JlJ)(tev. 152 Liana, četrtek 1.avgusta 1946. Leto 2. j n r' k r iA L M c TRI J C "Ljubezen gre skozi želodec"iTa slavni izrek je postal značilen za vso povojno politiko. Oba velika partnerja, tako zapadno demokratski kot tudi vzhodni " 1 judsko-antifašisticni", se v borbi za nadoblast v centralni Evropi prav vneto poslužujeta prav tega na¬ čela, V 6 em se ta boj kaže v današnji Nemčiji, je naš list že pred kratkim poročal. Ravno te dni pa.je postalo posebno vidno snubljenje Avstrije 5 vsi avstrijski časopisi so polni poročil o raznih ukre¬ pih zasedbenih oblasti. Današnji gospodarski položaj Avstrije je vseprej kot rož¬ nat; to tudi.sami dobro čutimo v malemu številu kalorij in praznem želodcu. Pa še vse drugače bi s morali mi z Avstrijci vred zategni¬ ti pasove, da niso priskočile'na pomoč zapadne države v obliki UNRRE. Saj smo brali, da more Avstrija iz svojih zalog nuditi svojemu pre¬ bivalstvu samo do 250 kalorij dnevno; da pridemo do kakih 1100 do 1200 kalorij,kolikor je nujno potrebno, da Človek še obvisi med življenjem in smrtjo, je zasluga UNRRA-e, ki je Avstriji dala in še daje ta živila in to popolnoma zastonj. Izkupiček za živila porabi država za svojo obnovo, To je ogromna gospodarska pomoč, ki jc za~ sadni narodi nudijo mali Avstriji: na eni strani so jo obvarovali katastrofe, ki je grozila v obliki lakote, na drugi Strani so pa dana s tem državi na razpolago ogromna denarna sredstva, ki se gla¬ se na težke dolarske milijone. Ko so pred kratkim Sovjeti zaplenili več stotisoč ha zemlje in vsa takozv.ona "nemška podjetja" svoje cone, so Ameriknnci takoj odgovorili s tem, da so slična podjetja v svoji r coni izročili v upravljanje avstrijski vladi"dokončne odločitve la etniskega vprašanja", Angleži in Francozi bodo temu zgledu verjetno kmalu sledili, Pomoč UNRRE kot pripravljenost zapadnih zaveznikov, Avstri- [ io gospodarske postaviti na lastne noge, mora seveda imeti odmev v ,avstrijski, politiki, še bolj pa pri avstrijskih množicah. Da je po- -"žaj delavstva vsled stalnih cen živil in industrijskih proizvodov težek, o tem smo nedavne poročali v članku "Nevarnost inflacije", lam smo stavili kot primer delavca, ki zasluži svojih 120 šilingov mesečno,Če je ta že oženjen in ima recimo tri otroke, potem si ta revež v resnici ne more kupiti niti časopisa. Za živila na normalno karto'porabi 17 šilingov. Za pet oseb torej 85 šilingov; zelenjava t stane 25 šilingov, tobak 25 šilingov, stanovanje, luč in radio šilingov, dodatek na delavsko karto znese 15 šilingov, torej po¬ rabi skupno 186 šilingov mesečno brez drv in premoga, brez obleke in gorila, brez nabave in popravila čevljev itd, S kakšnimi težavami je povezano morebitno povečanje mezd in plač, smo tudi pc /-Mali v gornjem članku. Da bi pridobili vsaj delavske množice za svojo poli¬ tiko in s tem za komunizem, sc pričeli Rusi na svoj način reševati ravno to najtežje avstrijsko vprašanje. Tako so z velikim pompom in le z lepšimi frazami, da "podjetja v Sovjetiji ne delajo za koristi , " fitagstva, zato hočemo pomagati tudi avstrijskim delavcem, dvigni- ^ -g živi jenski standard in pripomoči, dr?, se gospodarski položaj Avstri- izboljša" - podpisali pretekli torek "najboljšo" delavsko pogodbo i-b / Str.2. Štev. 152-.-Domači glasovi, 1.VIII.1946. med delavstvom in petrolejskim podjetjem v Zistersdcrfd.Ta kolektivna pogodba Predvideva najmanjši zaslu'zek 200 šilingov, pomožni delavec bo zasluzil 250 - 510 šilingov, strokovni delavec celo 360 - 430 šilingov. Obenem se izenačujejo plače moškim in ženskam pod parolo "Enaka plača za enako delo" (s tem so naložili ženskam čisto moška,, težka dela!), vajencem dovoli 36 urni delavni teden (da bo se dovolj časa za vzgojo!), dopusti delavcev se prilagede in izenačijo onim nameščencev. V ladjedelnici v Komenburgu zaslužijo profesionisti 3.15 šilingov na uro, celo vajenci prejmejo 1.45 šilingov na uro, to- rej več, kot na Koroškem dobro plačani strokovni delavec! Poleg do¬ bre plače, so dali Rusi'delavcem v Kornenhurgu še posebne dodatke v živilih., zadnji mesec n.pr. 2 kg mesa, 6.5 kg moke, 75 dkg - sladkor ja, 1 kg fižola, 3 zavitke po 200 gr tobaka, 185 kg olja, 60 dkg teste¬ nin in seli Namen takih dajatev in takih plač od strani Sovjetov de¬ lavcem v sovjetskih podjetih je kaj pozoren. Je tudi uspešen in učinkovit, dokler so v vseh ostalih conah stare plače in na celem avstrijskem ožemiju zakonito določene stalne in enake cene. Kakor hitro pa bi temu zgledu sledila tudi ostala nesovjetska podjetja,bi temu dejstvu morala slediti država ih takoj bi cene vsem kmetijskim in industrijskim p r o i z v o dc&° ih 0 uh-pe h bi bil enak - ničli. Slično je bilo v Jugoslaviji, ko so takoj po "osvobojenju" dali delavcem tudi do' 6..000 plače, a vin:o je n.pr. poskočilo na- 80 din liter, obleka na 10.000 din in podobno,, da ne govorimo c d avlo. h, tako, da o^ben delavec ni bil s tem zadovoljen in so vsi godrnjali, v kolikor so si seveda upali in-smeli. Tudi Avstrijci 'sami pravilno ocen ju jej ••• - to povišanje kot -propagando in socialistični podkancler dr.Schari vidi v tem možnost razvoja krize. Angleži so se pripravili za mirovno konferenco. Skrbi jim ne manjka. Ko so prestali vojno od vsega pričetka do konca, prestali silne žrtve, morali kljubovati največjim nevarnostim v njihovi zgo¬ dovini, ko so trenutno izgubili važna oporišča kot Hongkong in Singa-’ pur, ko so se nahajale nemško armade blizu Nila in Japonske na me¬ jah Indije so zopet osvobodili vse svoje dežele in vsa morja. Zopet so se znašli, pri tem so pa nenadoma udarili ob rusko ekspanzivnost, . ki jim je zatemnila vso bodočnost. Anglija je preživela težko leto, ko je Italija prenehala biti sredozemska sila, se je na njenem mestu pojavila druga, bolj trdna in bolje oborožena sila. Sovjetska zveza se jo trudila podreti ograje, ki.so jo ločile'od pokrajin, kjer so preje njeno vojno bro- dovje bolj redko videli. Propad Hitlerjevega rajha jo pripomogel, da oe je odkrilo novo veliko zgodovinsko vprašanje, nepričakovano dejstvo novi ruski program, ki bistveno prekaša onega, katerega pripisujejo Petru Velikemu. Ta program je vrgel pogled na Libijo in sicer v vidu mostišča nasproti Italiji med Tunisom in Egiptom; silil je k Jadran¬ skemu morju, kjer naj bi rnu odprla vrata Jugoslavija s svojimi pri¬ stanišči Trstom, Reko in Puljem; oziral -se je na Dodekorez vzdolž - 1 vske obale nasproti Dardanelam Atenam in Aleksandriji, na itali¬ janske vzhodno-afriške kolonije, močno se je zanimal celo. za Gibral¬ tar, Vsi ti cilji seveda niso mogli biti doseženi, ker bi se 3 tem zapostavila Vel,Britanija, katere zveze z Bližnjim Vzhodom bi bile praktično pretrgane« Istočasno je moskovska vlada načela staro nrašanje Carigrada in morskih ožin, tega večno važnega vprašanja za Str. 3 Štev.152 Domači glasovi, 1.VIII.1946. londonske vlado. Trentitno so vse te razprave utihnile in moglo- bi se verjeti, da se je Rusija na celi črti v najlepšem redu umaknila. Pri zadnjih razpravah "velikih' štirih" ni Molotov zahteval niti Tripclitanije, ne izključno jugoslovanskega Trsta, niti Eritreje ne oporišča na Dodekanezu. Sovjetski tisk je prenehal z grožnjami Turčiji radi mor¬ skih ožin. Anglija je v teh vprašanjih relativno zmagala.- Samo,ko¬ liko je ta zmaga vredna in kako dolgo bo trajala? Se ne bodo ruske zahteve jutri spet pojavile? To zatišje v Londonu nikogar ne moti. Poleg tega je v nesoglasjih med Rusi in Anglosasi zavzela mesto Sredozmelja Nemčija. Ta Nemčija: sedaj prizadeva -Angliji veli¬ ke večjo skrb kot pa Ameriki, kar je lahko razumljivo. Anglija ne želi Imeti pred svojimi vrati niti močno oborožene države z neznansko vojno močjo, niti obubožane dežele, ki bi stalno kot piro s jak trkala na njena vrata. Anglija je prepričana, da bi bilo najbolje spraviti to deželo zopet v ravnotežje s pomočjo in sodelovanjem vseh štirih velesil, to pa le, ako še jo tako uredi, da ne bo tvorila nobene nevarnosti več za druge. Za to nalogo do-sedaj Sovjetske Unije ni bilo mogoče pridobiti. Skrb za Nemčijo je v Angliji tečasno, ko se vrše mirovna pogajanja, večja kot pa za Sredozemlje. Ima £a še dosti drugih skrbi. ZAKAJ SO ODSTAVILI DR.JOVANO¬ VIČA. Voditelj jugoslovanske kmečke stranke je bil izključen iz na¬ rodne skupščine, ker je napadel zvezo Jugoslavije z Rusijo. Jovano¬ vič je imel prvi opozicijonalni govor v novi jugoslovanski skup¬ ščini in je izzval burno debato, kc je kritiziral vladno politiko. Med njegovim govorom so pristaši vlade večkrat kričali: "Ven s hlap¬ cem reakcije”! Kot vzrok izključi¬ tve Jovanoviča so navedli, da je napadel Sovjetsko zvezo s tem, da jo je obdolžil, da se vmešava v jugoslovansko notranje zadeve. Z VISOKIMI DAVKI HOČEJO PRI¬ SILITI KATOLIČANE, DA BI ZAPRLI SVOJE CERKVE. Londonski tednik "Universe" z dne 12.julija poroča, da hoče sovjetska vlada z visokimi davki prisiliti katoličane v na novo zasedenih deželah, da zaprejo svoje cerkve. Cerkev sv. Mihaela v Wilnem n.pr, mora plačevati letno tako visoke davke, da bi preračuna¬ ni v angleško valuto znesli več ki#len tisoč funtov šterlingov. Du¬ hovniki morajo plačevati samski davek. Ruska propaganda često pou¬ darja visoko število katoliških cerkva, ki so"v Rusiji" odprte in vernikom na razpolago, kar da je okaz sovjetske verske strpnosti. V resnici pa so vse te cerkve - razen ene same - v deželah,'ki jih je Rusija zasedla, n.pr. v vzhodni Poljski, v baltskih dr¬ žavah itd. Zaradi sovjetskega preganjanja število cerkva in du¬ hovščine pada. Edina katoliška cerkev, ki je na področju Rusije izpred'leta 1939 odprta, je cer¬ kev sv*Ludvika, ki je na razpolage zunaj im diplomatom. ZUPLJANI PRISOSTVUJEJO UMO¬ RU SVOJEGA ŽUPNIKA. V Odri blizu Zagreba so pri belem dnevu in ob navzočnosti njegovih župljanov ustrelili mladega hrvaškega du¬ hovnika Stefana Pcvoljnaka, poro¬ ča londonski tednik "Universe" z dne 12.VII. in dodaja, da je za¬ jel Hrvaško nov val protiverske¬ ga preganjanja. Župnika Pcvoljna¬ ka so s silo odgnali iz župnišča in ga ustrelili brez obsodbe. Tudi ni nihče dvignil obtožbe proti njemu. 2 IVL JENSKI STANDARD V SLOVE- Delavec zasluži 12 do 18 din.na uro; namešfcenstvo pa 2000 do 3200 din na mesec. Ker delavci najprej niso marali vstopati v sindikat, zato je vlada tistim delavcem in nameščencem, ki so šli v sindikat, dodeljevala do« l-l ! i ' r 4 -fc, I...; Štev. 152 _- Doamči glasovi, 1.VIII.1946. Str.4* datne živilske karte za težke in srednje težke delavee. Kdor pa je v sindikatu, je pod stalno kontro¬ lo in mora vedno na tiste "sponta¬ ne" pohode po mestu, na "spontane" manifestacije pred sodnijo, ker 'Sari mora križati di dajatve za sindikat velike, - Tako zasluži skoraj da polovico manj delavec. Družina smrt!"itd.Tu- sq precej nameščenec kot pa PLAČILO 0F-arjem c Na raznih razpravah proti OF-arjem so se slednji zagovarjali, da so večkrat kakega partizana rešili ali mu pomagali in zato sedaj terjajo vpofetevanje tega pri ev,odmeri kazni; Toda sodnik se je moral postaviti na stališče, da je vpra¬ šal, ali je to storil iz 6love« )ia5;a feanskih ;a elektrikogih. Če približno do 2000 din na mesec za razlogov je ali kakšnih drug: odgovoril, da iz 6lo~ .h kuho in razsvetljavo, vse tisto pa, kar se dobi na živilske karte, stane približno 600 din za osebo. Nikdar ni bilo življenje v Jugo¬ slaviji tako drago kakor je sedaj pod tem režimom. - Meter moškega blaga'pa stane 1200 do 2000 din , 6evlji stanejo na nakaznico din 800, toda večinoma jih sploh ni dobiti. Navadno je treba iskati čevlje po dva meseca in potem na¬ kazilo zapade in je treba zopet znova skozi vsa zasliševanja in preiskave, - UNRRA-inih konzerv je dovolj, toda ljudje so tako o- bubožani, da nimajo denarja, da bi jih kupili. vefeanskih razlogov, tedaj mu je bilo odgovorjeno, da s tem ni storil ničesar. Le če je rekel, da je storil to paradi tega, ker je uvidel koristnost rešenca za partijo, tedaj je bilo to vpošte- vano, sicer pa ne. - OF-arjem se sicer zelo slabo plačuje, kar so posojali in jih je solo mnogo te¬ meljito ozdravljenih. «1 TA PA IMA ŽIVCE. Dr.Welling- ton Kov, dosedanji kitajski vele¬ poslanik v Londonu, jev istem svojstvu prestavljen v ¥ashington, On je tudi stalen zastopnik Ki¬ tajske na vseh mednarodnih kcn« ferencah in gotovo eden od naj- POLOŽAJ IZIDORJA CANKARJA. - Izidorju Cankarju so komunisti v Ljubljani zaplenili parcelo, ki jo je imel na Fužinah® Sploh so govori, da njegov položaj ni ravno trden. Zamerijo mu zlasti to, da ni uspel v svojih lansko-letnih, pogajanjih u SLS v Rimu, Tam se je bil Izidor Cankar bolj mirnih diplomatov, ki se nikdar ne razburi. Pravo "kit mirnost" pa je pokazal za zadnje vojne. Ta 53 letni mat je prišel v London 1. sredi vojne torej in v času ie bil London govori, dč lansko jesen poslan v Rim, kjer bi moral doseči s predstavniki SLS nek sporazum; toda dr,Miha Krek ga v Rimu sploh ni maral spre-tem prosto ukazal, jeti in vrnil se je praznih rok v pisalno mizo v kot Belgrad na referat. Tudi z drugi¬ mi opozicijonalci v Rimu ni niče¬ sar dosegel. ZAPRTI UMETNIKI DELAJO ZA MINISTRE. V ječo so vrgli več a- kademskih slikarjev, tako Maleša Steternena' in Šubica, Vsi so v je čo prejeli platno in druga mate¬ rij al in so morali tam zastonj slikati dela za stanovanja mini¬ strov in drugih vodilnih komuni¬ stov. kitajsko časa diplo- 1941 , ko talno obsut z nem¬ škimi bombami. Ob nekem napadu, ko so bombe padale v neposredni bližini poslaništva, je priletelo nekaj tudi v okna njegove delovne sobe in razdrobilo steklo. Mirno je vstal, ogledal si škodo in po- naj prenesejo kjer se je Ču¬ til čisto varnega. In medtem, ko bombo še dalje padale naokrog, on mirno sedel in delal. Ko . bil dan snak za konec alarma M SO je je je samo ukazal, da odstranijo čre¬ pinje. Kitajski veleposlanik j<= bil eden redkih Londončanov, ki -ni bil _ nikdar v zaklonišču, Takšne živce in takšno hladnokrvnost bi potrebovali mi danesI UMRLA JE Angela Lengar, uči¬ teljica v pokoju iz Ljubljane, f