneje v Portorožu, predstavili svojo dejavnost in tako pomagali tamkašnjemu mlademu aeroklubu pri popularizaciji letalstva in uvajanju v letalske veščine. Ob tem pa najdejo tudi čas za prosto- voljno delo pri dograditvi novega hangerja, saj so pokriti prostor glede na široko dejavnost res potrebovali. 1. kotar starem je zrasel novi haagar (foto I. kotar) Četvorka (foto M. Ozmec) 12 - NASI DOPISNIKI 11. september 1980 - XEIHVI|| Ob izviru Soče v sredo je bil pohod k izviru Soče. Polje bda dolga, a vendar lahka. Cesta nas je vodila po dolini Trente in ob reki Soči. Med potjo smo sc ustavih ob sp)ominski ploSči prvih vodnikov v Trenti. Ustavili smo se še ob pokopaUšču padlih vojakov, ki so padli na So$ki fronti. Ob izviru Soče je tudi po6tniški dom. Pri počitniškem domu smo kupih razne spo- minske značke, klobuke in razne druge stvari. Ob izviru Soče smo se tudi slikali za spomin. Ko smo se vračali domov, smo se ustavili Še v Trentarskem muzeju. Tam smo videh razne živah, ki živijo v Trentarskih hribih. Razni predmeti so nam skušali prikazati kako so nekoč živeli Trentarji. Želim in upam, da se bo Trentarski muzej ohranil za druge generacije in da bodo tudi oni spoznali nekdanje življenje Trentarjev. Darinka Plohi, Tomaž Kriški podi v torek, 12. avgusta 1980 smo se odpravili na Kriške pode. Sli smo ob 7 uri zjutraj. Vsi skupaj smo mislili, da bo pot lahka in da bomo prišli hitro na vrh. Ko smo šli na vrh je bilo lepo vreme. Hodili smo Se dolgo časa, ko smo se ustavih smo malicali, fslajedli smo se in smo šli dalje. Komaj smo čakali, da pridemo na vrh. Po dolgi naporni poti smo prišli na vrh. Popih smo čaj in si malo odpočili. Naenkrat je postalo vse temno, pogledali smo ven. Zunaj je bilo vse zamegljeno. Takoj smo krenili na pot. Prišh smo petsto metrov od koče, ko je začelo deževati. Skrili smo se pod veliko skalo. Ko je dež prenehal srno Sh dalje. Nekaj časa smo hodili in spet je začelo deževati. Skrili smo se pod streho. Nekaj časa smo gledaU kako pada dež nato pa je začela padati toča. Dež e prenehal in šfi smo dalje. Vsi mokri smo prišU v talusu. Ko smo se preslekli, nasje čakala dobra večerja. Zvečer smo zakurili kres, da smo si lahko [)osušili vso mokro obleko. Ciril Rep, Tmovci Bila sem premočena že drugi dan po prispetju v Zadnjico smo se odločili, da bomo odšli na Kriške pode. Nazaj grede okrog 14. ure je začelo deževati. Nekaj časa smo staU pod previsno steno, a smo se spustili niže zaradi grmenja. Ko smo prišli v tahor srno na.šh šotore mokre tudi v notranjosti. Brž smo se preoblekh v suha oblačila. Ko je dež prenehal smo zakurih ogenj. Vsak je v roke prijel svoja mokra oblačila ter stal ob ognju toliko časa, da se mu je obleka posušila. Pa vendar nam slabo vreme ni skalilo našega veselega razpoloženja ob ognju. Bojana Jaušovec, Ormož TRI BABICE NA TRIGLAVU Prejšnjo nedeljo in ponedeljek 24. in 25. avgusta je ptujsko planinsko društvo pod vodstvom predsednika Toneta Purga nare- dilo izlet v triglavsko pogorje in tudi na sam Triglav. K mlajšim planincem se je pridružila skupina osmih starejših planink pod vodstvom Hermine Misotič. Iz Rudnega polja, do ko- der jih je pripeljal avtobus, so kre- nili do Vodnikove koče. Tu je ostala skupina petih žensk, tri pa so se odločile, č^, če smo že tu, gremo gor. Eno, ki je že bila na Triglavu so jo izbrale za vodiča. Sle so na Planiko, kjer so preno- čile in rano zjutraj nadaljevale pot čez mali Triglav na sam vrh Triglava. Tu so bile deset min. pred glavnino planincev, ki so imeU sicer daljšo pot iz Doliča. Malo počitka, fotografiranja v,. dokaz da so bile na najvišji točki naših gora, vpis v knjigo ter žig v dnevnike. Navdušene in dobro razpoložene tri babice, so se po isti poti vračale prek Planike, Vodni- kove koče na Rudno polje, kjer so so obe skupini zbrali za odhod na- zaj proti Ptuju. Želimo še naprej našim starejšim zagnanim, planincem veselo in sre- čno na pot! Posnetek: Tilika Rakuša Besedilo: Rudi RakuSa BalHci |Mi Aljaževem stolpu. Gamsa se ne bojha planincev fai njihovega fotoaparata POPEVKA VESELE JESENI'80 Trojni uspeh Zorice Fingušt v mestu pod Pohorjem, v mariborski Unionski dvorani se je v soboto zvečer zvrstilo pred številnim občinstvom 16 novih narečnih popevk Vesele jeseni 80. Treba je reči, da je bila dvorana zdaleč premala za vse tiste, ki so hoteli spremljati festival, to priča med drugim p(xiatek, da je bila dvorana razprodana tudi popoldne na generalki. Ce je izzvenelo scensko ozadje v duhu stabilizacije, pa je vsebin- sko letošnji festival bil morda boli dorečen, kot ostali. Za občinstvo pa ie važno to, da smo bogatejši za 16 novih skladb, ki nam bodo še dolgo zvenele v ušesih. Pa naštejemo še nagrade; tre- tjo nagradoje občinstvo prisodi- lo popevki Živinski sejem, ki jo je zapel Karli Arhar. Drugo nagra- do občinstva je pripadlo popevki Celi sveit je nnglšpo, ki jo je zapel Marjan Z^lko — ta je prejel tudi nagrado za najboljŠe- ta debitanta. Prvo nagrado bb- instva pa je pripel Toti maribor- čan. Alfi Nipič, kije baje komaj dobil dopust od Avsenikov. Za popevko Fičefol in Copmca sta avtorja Boris Roškar in Miroslav Slana prejela prvo nagrado ob- činstva. Mlada Mariborčanka, Zorica Fingušt pa je požela vse tri nagrade strokovne komisije, sim- bol f>of>evke vesele jeseni, zlate klopotce. Vse tri klopotce je sprejela za besedilo, glasbo m izvedbo popevke Mejdun šta lonca. In ker so letos prvič podelili zlati klopotec za najoolj- si aranžma, je klopotec pripadel še aranžerju te popevke Edvardu Holnthaneiju Pokrovitelj letošnjega festivala je bila TOŽD Časopisi Večer Maribor, prireditelj pa kot leta nazaj društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora. Tako kot ptujski festival ie Popevko vesele jeseni 80 v celoti posnela ljubljanska televizija, oddaja pa DO na sporedu še ta mesec. Vse lepo in prav le vprašanje, kije priflo »oa hudi«, zakaj smo v soboto v razdalji dobrih 60 km imeli kar tri priljubljene in vedno dobro obiskane festivale: Ptujski festival domače zabavne glasbe, malce boli severno mariborsko popevko Vesele jeseni in onstran nase repubhke Kajkavske popev- ke v Krapini? M. Ozmec Trojni uspeh Zorice FinguSt za popevko Mejdun Sta lonca, i (foto: Bogo Cc) Sonce, zvezde (pa tudi starši!) jih ne vidijo Mladost je lepa. Se zlasti pri nas, kjer imajo mladi res zlato soboto, saj nimajo drugih skrbi kot da se učijo in pripravljajo za svoj bodoči poklic, za svoje samostojno življenje. Zal je tu- di resnica la, da se mnogi niti ne učijo najbolj radi. Dok?z temu je to, da imajo slabe ocene, slaba spričevala v osnovnih in tudi drugih pok- licnih in srednjih šolah. Mlade poleg učenja zanima še šport in seve- da ljubezen, ko že v šolskih klopeh premišljuje- jo in mislijo na svojega dragega, na svojo naj- dražjo in zato že nemirno posedajo po klopeh ter čakajo kdaj bo šolski zvonec naznanil konec p>ouka, da se potem dobijo bodisi kje na samem ali pa kar v ptujskem parku. Ena takšnih ljubezenskih točk, kjer se mladi skorajda vsa- kodnevno sestajajo je kraj pod mostom čez Dravo. Sem prihajajo mladi ob vsakem času, bodisi^ s kolesi, peš, neredko imajo nekateri s seboj tu- di šolske torbe in v njih svojo učenost, vendar nanjo v tistih trenutkih prav gotovo ne mislijo. Morda pa se tudi najprej pogovorijo o učnih uspehih, nalogah, nakar sledi šepetanje o lju- bezni, o sreči, o tem da se imajo radi, da si tu obljubljajo zvestobo tja do groba, nam že prav gotovo ni treba posebej omenjati, čeprav potem življenje gre svojo, nesluteno pot dalje. Resnica je, da imajo mladi pravico do svoje- ga življenja. Imajo pravico, da se imajo radi, da se ljubijo in čeprav mnogi starši za ljubezen svojega sinka, hčerkice niti ne vedo, kajti mladi imajo pač svoje skrivnosti. In zakaj bi morali starši vedeti, da ima kateri od njihovih otrok v šoli slabše ocene, če je vmes pač — ljubezen, ki kot nemima sla mladim marsikdaj ne da nid spati, kaj šele, da bi mislili na knjige, zvezke, učenje . . . ._________^ Ljubezen seveda danes ni nič pregrešneii Spominjam se svoje mladosti, ko so mi st^ tako radi vsiljevali dsti strah, da je greh initj nekoga nasprotnega spola rad. Tedaj so bilipj drugačni časi. Resnica pa je, da se prezgodnj ljubezen tudi danes rada, zlasti kakšnemu di kletu še kako hudo maščuje, takim primero^ smo pogosto priče. Omenili smo že, da se mladi najraje sestaji jo pod dravskim mostom. Verjetno jim kraji mesto ustrezata med drugim tudi zato, kerjj tu ne vidi sonce, ne zvezde, pa tudi ne stai^i, !i prav slučajno kateri od staršev gre tisd tremi čez most na drugi breg. Naj pri tem zapiSemoi misel Duc de Levisa, ki je zapisal: ,,Kdii obljublja večno ljubezen in kdor vanjo verjanu je prevaran; prvi zaradi svojega dobrega src drugi zaradi naivnosti". F.i Živahen in uspešen ribiški vilcend Pretekli vikend je za ptujske ribiče minil v tekmovalnem vzdušju, saj so se udeležili kar treh pomembnih tekmovanj in dosegh zelo dobre rezultate. V soboto 6. septembra je bilo v Metliki republiško ribiško tekmova- nje paraplegikov, kjer je postal Ptujčan Bogdan Petek absolutni prvak. V nedeljo 7. septembra pa so se ob Lahinji pri Črnomlju pomerili na četrtem republiškem tekmovanju za prvenstvo Slovenije ribiči iz 17 ribiških družin v naši repubhly in sicer 15 članskih in 7 ženskih ekip. Ptujsko ribiško družino je zastopala le ena ekipa v sestavi: Zvone Petek, Franc Trbuc in Vlado Ogrizek. Naši fantje so se odlično uvrstiU, saj so v ekipni konkurenci dosegli odlično drugo mesto. Isti dan, v nedeljo popoldne pa je ribiška družina Lešje — Majšperk uspešno organizirala meddružinsko ribiško tekmovanje, ki se ga je udeležilo 9 članskih in pet mladinskih ekip iz ožjega območja ptujske občine in sosednjih ribiških družin. Ptujčani so v obeh konkurenčah dosegli odlično prvo mesto. —OM Dnevi srbskih narodnih jedi Temeljna organizacija gostin- stvo ,,Haloški biser" Ptuj, organi- zira tudi v letošnjem letu ,,dneve srbskih narodnih jedi" od 16. do 20. septembra 1980 v prostorih grajske restavracije v Ptuju. Spe- cialitete bodo pripravljali sodelavci Ugostiteljsko turističke radne organizacije SRBIJA iz Kraljeva. Na jedilnem listu boste našli več kulinaričnih dobrot, od srbskega kajmaka, čorb, sarme, pečenja, vešalice, do zrezkov, pečene papri- ke in slaščic. Za razpoloženje bodo poskrbeli člani ansambla ,,Veseli Srbijand s pevko. Kot popestritev dnevov skrbi kuhinje si boste lahko ogledali kupili izdelke domače obrti okolice Kraljeva. Za začetek.. Letošnje šolsko leto smo zaft brez dragega tovariša Tita. Vend bomo delali, kakor da je še vd med nami. Sli bomo po Titovi po Veselo in vztrajno se bomo ul in premagali težave. Nastop bomo tudi kot samoupravljava ne le pri družabnih zadevi temveč tudi pri izpolnjevan delovnih načrtov. Skrbeli bomoi ugled naših skupnosti in tudi' lasten napredek. Učitelji pravijo, da bi naj ti« sproščenost in voljo, ki jo kažf v svojih deških druščinah, bren« tudi v šolsko delo. Res je, ko ig" mo za blokom ,,mali" nogom* noče nihče popustiti, niti najšibW ši igralec. Tako bi naj bilo sev«* tudi pri reševanju matematičnih"' log in še marsikje. Se vedno se precej pogovarja* o minulih olimpijskih igrah. Ta' oni učitelj nas spomni na borbei"' in zdržljivost olimpijskih tekmO^J cev. Ponosni smo na košarkarje in Kačarja, pa tudi vaterpoliste, rokometašice, ' šarkarice, veslače in rokobo' Tudi na šoli se v veliki ukvarjamo s športom. Ob vseh logah, ki smo jih že do* razmišljam o košarkarskem tufl ju v Mariboru, kjer se bomo staj ši pionirji K K Drava pomeri' igralci iz Maribora, Kamnika Kontovela. Res bi bilo prav, da bili tako dobri tudi pri pouku. , Olimpijsko geslo: VISJE, MOČNEJE lahko velj« di za vsako drugo delo. Andrej Lcv* OS Franc (>oJ PRVA ŠOLSKA MALICA Medtem ko v kuhinji na har- deški šoli niso kuhali, so si prvošolčki napolnili želodčke kar pri šolskem studencu. Sendvič, ki gaje pripravila mama in sadje, ki fja je sedaj precej, je potešilo ačne želodčke prvošolcev. Besedilo in posnetek: Fi M Šolska malica na prostem ... Avtobus brez voznega reda Jutro je, ki se prebuja v dan, ne zgleda pa prav nič sončen. Nasprotno, iz oblakov padajo prve dežne kaplje. Tudi obrazi ljudi so mrki, potopljeni vsak v svoje misli. Se ura nas loči in začel se bo nov delovni dan. Počasi se zbirajo čakajoči na avtobus. Urin kaza- lec neusmiljeno beži. Nestrpnost v ljudeh narašča. ,,Ali avtobusa ne bo?" Pogledi neprestano uhaja- jo v smer, iz katere naj bi pripeljal. Pripelje prvi, potniki sc zganejo in stopijo bliže. Toda na njihovo razočaranje avtobus odpelje naprej. Opravičilo je v tem, da je nabito poln. Vsak za sebe išče rešitev, ostane kanček upanja, da pripelje naslednji avtobus. Ta res čez nekaj trenutkov pribrzi izza ovinka. Toda ta ne zmanjša hitrosti, temveč šofer pošteno pritisne na plin in naglo mimo čakajočih ljudi, čeprav je v njem še mnogo prostora. Nekdo izmed potnikov cek) pomaha , ,češ samo da sem jaz na avtobusu.'' /ivčna napetos iz minute v minuto raste. ,,Kam zdaj?" Zdaj, ko bi morali biti že vsak na svojem delovnem mestu. Kaj mu porečejo v službi? Spet prepir s šefom, zaničevanje sodelavcev ,,Zaspal je pa si ne upa povedati. Potem pa pride tisto zbijanje ur, slaba volja in dan se ne začne prav nič prijetno. Kdo je kriv za to? Verjetno avtobusno podjetje, ki ni poslalo dodatnega avtobusa. Ni bilo šoferja, ker so pač dopusti. Potem bi morali imeti šoferji ostalih avtobusov večje razumevanje in nekoliko drug druge- mu pomagati. To je samo opis enega jutra izmed mnogih, ki se dogajajo potnikom čakajočim za avtobus. Vem, da tu ni in še kmalu ne bo rešitve, kajti vsak najde svoj izgovor, naj se vsak po svoje prebija za svoj ljubi dinar. Majda Satkr« TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 ^EDNIK ^P^^^** SILVA RAZLAG USPEŠNO ZAČELA TEKMOVALNO SEZONO gepubliSka komisija pri KZS je skupaj s flctorjema tov. Srotom za ženske in tov. TomSetom ^oške v soboto in nedeljo poklicala na pregledno ,0Q za sestavo republiških reprezentanc po 16 [Jdidatov. Moški so nastopili na kegljišču hotela jfliič v Krškem, ženske pa na kegljišču Senovo. Gle- na lo, da je bil čas dopustov in da so nekateri šele jjeli s treningom, so bili temu primerni tudi ^iltati. pri ženskah so si mesto v republiški reprezentanci, \)0 nastopila v soboto, 13. septembra v Senovem na tradicionalnem kegljaškem turnirju reprezentanc [varske, Dunaja, Južne Tirolske in Slovenije, ilK)rile 4 tekmovalke KD Konstruktor Maribor in tr Razlag (806), Bertoncelj (798), Tkalčič (792) in ^y (788) ter 3 tekmovalke Celja — Ludvik (809), jde(809)inUrh(781). Moške barve bodo na tem tekmovanju, ki bo prav [O 1.^. septembra na kegljišču v Krškem, zastopali: MarinŠek (Triglav), Kačič in M. Križaj (Gra- diš), Frajzman (KD Konstruktor), TomaSič (Ce- lje), Urbane (Triglav) in Hočevar (Slovenija ceste). Ta pregledna tekma je pokazala, da pri moških prihajajo v ospredje mlajši tekmovalci, pri ženskah pa že lep čas opažamo, da ni mladih, ki bi uspešno zamenjale starejšo generacijo in da sta v glavnem le dva kluba v Sloveniji z močnejšimi tekmovalkami. Ali jc vzrok pomanjkanja v nestrokovnem delu z mladimi ali pa v nezainteresiranosti mladih za ta naporni šport. Morda pa bo že predstoječe posamezno republiško tekmovanje, ki bo 20. in 21. septembra pokazalo, kakšno zaledje mladih tekmovalk imamo v Sloveniji. Ptujčanka Silva Razlag je tako ponovno uspešno pričela novo tekmovalno sezono in ji želimo, da bi ta- ko tudi nadaljevala, saj jo čaka ogromno tekem od posameznih nastopov, do nastopov v parih, nastopov /a ekipo KD Konstruktor, ekipo Slovenije in Ju- goslavije, katerih članica je. Zavarujmo naše šolarje pravočasno Vsi, ki delajo na področju prometa, posvečajo v J času največ pozornosti varstvu otrok v prometu, je znano, da se prav v začetku šolskega leta pri- ti največ nesreč, v katerih so udeleženi otroci. Tisti, prvič prestopijo šolski prag, so namreč v prometu jmanj izkušeni. Lepo je videti v Ptuju in morda še kakšni izven mestni krajevni skupnosti pionirje — oinetnike, ki skrbijo za varen prehod sošolcev. Posebno pereč je ta problem v krajevni skupnosti i(jem, kjer morajo otroci iz Lancove vasi in Jurovc poti v šolo prečkati najbolj prometno cesto v ob- li in nedvomno tudi v republiki, mislimo na cesto [uj — Krapina, prečkajo jo prav na treh križiščih, le sicer veljajo za najbolj črne točke. V šoli sicer ence opozarjajo na nevarnost, vsem pa je jasno, iliko taka opozorila otrokom zaležejo. Tudi rumene lice okrog vratu cicibančkov nevarnosti niti naj- mj ne zmanjšujejo. Na srečo se tisto, česar se starši li otrok najbolj bojijo, še ni zgodilo, kdo pa lahko nči, da se slej ali prej ne bo. Najbolj podlo od nas : eh pa bi bilo, če bi nas šele tak primer spomnil na So največjo dolžnost — varovanje mladih življenj. Potrebno se bi torej v okviru krajevne sknnnosti • lotiti akcije in ustrezno opremiti omenjena križišča. Ce so lahko prehodi za pešce v Hajdini, pa v Podleh- niku, zakaj ne bi bili še tu. Seveda bi bila potrebna še dodatna signalizacija, najbolj učinkovita je seveda svetlobna saj prometnih znakov za omejitev hitrosti nihče ne upošteva. Krajevna skupnost bi morala torej urgirati pri odgovornih, v tem primeru je to republiška skupnost za ceste. Z omenjeno cesto so namreč ti kraji dobili veliko^ nadlogo in zahtevek za rešitev problema teh križišč je»več kot opravičen. Seveda je nesmiselno znova pogrevati vprašanje načrtovanih nadvozov, pa cestnih zapor, kar je sicer bilo v načrtih. Dejstvo, da na teh križiščih ugasne vsako leto nekaj človeških življenj je več kot očitno opozorilo, da za varstvo ljudi pri gradnji ceste Ptuj—Krapina nihče ni mislil. Nihče ni pomislil, da ima tudi člove- ška previdnost svoje meje. Kako bi na primer obrav- navali elektrikarja, ki bi nekje pustil električni kabel z opozorilom, da je dotikanje smrtno nevarno. Nimata oba ta primera, ta z električnim kablom in nezavarovano cesto logične povezave? JB Mladinske kvalifikacije za APS v Celju Minuli petek je bilo v Celju ralitlkacijsko tekmovanje v lletiki za APS za mladinke in iladince. ki so se ga udeležili kmovalci iz severovzhodne lovenije med njimi tudi Ptujčani. xiobna tekmovanja so bila tudi drugih atletskih centrih Slove- e. dvanajst najboljših iz vseh cmovanj pa se bo pomerilo v lalu čez 14 dni. Od Ptujčanov sta se najbolje odrezali pri skoku v daljino Ma- rija Šeško in Vesna Carli. ki sta preskočili 489 cm in osvojili drugo oz. tretje mesto. Vindiševa pa je bila na 800 m sedma. Nada Bolcar je v svoji skupini v teku na 100 m pristala na četrtem mestu. Dober čas so dosegle ptujske mladinke v štafeti 4 X 100 m in sicer 52.7 ter ostale le desetinko sekunde za zmagovalkami. Med moškimi seje najbolje iz- kazal Damir Prstec, ki je v svoji skupini v teku na 100 in 400 m bil drugi. Stanko Hauptman je tekel na 3000 m in osvojil dobro peto mesto. Pa tudi ostali tekmovalci Urška Kerbler. Miran Pavličič. Peter Horvat. Janez Učakar. Oliver Si- rec. Bojan Mihelač, Majda Bel- šak. Ivan Kuhar so tekmovali so- lidno in prispevali svoj delež k rezultatu ptujske ekipe. OP Nacek prišel v Ptuj in zmagal Drugi festivalski večer je bil letos imenjen novim melodijam doma- ! zabavne glasbe in je potekal v Organizaciji radia Ljubljana in asbenega uredništva Radia Ptuj, irog 2000 gledalcev pa ga je tživelo v prijetni družbi s 'ljubljenim slovenskim ansam- om — zmagovalci jubilejnega setega festivala DZG Ptuj '78 obrimi znanci, ki so tudi zadnji ibili veliko festivalsko odličje — pOrfeja z liro, delo akademskega parja Viktorja Gojkoviča. Na Iru pa se je izmenjalo še 15 vokal- li solistov in skupin, ki so skupno tdstavili 18 novih festivalskih dodij. Po tem. ko smo vrsto let lotavljali, da imamo v Sloveniji loge plodovite in dobre avtorje, pa se žal zaradi slabše glasbene ' vokalne izvedbe niso mogli 'fljaviti, smo se letos skupaj z *liom Ljubljana odločili, da Oramo prav tem avtorjem dati tenost za polno uveljavitev. To 'lahko le dosežemo s profesional- ' glasbeno izvedbo in dobrimi Ikalnimi solisti — je bila enotna totovitev in rezultat tega sobotni 'er melodij s katerim je bil letos . tudi sklenjen XI. festival domače zabavne glasbe Ptuj '80. Hvaležno festivalsko občinstvo je pred predstavitvijo zmagovalcev. Prva nagrada občinstva za melodijo NACEK V PTUJU, ki sojo zapeli Neva Švainzger, Rudi ŠantI, Zdravko Pergar in Ivan Novak. Foto: F. Langerholc, še enkrat toplo pozdravilo ansam- bel Vikija Ašiča in zmagovalno me- Ssija za štetje glasov občinstva je imela oba festivalska zahtevno delo, saj je bilo treba v 15 minutah prešteti ^ve za melodije iz več kot 700 glasovmc Foto: L. Cajnko lodijo prvega večera S harmoniko po svetu, za tem pa je bila podelje- na nagrada pesniku Manku Golar- ju za besedilo pesmi NACEK V PTUJU z obrazložitvijo komisije, da jo odlikuje svežina, duhovitost in pristno prleško narečje. Vse to je bilo tudi dovolj tehten razlog za po- delitev nagrade v znesku 4000 di- narjev, ki jo je prispevala ptujska kulturna skupnost. In še enkrat je Nacek slavil. Z veliko prednostjo glasov, zbral jih je 22.^, ga je občinstvo nagradilo kot najboljšo melodijo drugega ve- čera avtorja Emila Glavnika v aražmanu Franca Korbarja in na besedilo Manka Golarja. Skupaj z dobrimi znanci pa so ga predstavili pevci Neva Svainzger, Rudi Santl, Zdravko Pergar in Ivan Novak. Nagrado v znesku 5000 dinarjev je avtorju melodije poklonila Harmonija iz Maribora. Druga na- grada 4000 dinarjev zavoda Radio Tednik je pripadla Franciju Lipičniku za melodijo Slovenec je takšne narave, tretja pa ponovno Emilu Glavniku za polko Pri majoliki, ki jo je v znesku 3000 di- narjev poklonil občinski svet Zveze sindikatov Ptuj. Vsi na trim streljanje! Občinska strelska zveza Ptuj or- ganizira v Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Ptuj v petek 19. septembra na strelišču Mladika TRIM Streljanje za šfjortno znač- ko. Strelci in ostali občani, ki vam je ta zvrst športa pri srcu pridite v petek od 15. do 20. ure v športno dvorano. Ce imate zračno puško doma, jo prinesite s seboj, če je pa nimate si jo boste lahko sposodili na strelišču, kajti organizator je poskrbel tudi za to. — OM nogomet Ptuj- Savinjsko 4:1 (2:0) Stadion Drave jc bil tokrat pri/oriščc nastopa selckcijske ekipe Ptuja, ki jc prepričljivo premagala borbene in hitre goste. Moštvi Sla nastopili v postavi: Piuj — Veselic, Dončec, Šmigoc, Tcnieiu, Panikvar, Vindiš, Krajnc, /iJCČ, ^. Dončec, Vrabl, Beg, Emeršič, Ogri/ck; Savinjsko — Ciaš, Karun, ?sarlah, Denčič, Konici, Prcsckar, Haladeja, Siiumbcii, Novak, Lazar, Udovič, Jošt, Bcrnjak. Domači so že v prvih minutah prišli v vodstvo, ko jc Vrabl v 4. minuti prevaral vratarja gostov. V 16. minuti jc vodstvo domačinov /\išal Beg. V nadaljevanju domača ekipa terenske inciaiive ni izkoristi- la kljub šic\iinim priložnostim. V n;idal jevanjii so domači l"n>no\no prc\/cli inciativo ter v 52 minuti zvišali vodstvo preko Kiajiu.a. Gosije so v 59 minuti /ni/aii vodstvo preko Udoviča in imeli nekaj minut /atem še prilož- nost saj niso realizirali 11 metrov- ke. Končni nvultat je postavil v 78 minuli ^. Dončac. Sodnik Pahor iz Lendave jc tekmo vodil dobro. anc Drava-Savinjsko 5:1 (2:0) Mladinci Drave so visoko premagali svoje sovrstnike. Prikazali so lep in hiter nogomet ta- ko, da so bili maloštevilni gledalci zadovoljni. anc rokomet Itas-Kočevje - PP-Drava 15:20(9:8) Ptujčanke so tudi v gosteh zabeležile p>omembno zmago. Nad 250 gledalcev je ob koncu zaploskalo gostjam, ki so prikazale dopadljivo igro ter zasluženo zmagale. Prvi del je bil v znamenju enakovrednega boja in domačinke so šle na odmor s prednostjo enega gola. Tudi v nadaljevanju vse do sredine drugega polčasa smo videli zagrizeno borbo v neprestanem menjavanju vodstva. Tedaj je domačinkam zmanjkalo moči, kar so gostje z boljšo fizično pripravljenostjo s pridom izkoristile ter si zagotovile prepričljivo vodstvo in zmago. Dinamična igraje bila izredno »fair« tako da sodnika KovačičinStefančičiz Izole nista imela težjega dela. Za ITAS—Kočevje so bile uspešne M. Jerič 13, Novak in Oražem po 1 gol za PP—Dravo Cerne 9, Ivančič in Mumlek po 4, Vičar 2, Galun I gol. anc moSka republiška rokometna liga Velika Nedelja-Peko 28:24(15:12) RK Velika Nedelja: Gaberc, Kajsesberger, PaVlovič 14, Roškar, Rajh, Sabo,I, Rajšp, Zorko 5, Bezjak 3, Hrga I, Majcen 3. RK Peko (Tržič): Ribnikar, Cvek 1, Bahun 4, Amež 5, Skropeta 4, Krašovec, Fuks 3, Maje 7, King, Radon, Keršič. V prvi tekmi na domačem igrišču so novinci v ligi usp>eli premagati izkušene goste iz Tržiča. Domačini so povedli s tremi do petimi goli razlike, vendar je rutiranim gostom uspelo osemkrat izenačiti rezultat zaradi slabše igre domače obrambe. Med domačini igralci sta se posebej odlikovala Pavlovič in Zorko, pri gostih pa Maje. Pred 250 gledalci sta sodila Ogner in Salecl tz Maribora. kv PP-Drava-Velika Nedelja 19:9 (10:2) V pokalnem tekmovanju so Dravašice nastopile v Veliki Nedelji kjer so premagale istoimensko ekipo z visokim rezultatom. 2e v prvem delu so si zagotovile visoko vodstvo in domačinke se niso mogle upirati kljub temu, da so v nadaljevanju hotele zamujeno nadoknaditi. Sodnika Hanželič iz Ormoža in Petek iz Velike Nedelje nista imela težjega dela. Za PP—Dravo so bile uspešne Čeme 7, Ivančič in Mumlek po 4, Vičar 2. Galun in Kmetec po 1 gol, za domačinke pa Miklašič, Radanovič P. in Radanovič M. po 3 gole. anc Šmartno-Drava 10:9 (4:4) V prvenstveni tekmi mladink v rokometu so morale gostje priznati premoč domačink, ki so zmagale z minimalnim rezultatom. Izenačena in borbena tekma je prikazala kvaliteten rokomet, ki je navdušil malo- številne gledalce. Tekmo sta sodila Klemenčič in Perme iz Sebenje. Gole so dosegle za Šmartno: M. Ostojič 7, Bole, Ribizel in Resnik po 1, za Dravo pa Vičar 5. Sipek 2, Vršič in Skaza po 1 gol. anc Uspešen nastop Ptujčank V Kranju je bil prvi pozivni turnir ob pričetku nove tekmovalne sezone, kjer so nastopile tudi ptujske tekmovalke. Igrali so v treh sku- pinah, kjer so igralke NTK Poelovie: Snežena Udovič, Tjaša Meško in Sonja Marinkovič nastopile v II.' in III. skupini mladink SRS. Žal je morala zaradi bolezni svoj nastop odpovedati Tamara Kampuž v II. skupini. Ob začetku namiznoteniške sezone so omenjene igralke pokazale solidno formo in pričakujemo v prihodnje dobre rezultate, saj je pričetek nastopanja v II. zvezni ligi pred vrati. Uvrstitev Ptujčank je naslednja: Snežana Udovič je v II. skupini zasedla I. mesto med mladinkami, dočim je Tjaša Meško bila v isti skupini četrta. V II. skupini mladink je Sonja Marinkovič zasedla II. mesto. II. selekcijski turnir bo v Vrtojbi pri Novi Gorici 27. septembra 1980. anc 14 - ZA RAZVEDRILO 11. september 1980 — TEmm f EDNIK ^^^^^ OGLASI IN OBJAVE - 15 Pet zlatih, sedem srebrnih in trinajst bronastih Orf ejevih značk v petek, 5. septembra, so se nekaj po 19. uri na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju ponovno oglasile melodije, ki smo jih slišali v izvedbi 27. ansamblov. Po enoletnem pre- moru je ptujski festival domače zabavne glasbe spet zaživel v vsej svoji domačnosti in gostoljubno- sti s katero se je stari očak ob Dravi izJcazal že tolikokrat do- slej, zvesti pa so mu ostali tudi ljubitelji valčkov in polk, ki so letni prireditveni prostor napol- nili do poslednjega kotička. Slišali smo 54 novih instru- mentalnih in vokalnih skladb, med katerimi je občinstvo naj- bolj navdušila polka Vikija Ašiča S HARMONIKO PO SVETU, ki je dobila tudi nagrado za najbolj vedro melodijo v znesku 5000 dinarjev. Nagradoje izročil Ivan Gomilšek — splošno ključavni- čarstvo iz Krčevine pri Ptuju, za kar mu velja posebna zahvala organizatorja. Na osnovi glasov- nic so gledalci prisodili drugo mesto ansamblu Bratov Plesničar s skladbico DOMAČI KRAJ, tretie pa valčku NAJLEPŠA DEŽELA NA SVETU s katerim je nastopil ansambel Slovenija. Med nastopajočimi je strokov- na komisija, sestavljali so jo glasbeni strokovnjaki iz Ljublja- ne in Ptuja — Kajetan Zupan glasbeni urednik RTV Ljubljana, Teodor Korban urednik založbe kaset in plošč RTV Ljubljana, Boris Kovačič, profesor glasbe in komponist, vodja predstavništva produkcije plošč RTV v Ljublja- ni, Tone Horvat profesor glasbe in ravnatelj glasbene šole v Ptuju ter Ivo Ciani glasbeni urednik Radia Ptuj — podelila najbolj- šim ansamblom pet ZLATIH ORFEJEVIH ZNAČK, ki so jih prejeli: SAVINJSKIH SEDEM in NEW SW1NG KVARTET iz Celja, OGLARJI iz Škofje Loke, SLOVENIJA iz Polzele. PLANI- KA iz Velenja in VIKI AŠIČ iz Celja. Srebrno Orfejevo značko si je za svoj nastop priborilo sedem ansamblov: Jožeta Kotarja z Raven na Koroškem, MAVRI- CA iz Ptuja. Mariborski kvintet. Primorski fantje iz Pirana, RE- VlRČANl IZ Zagorja ob Savi, FANTJE Z VSEH VETROV in ŠALESKI fantje iz Velenja. Rogaškemu instrumentalne- mu kvintetu, Krvavškemu kvin- tetu iz Cerkelj, Ribničanom iz Ribnice, Toniju Hervolu iz Bre- žic, Gornjesavskemu kvintetu z Bleda, Slavčkom iz Novega me- Člani strokovne komisije so ocenjevali vsak ansambel posebej in eno- glasno razdelili zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke, (foto: L. Cajnko) sta, Jožetu Škobernetu iz Bresta- nice, Cometu iz Zreč. Dobrim prijateljem iz Brežic, Franciju Zemetu iz Vojnika, Cerkljanske- mu instrumentalnemu kvintetu. Veselim slavčkom iz Maribora in Griškemu kvintetu iz Griž, pa je po oceni strokovne komisije pripadla za letošnji nastop na ptujskem festivalu bronasta Or- fejeva znifcka. Ansambli, ki so letos dobih zlato značko s plaketo imajo pravico snemanja za RTV Ljub- ljana brez poprejšnje avdicije, lahko pa tudi organizirano gostu- jejo v drugih republikah in zamejstvu s priporočilom ZKO Slovenije. Po eg tega imajo tudi pravico sodelovanja na dvanaj- stem festivalu DZG brez avdici- je. V Ptuju bodo lahko prihodnje leto nastopili tudi vsi ansambli s srebrno Orfejevo značko in pla- keto, za potrebe programa RTV Ljubljana pa lahko snemajo le na osnovi avdicije. Vstopnico za ptujski festival — brez avdicije, imajo tudi vsi ansambli z brona- sto Orfejevo značko in plaketo. Poslušalci so vse nastopajoče na prvem festivalskem večeru nagradili s prisrčnim aplavzom, zlasti še njihovo zmagovalno melodijo s čimer so potrdili glasovanje večine, da je med najvedrejšimi. Kljub pozni večer- ni uri. kazalci so kazali že 11 in 15 minut, je večina še vztrajala na svojih sedežih, dlani poslušal- cev pa so se ogrele tudi takrat, ko so zvedeli za odločitev strokovne komisije. Prvi festivalski večerje bil gotovo za marsikoga prijetno doživetje, ki ga brez pomoči pokrovitelja — Kreditne Banke Maribor in njene poslovne enote v Ptuju ter organizacij združene- ga dela. RTV Ljubljana in dru- gih, ne bi mogli izvesti. mš Skupščina izobraževalne skupnosti Minuli petek so se zbraU delegati skupščine izobraževalne skupnosti občine Ptuj na svoji 11. seji. Zbora izvajalcev se je seje skupščine udeležilo 84 % delegatov, zbora uporabnikov pa le 52 Najpomembnejše točke dnevnega reda so se nanašale na obravnavanje osnutkov samoupra- vnih sporazumov. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981-1985 so sprejeli brez bistvenih pripomb s tem, da dajo osnutek v javno obravnavo še v združeno delo in krajevne skupnosti. Precej več pripomb pa so imeli na osnutek samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981—85. S pripombami, ki naj prinesejo ugodnosti za izobraževalno skupnost Ptuj so sprejeli tudi ta osnutek. Najbolj živahno pa je postalo pri obra- vnavanju osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti Ptuj za obdobje 1981—85. K temu osnutku je dalo več delegacij svoje pripombe kot delegatska vpra- šanja, še več pa je bilo pripomb delegatov na seji skupščini. V razpravo so se vključiU le dele- gati KD in zbora izvajalcev, ni pa bilo slišati delegatov iz združenega dela. Pripombe so se nanašale v glavnem na prednostno listo za gra- dnjo, razširitev ozirom.a modernizacijo šolskih objektov. Pripombe so bile, gledano s stališča delegacije, ki jo je posredovala, utemeljene. Družbeno gledano pa so z njimi delegati dali sliti, da bomo na področju delegatskega dogovarjanja morali še mnogo storiti. Nekaj delegacij je poskušalo ,,izsiljevati" češ, če naša šola ne bo v planu tega obdobja, je vprašljiv us- peh referenduma za občinski samoprispevek, ki bo nujno potreben. Tako gledanje je ozko in družbeno nedopust- no, saj s tem zavira načrtno delo, seveda pa se moramo zavedati tudi tega da se v primeru neu- spelega referenduma vse gradnje in adaptacije pomaknejo v naslednje plansko obdobje. Da pa pri načrtovanju ne bi koga objektivno prizadeli so se delegati obeh zborov dogovorili, da sprej- mejo osnutek tega sporazuma v predlagani obli- ki s tem, da ga dajo v javno razpravo še v združeno delo in v KS. Plansko komisijo pri izobraževalni skupnosti pa so zadolžili, da oblikuje strokovno komisijo, di bo preverila argument pripombe iz javne obravnave o onstu- ku, da bi na naslednji seji skupščine delegati imeli na razpolago objektivno točne podatke o stanju. Delegati obeh zborov so se tudi dogovorili, da se začne postopek za izvedbo referenduma za izgradnjo šolskega prostora v enaki višini kot je bil doslej. Končno so delegati poslušali informacijo o spremembi samoupravnega sporazuma o grad- nji šolskega prostora in sicer za gradnjo šole Trnovska vas. Ta predlog je bil posredovan vsem podpisnikom in se nanaša le na prerazporeditev sredstev, ne pa na nova sredst- va, zato ni razumljivo, zakaj več kot polovica delegacij ni razpravljala o predlogu. Sprejeli so sklep, da naj izvršni odbor na- daljuje z delom in ko se bo pozitivno izjasnilo za prerazporeditev več kot 50 delegacij, ta- koj začnejo s pripravami za gradno. L. C. SREČANJE MLADIH IZ POBRATENIH OBČIN V Velenju so bili tamkajšnji mladinci, 5., 6. in 7. septembra gostitelji mladih iz pobratenih občin Pucareva, Vmjačke Banje, Ormo. ža, Splita in Subotice. Mladi iz pobratenih občin so se, kot že nekaj let zapored sestali, da bi izmenjali izkušnje, pregledali doslej storjeno v bratskem sodelovanju in se dogovorih za skupne akcije. Delo so sj zastavili po komisijah, glede na področje dejavnosti: komisija družbeno ekonom.ske odnose, kulturo in idejno politično delo, SLO in DS, mladinsko prostovoljno delo, informiranje ter komisija za šport in rekreacijo. Pred pričetkom srečanja je delegacija mladih iz pobratenih obči^ položila venec pred spomenik tovariša Tita v Velenju in se poklonila spominu velikana naše domovine. Prav tako so mladinci položih venec pred spomenik na Graški gori. Delegacije mladih iz občinskih konf%. renc ZSM pobratenih občin so na Graški gori obiskale tudi spominsko Delegacija pobratenih občin je položila venec pred spomenft XIV. divizije na Graški gori sobo XIV. divizije in se v uri zgodovine seznanili z boji Štirinajste in njenim pomenom za NOB na Slovenskem Mladinci iz občin Pucareva, Vmjačke Banje, Ormoža, Splita in Subotice so si v treh dneh bivanja v Velenju ogledali to moderno zasnovano mesto in obiskali delovno organizacijo Gorenje. Organiza- Pogovor med mladimi « tor srečanja, občinska konferenca ZSMS Velenje sije prizadeval, da bi mladi gostje iz pobratenih občin spoznali utrip njihovega mesta. Srečanje so zaključili v nedeljo opoldne, trdno odločeni nadaljevati Titovo pot. FiM VIII. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA Razstava fotografij in diapozitivov Ptuj '80 Foto-kino sekcija DPD Svoboda Ptuj pripravlja otvoritev razsta- ve, ki sovpada s 45-letnico organizirane fotQamaterske dejavnosti v Ptuju, v ponedeljek, 15. septembra ob 15. uri. Člani sekcije ugotavljajo, daje bil odziv fotoamaterjev iz cele Jugoslavije zelo ugoden. Med 1200 prispelimi fotografijami je selektor Stojan Kebler izbral za razstavo 145 fotografij, med 800 prispelimi diapozitivi pa selektor Bogo Čerin 130 diapozitivov, ki jih bodo prikazali na otvoritvi v paviljonu Dušan Kveder. Med nagrajenci naj omenimo prvonagraienega Zorana Vogrinči- ča iz Ljubljane, za občuten in sugestiven prikaz obale v razstavljeni kolekciji. Druga nagrada za kolekcijo je dodeljena Ptujčanu Mišu Koltaku za skrajno urejene kompozicije, ki opozarjajo na hladnost prostorov, katere smo sami zgradili. Za kolekcijo je prejel nagrado tudi Klubski kolega Srdan Mohorič, za originalen prikaz živinskega sejma ter odnosa ljudi do živali. Med nagrajenci za posamezno fotografijo je na prvem mestu Tomaž Lunder iz Pirana, nagrajena pa sta tudi Alfred Bradač in Bojan Rode iz Ptuja. Ker se je v zadnjem času zanimanje za diapozitive izredno pove- čalo, so člani Foto-kino sekcije pripravili tudi razstavo diapozitivov. Ti postajajo bolj zanimivi tudi zaradi možnosti neposredne izdelave Barvne fotografije. Nagrado za kolecijo diapozitivov so prejeli Duško Marušič iz Pule, Ljubo Cenčič iz Ptuja in Aleksandar Cetinovski iz Skopja. Med nagrajenci za posamezne diapozitive so Aljoša Pižmoht iz Ptuja. Krešimir Jakovljevič iz Zagreba, Edvard Holnthaner iz Maribo- ra in Mišo Koltak iz Ptuja. Leta 1978 je Foto-kino sekcija organizirala prvo medklubsko razstavo, letošnja je druga. Prepričani so, da bodo tudi v prihodnje uspeli organizirati takšne razstave, kjer pride do izraza predvsem kvaliteta m originalnost fotoamaterjev iz cele Jugoslavije. D Posebna priznanja za najvztrajnejše Organizator XL festivala DZG Ptuj '80 kolektiv zavoda Radio Tednik, gotovo ne bi mogel izvesti tako zahtevne prireditve brez sodelovanja odgovornih delavcev RTV Ljubljana, ki so vseh minulih deset let nesebično pomagali pri vsebinskem snova- nju tega tradicionalnega srečanja ansamblov in pevcev in tudi mimo svojih delovnih obveznosti vodili razgovore z nastopajočimi ter jih tako ali drugače nevdušili za prihod v Ptuj. To so Kajetan Zupan, Marjan Stare, Tomaž Tozon in Teodor Korban, zvesti ptujskemu- festivalu in njegove- mu občinstvu, navdušeni zago- vorniki te — tolikokrat podcenje- vane zvrsti glasbe, ki pa ima Kurentove maske zvestim sodelavcem festivala (od leve) Ivo Ciani, Kajetan Zupan, Teodor Korban in Marjan Stare, Tomaž Tozon pa je bil službeno zadržan in letos ni mogel priti v Ptuj Foto: Langeriiolc vendarle najširši krog prijateljev m poslušalcev. V zahvalo in vzpodbudo za nadaljnje vztraja- nje so letos dobili zlato značko in kurentovo masko, delo domačina Marka Klinca iz Spuhlje. Zamejska ansambla Mladi mi iz avstrijske Koroške in bratje Plesničar. ki sta nastopila izven uradne konkurence sta si iz Ptuja (xlnesla spominski kristalni vazi. najvztrajnejši med vsemi — an- .sambel Vikija Ašiča pa veliko kristalno vazo za lO-letno sodelo- vanje na ptujskem festivalu h kateri'je strokovna komisija to- krat dodala še zlato Orfejevo značko. mš ČRNA KRONIKA v tednu od 1. do vključno 8. septembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v dveh lažjih nesrečah, ki so terjale dve lažji telesni poškodbi. Do nezgod je prišlo zaradi neupoštevanja promet- nih predpisov in prehitre vožnje. DELOVNA NEZGODA V AGI- SU V četrtek, 4. septembra se je zgodila delovna nezgoda v ptuj- skem Agisu. Delavec — zidar ptujskega Gradisa je opravljal dela na strehi delavnice. Zaradi nepazljivosti je stopil na iverico. ki se mu je vdrla. Padel je več kot 4 m globoko in se hudo poškodo- val. POŽAR V DRAGONJI VASI - IGRA OTROK V torek 2. septembra je zaradi Igre otrok začelo goreti gospo- darsko poslopje na kmetiji Mari- je Peršuh iz Dragonje vasi 34. Kljub hitremu posredovanju ga- silcev je v celoti zgorelo ostrešje, pod njim pa okoli 10 tisoč kg sena in 4 tisoč kg slame. Škodo ocenjujejo na okoli 50.000 din. PREHITEVAL V KRIŽIŠČU V soboto 6. septembra ob 14. uri se je zgodila nezgoda na magistralni cesti v Borovcih. Av- gust Lovrenčič iz Rakičana je prehiteval osebni avtomobil Kri- stine Horvat iz Zagojič, v trenut- ku, ko je ta hotela pravilno zavijati v križišču v levo. Pri trčenju na srečo ni pnšio do poškodb, nastala pa je precejšnja materialna škoda v višini 40 tisoč din. RODILE SO: Olga Ferš, Draženci 48 — Ale- na; Olga Klemenčič, Rakovci 19 — Aleksandra; Zlatka Podgore- lec, Šalovci 31 — Tatjano; Jožica Petek, Ziherlova ploščad 11 — Natašo; Irena Kores, Stoperce 60 — Mitja; Terezija Kelc, Gru- škovec 75 — Matejo; Anica Brlek, Severova 3 — deklico; Danica Kolarič, Grabe 1 — Polonco; Anica Vogrin, Dornava 92 — de- klico; Lidija Vuk, Lovrenc 8 — deklico; Angela Steger, Drste- Ija 42 — deklico; Milena Kovačič, Polenšak 44 — dečka; Marija Arnuš. Zg. Hajdina 196 — dečka; Stanislava Kovačič. Statenberg 55 — Mojco; Valerija Rižnar, Ciril — Metodov dr. 12 —Vido; Cvetka Kušar, Kraigherjeva 2^ — dekli- co; Jožica Zupanič, Gerečja vas 42 — Uroša; Sonja Šeruga, Majski vrh I — dečka; Marija Drevenšek, Sp. Leskovec 13 — deklico; Zdenka Dukarič. Ziherlova plo- ščad 18 — Franca; Milena Plohi, Cvetkovci 45 — deklico; Kristina Majcen. Hranjigovci 9 — dečka; Danica Plohi, Strejaci 5 — dečka; Zinka Žula Grajenščak 43 — dečka; Marjeta Ciglenecki, Zi- herlova ploščad 17 — Jelko; Silva Hostnik, Žabjak 12 — dečka; Štefka Novak, Rucmanci 15 — dečka; Marina Potočnik, Kraig- herjeva 33 — Petro; Marija Bel- šak. Majski vrh 7 — dečka; Majda Goznik, Peršonova 6 — dečka. POROKE: Stanislav Vidovič, Reševa 26 in Ivanka Pucko. Ziherlova plo.ščad 6; Marko Vrabl. Markovci I in Ana Golob, Podvinci 23; Bojan Fras. Miklavž na Dr. polju 9 in Marija Vuk. Miklavž na Dr. Polju 9; Branko Hladen, Maribor. Sa- djarska 7/a in Darinka Kodrič, Maribor, Grohaneva 9; Viktor Poplatnik, Gorišnica 147 in Maj- da Kolenko, Mala vas 36; Branko Ranfl, Nova vas pri Markovcih62 in Jožica Gajzer, Podvinci 122; Milan Marinič, Vintarovci 38 in Majda Petrovič, Žabjak 38; Du- šan Gabrovec, Langusova 15 in Majda Rajh, Remčeva 10; Milan Gobec, Ziherlova ploščad 5 in Cvetka Toplak, Podvinci 7. UMRLI SO: Vinko Pondelak, Grajenščak 26/a, roj. 1931, umrl 28. avgusta 1980; Pavla Anreiter, Miklošičeva 6, roj. 1907, umrla 3. septembra 1980; Ludvik Pšajd. Dom upoko- jencev Muretinci, roj. 1906, umrl 3. sept. 1980; Franc Bratušek, Grajena 20, roj. 1905, umrl' 5. septembra 1980. izdaja zavod za časopisno in radij- sko delavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejauredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavnr urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.