Po*! nI na plačana v gotovini LIL*IO LVI1I V Ljubljani, v soboto 11. oktobra 1930. ŠTEV. 233 Ccnn 1 Dii?- Naročnina mesečno 25 Um, /.u inozemstvo *0 Uiti — ne-tirijitkn Izdaja cc lolrluo 1211 Din, 7.0 inozninittvii Ulll)iii U red n i*l »o je v Kopitar jevi nI (i/lll lelntoni uredništvu: dnevna služba 8040. - uočiin 24%. 2444 iti 2050 VENEC Cek. račun: l.jnlc I jo na št. 10.650 in 10.344 rn inserate; Sarajevo Stv. 7563. /.agroli S Iv. 39.011 Prngn-I )unn j 24.791 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku „Nedosegljiv sovražnih4' Nn zadnjem kongresu komunistične slranke »e jc spričo nezadostnih rezullntov protiverske Idrije izdala jiaroln, da se mora la borba voditi odslej nc samo v povečani meri, ampak ludi z večjim navdušenjem in s tehtnimi argumenti, pa bolj z »uma svitlim mečem« nego z grobo in nasilno |>ropagan-do. Dejstvo jc namreč, tla je brezobzirno protiver-sko preganjanje zbudilo sočutje do cerkve celo med mlačnimi ali celo hrczver.skimi ruskimi industrijskimi delavci. Zalo komunistična vlada zahteva od hrezbožnikov nove, us|>cšiiejše |irotivcrskc taktike. »Zveza vojujočih sc brezboinikov«, ki jc štela dne J. januarja t, 1. 35.000 podružnic z dva in pol milijona člnnov, jc dobila ukaz, da do leta 1934 pomnoži svoje članstvo najmanj do 17 milijonov duš. Temu kvantilavnemu narastku na komando pa naj odgovarja tudi kvaliteta |>rolivcrske borbe. »Milijonske številke naklad so mrtve brez navdušenja in izvirnega ustvarjanja, ki edino more ogreti ljudstvo.« Stranka ugotavlja, da so strokovne zveze, šole in komunistične mladinske organizacije zelo mlačne v pobijanju vere. »1'rotiverski .apostoli' opravljajo samo predpisano mehanično tlako, nasilnost brez duha pa ni zmožna ugasiti ognja vere v duši.« Zato »na|x>vcjmo neizprosno vojno gnusni prazni slami, ki jo mlatijo mnogi delavcem pod krinko protiverske agitacije in dvignimo kvaliteto protiverske borbe« — tako poživlja »Brczbožnik«. To vse jasno priča, da sovjeti niso zadovoljni s lacitom svoje protiverske gonje, dasi so ustanovili 35 univerz brezboštva, posebne protiverske vlake s protiverskimi filmi, posebne štipendije in ugodnosti letovanja na državne stroške za agitatorje, ki sc v propagandi brezboštva posebno odlikujejo. To sc razvidi iz poročil v »Brezbožniku« samem. Na primer: V sibirski prcstolici Irkutsku jc bil protiverski tečaj, tla katerega pa kljub veliki reklami ni bilo nikogar! Predavanja so odložili za tri dni in so prišli štirje slušatelji. Kaj storiti? obupno sprašuje »Bezbožnik«. V Ufi, gubernskeni mestu, so le z veliko težavo zbobnali slušatelje za protiverske tečaje. V celem jih je bilo 49. Sc bolj čudno je, da srečamo iste težave v Moskvi sami, kjer bi morale nove stalne dvoletne brezverske univerze ustvariti »komunistične propagandne kadre visoke kakovosti« in nadomestiti sedanjo »proti-versko prazno slamo« s »pristno robo«. V moskovski Baumanski četrti, središču težke industrije, niso poslale velike tovarne: »Elektrovod«, Frunzejeva tovarna, Klara Zctkinina tovarna, tovarna galoš »Provodnik« itd. niti po enega slušatelja na Bau-mansko protiversko univerzo. Seveda so bila pred vsem krive te vpijoče nemarnosti strokovna društva po teh tovarnah in pred vsem — krožki vojskujočih brezbožnikov samih! »Nimamo nobenega časa, da bi sc brigali še za to vašo univerzo,« so poročevalcu »Bezbožnika« odgovorili v tovarni »Kras-naja Zarja«. Žalibog ne jx>roča list, kaj so mu povedali jx> ostalih tovarnah. Dalekosežni sklepi XVI. strankinega kongresa ne obrodijo nobenega sadu. »Bezbožnik« se tolaži s tem, da objavlja na Koncu navedenih obupnih poročil s posebno debelimi črkami v pobudo in kot dnevno geslo surovo kreganje, do katerega se je vsemogočnemu Stalinu na ljubo ponižal Maksim Oorki. Za kulturo tako vneti pisatelj-sainouk izvaja dobesedno: »Samo slepci ne vidijo, da je pravoslavna cerkev popolnoma javno in cinično razkrinkala svoje nad vse podlo bistvo, svojo suženjsko lakajsko odvisnost od bankirjev in tovarnarjev. Nikoli še menda ni razkazovala tako neprikrito svojega »najsvetejšega«. Ni vredno govoriti o moralni vrednosti gnusne izjave tega nekoč neodvisnega znanega pisatelja. Kje pa so danes v Rusiji bankirji in tovarnarji, da bi podpirali cerkev? Л onemogla jeza, ki jo odsevajo te besede, je najboljši dokaz notranje šibkosti sovjetske protiverske fronte. Koliko »slepccv« kljub nasilnemu odpiranju oči še mora biti na Ruskem, če se brezbožniki lako bojijo »nedosegljivega sovražnika« in mu nc morejo do živega, dasi jc pod sovjeti j)repovedana sleherna verska beseda, in nc smejo srečati oznanjevalci brezbožnih naukov prav nobenega nasprotslval? Mar ni to veliki čudež v zgodovini vesoljnega krščanstva? Sodelovanje balkanskih železnic Atene, 10. okt. as. Na današnjem nadiljcva-nju balkanske konference jc bilo sogl.i no sprejeto poročilo prometnega odbora glede »odclovnnjn balkanskih državnih železnic. Zveza prometnih sredstev in ces! bo pripomogla k izbolšanju IrjSo-vine kakor tudi turislikc. Sklcnlo se je sodelovanje kolodvorov, boljša ureditev poniorsko-pro-metnih luk za daljnji vzhod ter zn Jadransko in Črno morje, pri čeiner naj produkti balkanskih držav uživajo pri transportu popolno enakopravnost. Tudi rn ustvaril'v zračno prometnih prog je bil Izdelan načrt in Ual|e naj bi se oživotvorila zveza ea turiitlko. Dolje je konferenca sogla no sprejela poročilo gospodarske komitije ,ki je sklenila vpo-»tavltev centrnlnega urada zn proučitev balkonskih mednarodnih gospodarskih vprašnnj. Atene, 10. okt. as. Rojnlistični HrI »Pro|n« odgovarja italijanskemu tisku, dn balkanske konference nikakor ni smntrati kot Briandovo in Ve-n.i»r'osovo delo. Balkanska konlerenca Ima edini cilj balkanske države združili In oprostiti lii|lh ▼pllvov, posebno od onega dela Inozemstva, ki Ima Interese na tem, da ostane smodnlinlca Evrope, Balkan, vedno polna. Seja gospodarskih zbornic Belgrad, 10. okt. in. Dnnofl se Je vršila v Belgradu seja zbornic TOI, na knlnri so bila BUtornilia mesta Ljubljena, Zngreli, Belgrnd in Novi Srni. Pretresalo se ie vprašanje davka nn poslovni promet. Nov napad na pravice koroških Slovencev Slovenščina na celovški gimnaziji ukinjena — Marijanišče ne sprejema več slovenskih dijakov — Slavnostna seja deželnega zbora — Protest slovenskih poslancev Celu . 10. okt. (Izvirno jioročilo Slovencu.) Za deaetletnijico plebiscita sta avstrijska in koroška vlad« pripravili svoji slovenski manjšimi nov udmrcc v obraz vsem obstoječim predpisom glede zaščite manjšim in proti obljubam koroškega deželnega zl>ora z dne 1. oktobra 1920. I Slovenščina, ki je bila dolga desetletja za sio-I venske dijake obvezen predmet nn celovški 1 gimnaziji, se z letošnjim šolskim letom ukine. ! To je odgovor /vezne vlade. Na prcdslavko voditeljev slovensko manjšine, ki so zahtevali po-, uzakonjenjc slovenščine od učnega predmeta n« celovški gimnaziji Letos je prvič, da slovci« ' ski dijaki ne bodo več imela slovenskih obveznih ur. Slovenščina je potisnjena v vrsto ru obveznih predmetov. Nada'je jc deželni šolski svet oh prii.lCik.i jvlebisertne proslave vj>rašal vse krajevne šolske sveti" in vse slovenske katelie-j te, če bi ne kazalo, da bi se od tretjega razredu j dalje poučeval krščanski nauk izključno v nemškem jeziku. Spričo enoglasnega odpora od strani slovenske duhovščine dežeimii šolski svet za enkrat s svojo zahtevo ne l>o prodrl. Celovec, 10. okt. (Izvirno poročilo Slovencu.) Koroški deželni zibor jc iimel danes izredno slavnostno sejo ob |>ri!iiki 10 letnice koroškega plebiscita. Na dnevnem redil je lnila kot ediina toč« ka slavnostni govor predsednika deželnega »bora socialnega demokrat« Lukasa. Iz dolvro in-formirnnnli |K>litičnih krogw izvem, da se |xv slanca slovenske manjšine seje nista udeležila iin sicer iz razlogov, ki sta jih obrazložila v jx>-sebni spomenici, naslovljeni na predsednika koroškega deželnega zbora. V tej spomenici omenjata, da je dne 28. septembra 1920 koroški deželni zlvor dal slovesno obljubo čuvati jezikovno in plemensko samobitnost slovenskih probl-valcev in se j>rav posebno brigati za njihov gos|)od«rski procvH. Ta izjava, dan« v usode-|K»lnem trenutku, jo. v glavnem odločila .itzid plebiscita. Zastopniki slovenske manjšine so skozi deset let zahtevali od koroške deželne vlado, da izpolni svojo obljubo. Enkrat jc izgledalo, da 1k> slovenska manjšima dobi!« svojo kulturno avtonomijo. Koroški deželni zbor pa je vsako diiiskusiiijo o tem vpra&raju odklonil. Zastopnik« slovenske manjšine sta isiotako pro-siilu za gospodarsko pomoč м» sloveinskc kraje. V razdobju preteklih deset let koroška deželna vlada nasprotno ni ničesar pod v zel«, da bi bila gos 174 w In rs ki jx>!ožaj Slovencev izenačila z drugimi deli Koroške. V svojem govoru je predsednik Lukas izvajal med drugim, oj za enotnost Koroške pričel takrat, ko so Jugoslovani zasedli Jezikovno mešano ozemlje. Izid plebiscitu jvi je bil »izraz domovinske ljubezni koroškega prebivalstva, manifestacij« zn svobodino Koroško, za demokratično Avsini.jo in izraz pripadnosti nemški kulturi in jezikovni skupnosti«. Predsednik Luikas je pozabil nn obljube, dano koroškimi Slovencem pred plebiscitom in se seveda Belgrad, 10. oktobra, m. Nj. Vel. kralj Aleksander je zapustil Niško Banjtj, kjer se je mudil delj časa in odpotoval 8. oklobra z večernim dvornim vlakom v Skoplje, kamor je prispel včeraj zjutraj. V Skopju se je mudil dalj časa v palači banske uj>ravc v razgovoru z banom vardarske banovine g. Žiko Lazičem. Od tu se je odpeljol kralj z banom Laziičem in poveljnikom nrmije na učiteljišče, kjer je obiskal več razredov med šolskim j>oukom. Z dijaki se jo prav ljubeznivo razgovar\jal in jih spraševal za domaČe razmero. Dijašlvo je kralja navdušeno i>ozdravlja!o in ovacij ni bilo ne kanca. Iz učiteljišča se je odpeljal kralj v veliko medreso Krnlijn Aleksandra L, kjer ga je pozdravil ravnatelj Alimed Mehmedpašič. Kralj se je živahno zanimal za šolske jiotrebe, kjer jo spregovoril z vsakim učiteljem nekaj besedi. Kralj je bil zadovoljen s poročilom ravnatelja. Iz medreso je Sel kralj v Sokolski dom, od tam pa nn Dušanov grad, fc.er ga je čakal princ Pavle. Tu je kralj sprejel poročilo poveljnika brigade generala Di-mltrijeviča. Z gradu si je kralj ogledal Skoplje In okolico. Kralj si je nato ogledal v spremslvu bana in princa Pavlo še monnstir sv. Pantelejmo-na. Ko se je vračal v spremstvu |>o skopljanskih ulicah, ga je narod, ki Je žo zvedel za visoki obisk, navdušeno pozdravljal in radostno vzklikni svojemu kralju. Kraljev avto je vozil čisto počasi skozi množioo ljudi in je kralj prijazno odzdravljal velikim ovacijam. Po obedu, ki se je vršil v dvornem vlaku, se je kralj odpeljal v skopsko Črno goro, kjer je obiskal samostan sv. Arlmngla v Kučevištu, ki ga je ustanovil kralj Mlljutin. Z dvornim vlakom so je kralj odpeljal poj>oldne v Kumanovo, nato pa v Nagočane, konjar je dospel ob 4 popoldne. Tu so ga pričakovali ministri. Kralj si je ogledni ljudsko šolo, nato jc odšel proti Staremu Nngoričanu, do si ogledo cerkev sv. Jurija. Svečana otvoritev rudnika 1'repče Belgrnd, 10. okt. m. Eden najvažnejših rudarskih krajev Kosovega polja je Trepčc, ki se imenuje v listih že leta 1303. Tu so jo kopalo takozva-no jilameno srebro, ki je slovelo po vsem svetu. Rudniki, ki so v tem času tako sloveli, so do leta 1600. popolnoma propadli. Letn 1023. pa so nanovo oživeli. Uspelo je zainteresirati zanjo Angleže, ki so osnovali rudnik Novo Brdo, in Tropin Mineš. Angleži so napravili v bližini rudnikov svojo kolonijo pri Zvečnnu Razpisali so dvo nagradi po 100 tisoč In 60 tisoč zn onega, ki bo gojil najlepše cvel-jo. Gradili so lično hišice za delavce. Poleg imeno- vanih rudnikov so ustanovili Se Zletevo, Janjevo, Kopaonik, Belnslca in Brskovo. Na čelu velikemu angleškemu trustu stoji podpredsednik londonske borze Alfred Bity. Slovesni otvoritvi, ki se jo vršila včeraj, je prisostvoval Nj. Vel. kralj in zastopniki vlade, trgovinski minister Demetrovič, minister za šume in rudnike ing. Serncc. ban mornvsko banovine Nestorovič, bon vardarske banovine La-zič, ban zetske banovine general Smiljnnič, guverner Norodne banke Bajloni, šef centralnega Presbi-roja Marjanovič in drugi odlični zostopniki državnih oblasti in gospodarskih institucij. Goste je sprejel inženjer Macferson in direktor rudnika Ha-nijen. Točno ob 10 je prispel dvorni vlak z Nj. Vel. kraljem in jirincem Pavlom. Kralj se je odpeljal v avtomobilu do rudnika, kjer je sprejel angleškega poslanika llendersonn in pod predsednika londonske borze Bitya. Nj. Vel. kralj jc z velikim zadovoljstvom ogledoval rudnik z modernimi tehničnimi napravami. Ob eni se je vršil svečan banket. Govor Nj. Veh kralja Na banketu je govoril predsednik trusta Alfred Bity, ki jc pozdravil Nj. Vel. kralja v imenu Društva trepčanskih rudnikov in v imenu upravnega odbora ter naglasil veliko veselje, da se je udeložil otvoritve rudnika tudi najvišji jioglavar jugoslovanske, države. Omonjal jc veliko bogastvo Jugoslavije, ki ga vsebujejo polja in še več rude in gozdovi. Končal je svoj govor s trdnim prepričanjem, da, kakor jo dobil slavni oče, kralj Peler imo Osvoboditelja, tako bo ludi Nj. Veličanstvo dobilo imo Zedinitelja, ki to ime tudi i>o jirnvicl nosi. Nato je govoril Nj. Vel. kralj: »Gospod minister, gospoda I Z iskrenim zadovoljstvom ugotavljam velik napor in ustvarjajoče iniciativo predstavnikov podjetja, katerega plodno delo se je že začelo. Kraljevina Jugoslavija ima za svoje sodelavce predstavnike velikih rudarskih in industrijskih držav in uživa njihovo jxxlporo pri svojem najioru za povzdigo gospodarstva. Ta tla so bogata na rudah in so bila glavni vir blagostanja našo države v srednjem veku. Poznavajoč danes delo in sposobnost jugoslovanskih rudarjev, verujem, da bo njihov napor združen z izkušnjami inže-nerjev, ravnaleljslvn teh rudnikov in bo mnogo doprinesel prerodu in gospodarskemu napredku lega zgodovinskega kraja moje države. Pozdravljam iz vsega srca srečen začetek rudarske delavnosti, želeč njenim predstavnikom ustvaritev plodonosnih rezultatov.c Po banketu sta se Nj. Vel. kralj in princ Pavle vrnila z avtomobilom. Ministri poročajo o potovanju po južni Srbiji Belgrad, 10. sept. Og. ministri, ki so bili na inšpekcijskem |x>tovnnju po zetski in vardarski banovini, so se vrnili v Belgrad, potem ko so 9. t. m. poročali Nj. Vel. kralju, ki so sc z njim srečali pri Negoričanu. Ministra Uzunovič in Maksitnovič sla sc vrnila v Niško Banjo, kjer sc še nahaja predsednik vlade, in mu na kratko poročala o izvršeni inšpekciji. Predsednik vlade jc odločil, da sc takoj napravijo podrobna pismena poročil« o vsem delu, da bo potem predsednik ministrskega »vda mogel poročati Nj. Vel. kralju o vseh podrobnostih. Nato se bodo jx)ročila predebatirala in prečitala na seji ministrov, kakor hitro se predsednik vlade vrne v Belgrad, da sc bo moglo čim preje sprejeti potrebne sklepe o vseh vprašanjih in željah naroda. — Centralni presbiro. Dunajska vremenska napoved. Najbrže poslabšanje vremena. Zagrebška Temenska napoved: Nestalno, ni dotaknil vprašanja enakopravnosti »loven* skiih pravic do slovenskih Sol. Celovec, 10. okt. (Izvirno jjoroćilo Slovencu.) Danes se pričakuje prihod zveznega predsednik« Mik lasa, ki bo jutri jiopoldnc otvori l u metniško razstavo. Za jutri popoldne je napovedan tudi |>rihod zveznega kanclerja Vaugoin«, 7Л varnost kojepi so pripravljene najstrožje policijske odredile. Pričate nje se velik« mn.niiifestn-oij« koroškega IleimmtdiienM« na čast zveznego kondorja. Na plebiscitno proslavo so bili jHraiililjoni tudi vsi člani bivše plcbinailtnc komrisiie, ki so pn vabilo odklonili. Tudi princ Livio Borglicse, ki živi sedaj v svoji lepi vili, ki mu jo je podaril »v znak hvaležnosti za njegovo noprisitrn-niont« ob času plelrisciitu koroAJd lleimntdienfrt. Jugos.lov«nski delegat 1 4 pojKildnn do 10 zvečer. Navzoč i' bil na konferenci tudi Hitler sam. Avstrijci vn prišli v popolnem Incognitu, vendar pa jc nekdo spoznal kneza Starhemberga. Takoj po konferenci so Avstrijci odpotovali z brzim vlakom na Dunaj. Hazgovori so se vršili ob zaprlih vratih ter so se likali prihodnjih volitev v Avstriji. Volivne jiropagande v bo baje udeležil tudi Hiller sain, ki bo morda v t.-, namen dobil potni list. Dunaj, 10. okl. as. S strani vodstva narodnf socialistične stranko (Hitlerjeve skupine) javljajo, da niso pogajanja med Heimvvehrom in narodnimi socialisti dovedla do nikakega rezultata. Potemtakem bodo narodni soc.inlisli šli samostojno ne volitve. Ivan Vesertjak — čtan vrhovnega zah. sveta Belgrad, 10. okt. AA. Predsednik niinietr skegu sveta je na predlog ministra pravde postoril g. Ivana Vesenjaka, bivšega ministra iz Maribora za člana vrhovnega zakonodajnega sveto. Dr. Kulovec razrešen dolžnosti banskega svetnika Belgrad 10. okt. AA, Minister za по1та.пје zadeve jc s sklepom od 10. t. m. v zvezi s členom 26 zakona o banski upravi razreši! dolžnosti člana banskega sveta dravske banovine za okraj Novo mesto dr. Franca Kulovca. Iz carinske službe Belgrad, 10. okt. m. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni v glavni carinarnici v Ljubljani za višjega carinskega kontrolorja Vilko Brann in Mi-lenko Zarič, v glavni carinarnici v Mariboru za carinskega kontrolorja Stevo Rafajlorič in Bogdan Cvitkovlč, za glavnega carinskega skladiščnika Fran Vavpotič, za carinskega inšpektorja v savski finančni direkciji Drago Bognar, za višjega carinskega kontrolorjia na Sušakij Alojzij Pipnn, v glavni carinarnici v Ljubljani jc napredoval za višjega carinskega kontrolorja Niko Albanez v Mariboru, Milan Jovanovič in Štefan Rafajlovič, v carinarnici nn Jesenicah je napredoval za višjega carinskega kontrolorja Dragomir Cvrkoviž. Iz profesorske službe Belgrad, 10. okt. m. Za učitelja v II. Z Je po-stavljen na moško učiteljišče v Ljuibjani Josip Jer-še, doslej na prvi meščanski šoli v Ljubljani, za tajnika III. državne gimnazije v Ljubljani v II. 5 Matija Trohpj, za tajnika na celjski gimnaziji v II. 6. M. A. Bergant, za tajnika gimnazije v Koprivnici v II. 2. Medved Ivan. Nova ženska gimnazija v Belgradu Belgrad, 10. okt. AA. Z ukazom Nj. V. kralja na predlog ministra prosvete, na podlagi členov 4, 6 in 7 zakona o srednjih šolali je bila v soglasju s predsednikom ministrskega sveta otvorjena v Belgradu državna štirirazredna ženska gimnazija. Občni zbor Jadranske straže Split, 10. okt. z. V sol joto in nedeljo sc vrši rodna skupščina Jadranske straže. Na dnevnem redu jc vprašanje nabave šolske ladje za našo mornarico. Odbor je že plačal za isto prvi obrok v znesku I milijon Din, ladja bo gotova v juliju 1931. Nabiralna akcija Jadranske straže z« ponesrečence na >Daxi< znaša 1 milijon Din. Francosko svohodomiselstvo ne vodi več Sranc. naroda Pari«, 10. okt. Včeraj »e je otvortl v Grenoblu konprte radikatnoeoclalistične stranke, oziroma francoska svobodomiselne buržuazije ali levičarskega kartela. Rezultati kongresa se pričakujejo v vsej francoski javnosti z izvestno radovednostjo in pozornostjo, čeprav so čast, ko so radikali diktirali postave in strmoglavljali ter postavljali režime, minuli. Zlasti od leta 1928. dalje ta stranka dan za dnem izgublja političen vpliv v deželi, pride pa seveda še vedno v pošlev zlasti po izvenparlamen-tarnih intrigah in akcijah, ki v Franciji od nekdaj močno vplivajo na potek političnih dogodkov. Kar se tiče sedanjih tendenc radikalne stranko, je pač glavna ta, da bi se opozicija proti Tardieujevemu kabinetu poostrila. Temu primerno so na dnevnem redu grenobelske strankarske konference, ki bo trajala od četrtka do nedelje 12. t. m., take točke notranje- iu zunanjepolitičnega položaja, ki bodo v bližnjem zasedanju poslanske zbornice in senata predmet najstrastnejših diskusij in odločivnih glasovanj. Sicer se pa to razume samo po sebi. iina točka dnevnega reda pa je zbudila prav posebno pozornost francoske javnosti. To je vprašanje razorožitve, o katerem bo v Grenoblu poročal poslanec iz Savoje, Pierre Cot, ki je bil do lanskega leta član francoske delegacije v Ženevi, letos pa od vlade ni bil več pozvan vanjo, tako da je njegova opozicija proti zunanjepolitičnim smernicam sedanjega režima tudi s tega stališča razumljiva. Gospod Cot bo torej na strankinem kongres^ v Grenoblu zagovarjal tezo, da se je treba skoro popol- Postaje za proučavanje vin Belgrad, 10. okt. AA. Na osnovi 51. 21 zakona D vinu je minister za kmetijstvo imenoval predsednike in člane strokovnih odborov za ocenjevanje in kontrolo enoloških postaj v Zagrebu, Splitu in Mariboru. V Zagrebu je postavljen za predsednika Zdenko Tenkovič, za namestnika pa dr. Lovro Radi. ževič. V Splitu za predsednika Joža Velič, za namestnika Jakob Galčić, v Mariboru za predsednika Mito Mijoviča, za namestnika Cvetka Rot>iča, za Elane strokovnega odbora Cvelka Robiča, Ivana Jan-Eekoviča in Alojzija Sikerja, za vinogradnika dr. J. Primerja in Franja Glinšaka, za vinskega trgovca dr. Vilka Marina, kot zdravstvenega strokovnjaka inž. Ivana Mohoriča, direktorja kmetijske vzgledne In kontrolne postaje. Občni zbor blagovnih borz Zagreb, 10. okt. p. Jutri v soboto se vrši v Zagrebu redna letna skupščina Zveze srednjeevropskih borz za blago in vrednote. Zveza je bila osnovana pred tremi leti po inicijativi dunajske borze. Preteklo leto je vodila predsedniške posle zagTebška borza in se radi tega vrši letos glavna skupščina V. Zagrebu. Člani zveze so dunajska, budimpeštan-ska, praška, bukareška, bel grajska in ljubljanska borza. Upati je, da bo še tega leta pristopila tudi poljska borza. Dunajsko borzo zastopajo direktor Stransky, Sokal in Oernst, iz Budimpešte Saniele Vici. Jutrajšnji program obsega šest točk. Belgrafeke vesti Belgrad, 10. okt. m. Poljedelski minister je odobril načrt za izsuševanje SI ruškega polja. Kakor ипапо, bo naša država pridobila s tem 120.000 ha rodovitne zemlje in se bo s tem rešilo vprašanje pobijanja malarije. Delo prične prihodnje leto. Belgrad, 10. okt. z. Na belgrajski borzi so se zvišale cene žitu. kar se tolmači kot posledico slabega dovoza ruskega žita na evropska tržišča. Belgrad, 10. okt. z. V monopolski upravi končujejo zakon o monopolu. Odsek za sol, znamke bi drugo je že končal svoja dela. Zakon bo predložen hnančnemu ministru. Najvažnejši del zakona 00 poglavje o kaznih. Belgrad, 10. okt. z. V prosvetnem ministrstvu je izdelan načrt zakona o polaganju katehetskih izpitov. Belgrad, 10. okt. z. Danes so odpotovali tz Belgrada znanstveniki, ki bodo zastopali našo državo na bizantološkem kongresu v Atenah. Zagreb, 10. okt. z. Udeleženci kongresa športnih zvez, ki se vrši v soboto 18. oktobra 1930 v Zagrebu, dobijo 50% popusta na železnicah. Hmelj žatre. 10. okt. as. Pri nespremenjenem razpoloženju se na žatskem hmeljskem trgu kupuje dalje po 860—600 Kč zu 50 leg, ekskluzivno 2% prometnega davka. Ker je bil včeraj odobren 10 milijonski garancijski kredit za podporo hmeljske industrije, je bil sedaj ustanovljen hmeljski sindikat. Sindikat bo v prihodnjih dneh pričel z nakupovanjem. Kot spodnjo mejo cen je do sedaj določil sindikat: žat-ski hmelj 400 Kč, auschauerskl in raudniški hmelj 800 Kč, danbaski hmelj 250 Kč. Od teh spodnjih mej bo sindikat kupil hmelj, plačujoč ga po kvaliteti po primernih cenah. Kakor naglnša komunike sindikata, je ta akcija le ukrep v sili. Koliko brezposelnih je v Italiji? Rim, 10. okt. AA. Radio postaja Nauen je včeraj razširila vest o tem, da znaša število brezposelnih v Italiji 400.000 in da je življenje v Italiji nenavadno drago. Z uradnega mesta proglašajo to vest za tendencijozno. Zverinsiva kitajskih banditov London, 10. okt. AA. »Reuter« poroča i/, Toutchootun, da tri misijonarike, ki so jih ubiti na Kitajskem, mieo bile ustreljene, kakor so ervvutno poročali, temveč ж> jiim odsekali na n-nbarski način glave, 80 vernikov sežganih v cerkvi London, 10. otkt. AA. »Reuter« poroča iz Mehike, da so verski naisprol raki zažgali cerkev v San Cnrlosu v državi Tobaeoo, v katera ie bi'lo 80 vfl'rranov zbranih pri molitvi. On*, J nim izgubili življenje v plamenih, bo bili mtrcdjeui noma razorožiti, Francija, lako misli Cot izvajati, naj prva nudi svetu dober zgled in naj se znfne razoreževati, ne da bi si delala preveč skrbi z vprašanjem, ali so doseženi pogoji, ki garantirajo narodno varnost, ali ne! Razumljivo je, da je sara^i lega stališča evo-bodomiselnepa parlamentarnega tabora ogromna večina francoskega naroda zelo razburjena. Gospod Cot in njegovi tovariši postavljajo popolnoma na glavo dosedanj tezo. vsakega francoskega režima, ki jo je g. Tardieu snmd bolj podčrtal, da je namreč treba najprej zasiguratl varnost domovine, potem doseči obvezno razsodišče vseh mednarodnih sporov, in šele na koncu razorožiti se. Ne samo desničarski krogi, ampak tudi vsa j zmerno-liberalna javnost zaradi tega ostro napada i radikale. Zmerni >Journal des Dčbats« na primer opozarja radikale, kako da je politika, ki se je inav-gurirala leta 1924,, doživela popolen polom. Nemčija je odgovorila na preveliko zaupljivost Francije s Hitlerjem, z zvezami s sovjeti in izzivalnimi de-fileji >Stahlhe]nia<. Radikali ne bi smeli več gojiti nobeuih nad ne v nemško liberalne stranke ne v nemško socialno demokracijo, ki je pangermanska. Kako so more stranka, ki je lako dolgo vladala Francijo in ki teži nazaj za vlado, postaviti na tako stališče spričo lako vitalnega problema za Francijo? Se hujše pa bere svobodomiselnemu taboru levite oficiozni -Temps«. — »Radikalno-socialislična strankatako piše to ugledno glasilo, »je zaostala in ni več sposobna, da bi sledita zgodovinskemu BukareSta, 10. oktobra. AA. Rador poroča, da je Mironescu takole sestavil novo vlndo: predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve: Mironescu, minister za notranje zadeve: M i h a 1 a k e, minster za finance: P o p o v i c i. minister pravde: Juninn, minister za kmetijstvo: Mndgearu, minister za promet: Vojconitescu, minister za pro-sveto: Costa Cescu, minister za industrijo: M a n o i 1 e s c u . minister za delo: II n k c g a n , minister za vojsko in mornarico: Condescu ; minister brez listnice: H nI i f a. Za državne podtajnike so postavljeni v predsedništvu ministrskega sveta: Tilca, v ministrstvu notranjih zadev: Angelescu, v ministrstvu za zunanje zadeve Gicio Pop, v ministrstvu za kmetijstvo: P n p e r a k. Člani nove vlade so odpotovali v Sinajo, da položijo prisego pred kraljem Karolom. London, tO okt. A A. Davi zgodaj so prenesle letalske čete trupla žrtev kntasirofe >R 101« i7. mrtvašnice v veetminet мко dvorano, kjer so ih-ile položene n« рате. Ves dopoltfan je bilo pravo romanje ljudstva, ki je želelo izkazati mrtvim zadnjo čast. V fiopregledimh vrstah so čakali najvišji dostojanstveniki države, ministri in bivši mnnislri »kupno z najpripiroetejšimi ljudmi, da pridejo na vrsto dn pok roTemps<. Poslanec Chautemps bo v Grenoblu ! predlagal resolucijo, da naj se narodni gospodarski svet izpremeni iz posvetovalnega organa v odločajoči organ, ki bo produkcijo kontroliral in jo racionalno organiziral. Tega — nadaljuje »Temps« — večina francoskega naroda no bo nikoli priznala. To je popolni^ socializacija, državni socializem, ki se francoski bili popolnoma protivi. Vsi ti pojavi so zelo značilni, ker dokazujejo, da se Francija orijentira čedaljebolj proti bivšemu svobodomiselnemu kartelu, ki je bil nekdaj skoro vsega mogočen. Treba pa je pripomniti, kar se tiče »socialistične« resolucije dobrega gospoda Chau-tempsa, da Itak ni odkrito mišljena, ker so bur-žuazni radikali prav tnko malo resnično socialistični kakor čisto pomeščanjeni francoski socialisti... Bukarešta, 10. okt. AA. V novo vlado je stopil samo en nov minister »n sicer Hakegon kot minister brez portfclja. Hakegan je bil rektor univerze v Cluju. Margearu je prevzel ministrstvo za kmetijstvo nn prigovarjanje Mi-halakeja. ki je prevzel ministrstvo za notranje zadeve. Mndgearu so prigovarjali, naj prevzame resor za kmetijstvo, ker se je izkazal na mednarodnih konferencah za kmetijska vprašanja. Avdijenca. tekom katere jc Mironescu -red-stavil kralju novi kabinet, je trajala 15 minnt. Bukarešta, 10. oktobra. AA. Predsednic vlade Mironescu je izjavil dopisniku lista sLuipta«, da l>o nadaljeval program dela staro vlade in da je treba smatrati novo vlado saino kot zamenjavo prejšnjega kabineta. Pari«men tarne seje so bile odgoalene za 15 dni, tako da sc bo začelo zasedanje parlamenta t. no-vemibra. ?,e na prvi seji bodo razpravljali o proračunu. stopmki inozemskih držav, ki so hoteli tako pokazati svoje simpatije do mri vili letalcev in do Anglije, ki je pretrpela talko hudo izgubo. Cerkveno petje zadiu-mice so prenesle brei.. žične postaje po vsem brotakem imperiju. Za-duišnioo so brali ob največji tišini in ob globoki pretresenosti vseh navzočih. Žrtve katastrofe so pokrite z gorami vet, cev, med katerimi se opažajo venci niiTločkcga kralja in vvnleškega princa poleg skromnih in preprostih Vener V lin v, iiDupleix< v morje. Križarka ima 10 tisoč ton. Pred odločilno bitko v Braziliji Nasprotnika z veliko silo zbirata vojne sile — Vstaši napredujejo Rio de Janeiro, 10. oktobra. AA. Državljanska vojna se bliža odločilnemu stadiju. Tako zvezna država kakor revolucionarji so zbrali velike sile za odločilno bitko. Revolucionarji so zbrali v državah Seara, Alagoas in Marantao 80.000 mož. V Riu de Janeiru vre, Minas Geraes so zvezne čete ponovno zavzele. Mnogo mladih Američanov, željnih pustolovščin зе je pridružilo na obeh straneh četam. Ncw York, 10. oktobra. AA. Po poročilu iz Porto Alegra, kjer je glavni stan revolucijekih čet, so braziljski uporniki zasedli južni državi Ceara in Maranhao. Montevideo, 10. oktobra. AA. Revolucionarji ogrožaijo Rio de Janeiro. Ofenziva zveznih Čet se je začela v državah Parana in Santa Catharina. Rio de Janeiro, 10. oktobra. AA. Oddelki federalne vojske in uslaške čete so se snoči spopadle na raznih bojiščih. Vsak hip pričakujejo novega prelivanja krvi. Spočetka je bila federalna vlada iznenadena, vendar se je brzo znašla v novem položaju. Sedaj je uvedla na raznih krajih Brazilije operacije proti ustašem. Redna vojska šteje 46.000 mož, oficirjev je 3000, rezervna vojska pa znaša 130.000 bojevnikov. Od leta 1919. naprej je bra- ziljsko vojsko poučevala posebna francoska misija. Vojska je ostala zvesta federalni vladi, dočim je mornarica, ki rjo jo poučevala posebna ameriška misija, nezanesljiva. Moč ustašldh čet ni točno določena, vendar se zdi, da je dokaj velika. Zato pričakujejo dolgotrajne in krvave borbe. Porto Alegro, 10. oktobra. A A. Revolucionar-ci poročajo, da so njihove čete zasedle državo Mina« Geraes ter da zmagovito prodirajo v državah Rio de Janeiro, Spirlto Santo in Sao Paolo. Revo-lucionarci eo zavzeli mesti Itaperunna in Mirace-ma v državi Rio de Janeiro in dospeli do Cindad-campos. Več križark se ijirn je pridružilo. New Vork, 10. oktobra, as. Zdi se, da je 'v prihodnjih dneh pričakovati v Braziliji na dveh frontah odločilnih bojev. Južna armada revolucionarjev je že skoraj dosegla Castro, kateremu se približuje tudi zvezna armada. Na srednji fronti se pripravlja odločilna bitka ob pomorskem mestu Bell a Horizonte. Vlada v Rio de Janeiru je zaplenila 4 ladje »Lloyda Brasilleroc za transport čet. Luka Rio Grande do Sul je blokirana. V Washiug-tonu se govori, da tje vlada dovolila Brazilijoncem nakupovati v Ameriki bombna letala in jih traii-eportirati v Brazilijo. Žrtve R 101 na mrtvaškem odm Zadušnica v cerkvi sv. Pavla