LIST ŠTUDIJSKEGA KRCfa ZA SLOVENSKO KULTURO - RESEARCH CENTRE FOR f SLOVITIM CULTURE - TORONTO, 6l U3FARLAND AVE, ONTARIO, CANADA St. 2, April 1955- MNOGOVRSTNOST JE muja-.MEZLO . nBog naravnava po svoji Previdnosti vse k božji dobroti kot cilju» To^pa se ne dogaja, kakor da bi se mogla božja doljrota in popolnost povečati, marveč da se kolikor mo^oije vtisne stvarem prirastek, podobnost božje dobrote« ILr torej nobena ustvarjena substanca ne more doseči in popolnoma israziti boaje dobrote, mora obstojati pri stvareh množina in r a z n o 1 i k o s t , da S9 more stvarem na popolnejši način razodeti podobnost božje dobrote. Božjo dobrotot in popolnost, ki se v enem edinem bitju ne more p o p o 1 » n o m^a odražati, morejo tako različne stvari v različnih oblikah in bolj popolno predociti. Kakor uporablja človek več in mnogo besed, ce ne mere globlje miila izraziti z eno samo besedo, tako moremo videti neskončno vzvisenost božje dobrote v tem, da more božjo dobroto, ki je v Bogu popolnoma enostavna, na področju s t rar. i izrazati samo na različne in mnogolicne načine." Sv. Tomaž Akvinski, Summa contra Gentiles, ITI, 197- PcS. Confraternity of the Precious Blood, 5J00 Ft.Hamilton Pkway, Brooklyn 19, N.Y., je izdala 1. 1952 žepno izdajo Tomaževe teološke sume: Mf WAY OF LIFE, Pocket Edition of St, Thomas. The Summa Simplified'for Everyone by Walter Farell,0.P.,S.T.M., and Ikrtin J. Healy, S.T.D. Vsem, ki se ne spomnijo sv. Tomaža samo enkrat na leto ali pa še takrat ne, knjižico toplo priporočamo. Dobi se v vseh katoliških knjigarnah. V SE R A Evolucionizem, ki razlaga nastanek vere iz oboževanja naravnih pojavov, sanj, spominov, antropomorfizmov, itd,, je tudi nfc verskem področju danaa zavržen ( tudi dolgo upoštevan Wundtov redosled" obdobij: 1 .doba animizma, 2*tctemiz-ma, 5». junakov,4. humonitete - Völkerpsychologie, 1900). Sodobna Etnologija ( W. Schmidt„W.Koppers, Schebesta, itd.) gricas 1.) Narodov brez vere ni. Brz ko se ©lovek pojavi, že pozna vero» 2.) Naj starejsi narodi imajo čudovito jasne pojme o najvišjem bitju, Bogu -Stvarniku in Duhu. Pri njih in psevdoreligiozniH in antireligioznih elementov naturalizma, animizma, manizma in magizma. Poznajo tudi, kult?, m >litev in primi-ciarüno daritev. Kažejo tako enotno vero v enega Boga, dä" je uprwicon sklep na prar^odeije^., na katerega se velik del primitivnih narodov tudi izrecno sklicuje.. Vera - religio pomeni smiselno: religare - znova povezati z bogom ( Spanns Ruckverbundonheit)j, jezikovno - relegere. ( Cicero: religiozi ex reiegenio., branje predpisov za božjo službo). Besedo vera uporabljamo za-s 1) priznanje olovokove odvisnosti od Boga. Tomažu Akvinskemu je vera n v nekem smislu predokus onega^s p oznanja, ki bo nekoč nasa blaženost". V. Cathrein S. J. jo opredeljuje kot " cešcetije osebnih bitij, ki so- izven in nad vidnim svetom, od katerih se outimo odvisno in. ki jih na lcakrqen v/ V v M koli naoin skusamo potolažiti ali si. pridobiti njih naklonjenost. Spannu j[e " odvisnost s^loh" ( sohlechthinige Abhängigkeit;. Opredolitcv 11 zr rcsnico imeti" jo bolj tehničnega značaja. 2) veroizpoved - liol j ali manj precizno oprodo1jen in omejon sestav verskih naukov» Mnogolicnost: veroizpovodi pomoni odpad od prvotnega stanja, toda tudi se v skazenih obiikah moremo najti sledovo prvotno, vzvišenosti * 5) bogoslužja in praktično versko živ/l"j on je.; molitov, daritev, itd. Temeljni pojmi, ki jih najdemo v vseh verstvih : Bog • "Euh v ¿-bsalutni, izvor in končni namen vsoga ustvar jaixgc , stvar jenjo, bogopodobnest človeka, padec ¿1 ovčka in odrosenjo, ljubezen ( pleme Bhil v Osrednji Indiji pozna celo ljubezen da- sovražnikov/ - primitivni rod> .Ki ga je preučeval Koppers 1, 1958/ 59)« Glavni tipi verstev/ MQNOTEIZEM* eno najvišje božanstvo. Strogi monoteizem gomeni močno abstrak*-o:ijo^ opazna-v pro te stan tizmu; in vodi preko deizma v teorotiani .ateizem. V kršoanstvu je notranje življenje ed ihega? ®oga oboostvenoi sv. Trojica. Monotei-stione vere poznarjo rodno se vmesne stopnjo med Bogom in človekom ( angeli). P0LIT2IZEM: načelno več enakovrednih božanstev^ Skrajna oblika- jo pantei-zom, ki pomeni že legiji absurd, kolikor, ni zgolj skazena oblika panente i.zma vsakem politoizmu najdeno monoteietične poteze.: Mola, Dike. Sv. Avguštin tclmoi pogansko bogove kot odpadle duhove.t Rimski bogovi/ " so bili demoni in skrajno neoisti dühovl.... dobri duhovi, ki jih mi od našo strani imanujemo... .evatniko". (Civ. Do i, VII, 27/, podobnovIV,lj,IV,9i,yiII, 14.). Plutih piše:" Zanikamo,, da- bi i-imoli različni narodi različntt Bog ovo ..., no, kakor imonujo.jov&on®e... luno» roko < zemljo in mor>o, Čeprav so vsem skupni, oni tako, drugi drugaao, tako obstoja, v samo en Um (logos),ki jih. oblikuje, ona Providnost, ki nad njimi bdi, ter sluzooo gs ailo ^dynäemois), ki so vsem prodpostavl jonaj,toda oni jih poimonujajo tako> a;;ugi drugaco - pač po izvoru - zato uporabljajo josvočono simbole, ki navajajo duha soda j manj jasni, sodterj bolj razvidno na božanstvo". ( Do. Idid. o.t. Os 67) PANTEIZEM: Bog - Stvarnik jo ločen od stvari, toda dolu. j o v njih. in z njimi. Sv. Pavel:v Njem živimo, so gibljemo in smo, mistično telo Kristusovo» dbieva vonja, božje, milosti v dušah. EckorhardtJ Bog mi jo. bližje-kot som ai sam. Trctr je. tarno izločiti vse,, kar Mu-nasprotuje, pa jo. tu. Tudi kamnu jo Bog onako bliriu kot človeku, samo kamen so toga-ne zavoda. Sv. Tor o. zija : Nišam vodola , da jo Bog v vsaki stvari. Ko pa- som so zavedla- navzočnosti Boga-v sobi, jo postal dvom o tem nemogoč. Monotoizmu v njegovi raaiomlizil-ani obliki odgovarja proračunanost v verskem življenju, ki po o tono bolj neko vrsto zavarovanja za primer, smrti ( komer-ffiialiisatsiyar vero). v v Politoizmu in panteizmu odgovarja magija. Duhovna moč opeša, da bi dojala &e Boga-, dühovo,. alovoka in ostalo stopnjo stvarstva kot kvalitetno razliko.( Zaradi nagnjenja- do iskanja noposrodhoga stika z metafizičnim bistvom stvari skuša Človek obvladati, naravo z zagovor, jan^am ail, ki jih v-stvareh poabacluti. - čarovniki. Pri5;toTa natooa naravo nad: sabo, zoli postati döi naravo ( n. fr» zvozda-J., Olcto-mizc;r i izvajanje rodu iz Živalstva ali celo rastlinstva». Animizom: vera^v no&ir,t»«s& nosit..dušo. v negativnem ¡romanu* Zivljonjo. po aorti. jo slabša kot zomslco življoaje ^ Hades, sonce), zato mrtvi zav ida j o živo., živi jih zarotujejo,. da so ne bi vra~ c-s-v.1 - j odi la na^gr.ob,. povezovanje mrličov .¿-zavalitev kamna na grob, itd. Odkritja odgovarjaš j: rdeča barva, ogenj, vojna, glaa trombo, Ms.rs - jo podlaga rituala. P^ntoizmu odgovarja mistika - vzbujanja zavasti nadharasvno povezanosti z Begom. Ki a tika jp povsem normlon pojav ih se odraža zo v zavesti žiV/1 jenja v posvcau^oč-i milosti božji, v zavosti biti živ/ ud Kristusovega mističnega telesa», v premišljevanju, molitvi, itd. Ekstaza- jo-samo stopnjavanjo.. - dro^ Slovstvo: polog že navodonoga Še: V. Cathroin S. J., Moralphllosophia, Leipzig 196»,izd«^.0. Spann, Roligionsphilosophifc, Wien 1948., Koppors, Urmensch und Religion, Olton 1946., Fulton J. Shccn, D,D.:Tho Fhiloso-pKjr/of Ro lig i on. + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + ++ + + + + + + + + + + + + + + + "Spor mod vor o to. novero jo svojstveno, odino i» najglobjo vprašanja zgodovino sveta in alovoka, kstoromu bo vsa druga podrejena. Dobe, ki jih. obvlada vera^v katerikoli obliki, so blaščočo, dvigajo s:*ca tor oplajajo sodobnost ?.n bodočnost. Vso dobe, ki sc. v njih-uvel javi nevera s k lav orno zmngo v katar ikoli obliki... so izgubA. v b od točnost i, kor so nihče ne nur a mučiti s spozna« j-.m brezplodnega." Goethe, Noton und Abhandlungen zua Weatöst.1 ichor iilwim, "Nior so no dogodi slučajno. Mar jo zgolj slučaj, da stope v/ianajv. joii času tako daloa sogajooo odtuiitm in odmaknjenosti Bogu ter s tom 2.wotzarüini strašnimi poslodloami za vso človostvo, vara v Goga teh primitivnih narodov i^ tiac®»- -lotno prikritosti v duhovno obzorje sodobnega ©lovolca? Bog uporablja ja. costo salo rad na zunaj noznatna sredstva za dosogo svojih volikih ciljev» Moida bo poslumu-¿0 tudi toh na j no znatno j ših in naj primitivno jših našega rodu, teh iz pradavnih-časov preostalih človeških zibelk, da bi pozval ljudi sodobnosti., ki so zabredli v sv.ojem titanskom ponosu, naj bo stroznajo in se vrnajo k svojamu Goapodu in Bogu, da bi jih tako zopet pripeljal1 k njihovi sroud in ozdravi j er ¿u?V? to j luči glodano bi morali ti stari in prvotni narodi - tokoroko® umirajoč; - izpolniti ao vozno poslanstvo." >i. Kappor«.* Ubmonnoh und' drjcclijioiv, att> 158 e VERA J M 6 LOVE M CI Vera je vez človeka z f'ogom, z /'bsolutnim, zato tudi srčika vsake kulture. Daje mm možnost, da iz nad izkustvenega vidika dojamemo stvarstvo kot enoto, kot smiselno celoto, s čemer nelo postane naŠe osebno življenje življenja vredno. Zasidranost v Bogu tor udeležba naa nadnaravnem Življenju dajeta vsemu minljivemu kljub časovno pogojoni obliki večnostno rednost.Pravilno .je zapisal Christopher Dawson: " Ver» je velika dinamična sila družbenega življenja in odločilne spremembe v kulturi so vedno povezan® s spremembami v verskih nazorih in mišljenju. Sekularlzaaija-družbe ima za poslediao izgubo življenske sile.. Pesanje vere ni.t kot trdi P^guy, znak napredka,.marveč znak razpada Katoliška- vera je zgodovinsko sestavni del dosedanje nase narotfhe kulture, T is ocidve s to lo tna pripadnost h katoliški veri .nam je tudi kot. Slovanaom vtisnila znaodlno potezo, ki, se ji ne moremo izneveriti, co se nočemo izneveriti sebi tudi ket. narodu» Sreono sovpadanje zgodovinske pripadnosti h katoliški veri nam prihranja mnogo težav in notranjih kriffi;, ki težo mnoge druge, zlasti slovanske narode, ker je. katoliška vera edina- grava vera. Toda številne-cerkvice po naših hribih in številna znamenja po naaih^ poljih, ki so do se nedavnega krasila naso domovino ( ® 1ov.oku se porajtr vprašanje, a-li ni Bog dopustil, da komunisti rušijo-te zunanje znake naseger katolistva prav zato, ker so dajali drugačno pod'obo kot. naše resnično življenje), niso potrdilo mnogokrat zlorabljene trditve, da smo Slovenci vern in Mirij in naroda To jo veljalo ¿.a našo prednike , ki ao prav v-veri črpali moči, da se nismo izgubili kot narod «Zgodovina- je dbaiaj; in bo tudi v bodoče potrjevala trditev, prof» Ehrlicha: "Dokler bo slovenski narod'molil, se bo tudi kot. narod ohranil." Izgubili smo svojo državo, izgubili takrat vodilni stan v družbi, slovensko plemstva' ,, nismo itesui se lastne visoke kulture, pa vendhr kljub tako izpostavljenimi zemljepisnem;: položaju nismo 'izginili* .V aorazmerno kratkem času smo raz/ali lastno kulk-turnc uc tonov o vse db Slovensko Akademija znanostt in umetnosti tor tako dosegli stopnjo ostalih evropskih n&rodbv . VeBdter je. bilo naše kulturno Življenje doslej mnogokrat celo priostren a d sov kulturnega razvoja- Evrope. .Svetovni razvoj v kulturi smo namreč dosegli vcasu.s-ko- je nar veri zgrajena kultura srednjega veka začela razpadati» kar so j;iibili izpodrezali metafizično korenino. Zato so naši t.zv. kulturniki ponavljali fraze o neodvisnem posamezniku., o naspro$ij[U med vero in vedo, o premagani efe stopnji vere. v zgodovinskem razvoju človeštva, o popolni samostojnosti in ne-vozanoBti^umotnosti, gospodarstva«, politike na nravnost, itd. Te enostranske in zato zgrešene trditve so se Širile, mod izobraženci, polizobražena!, mod d j lave i in so zašle celo ža na vas. Danes moramo ugotoviti, da skuša biti dbslodno katoliška le se manjšina.. Na- srečo zajem t», del tudi sorazmerno visok odstotek izobrazona^v.. Mnogokrat, pa celo t.zv/. praktični katoličani ne izvajamo vseh posle-d'ia iz pripadnosti veri niti v zasebnem, kog. šel o v javnem ziv/ljenju» Mnogi označijo so vodno djružbano tvorbo preteklosti zavoro ter tako zdravi razvoj in širjenja božjega kraljestva morda bolj ovirajo kot očitni nasprotniki. Nihanje v veri so kažo_ v nagibanju k doizmu ( moški glas - pretirana abstrakcija ) oz..k panteizmu-(ženski glas - pretirana intuicija)„ Dočim jo■prvi ze praktično zanikanje Boga, zabriše drugi mojo med Stvarnikom in stvarmi,, ker vidi v vsem del Boga, na pet Boga kot Fravzrok in Ohranjeval ca. Do harmonije obeh glasov vodi p ecja ant.aizem, druga beseda za Rrvlov muk o Bogu, ki se v njem gibljemo , živimo in smo. Nekateri-znaki enostransko moškega glasu pri nas» janzonizam, pretirani individualizem v verskih pobožnostih » pri nekaterih bJJcokratiČno pojmovanja dušnega pastlratva ( pomanjkanje, misijonskega duha), oceni ivanjo verskog® življenja po zunanjih nctnifostacijah ( n.pr ,.£t faro po številu orlovskih krojev), itd. Mnogo lepih misli za duhovnika vsebuje knjiga Hansa Vir^cc, Ein Lato oucht. den Priestor. Pisarn je sicer za avstrijsko razmere, toda velja v voliki meri tudi za nase. Najbolj zmcilon znak enostranskega ženskega glasu v. zadnjom času je bilo morda- pretirano povdarjanje osebnosti in zanikanja objektivne avtiritoto Tudi sv. (torkov nas navaja , da premagamo protirano abstraktno mišljonje in pretirani individualizem v veri. Pij XII, nam kaže to pot v poživitvi muka o Kristusovem mističnem telosu( okrožnica lističi corporis 29. junija 1945!, o katori jo napisal dokan toološko fakultoto v Salzburgu pok. prof, i-fe^or, da po-moni velik korak zblizanja z V&hodom ) in o liturgiji, kjor jo poleg človekovo-ga o&abnoge. odjaoaa 'ta-Rog«. povoje -Uul^ -ai.t«,oi ZätbO'je treba podpirati stremljenje Cerkve, po depolitizaciji auiio^njkov «talki naj prevzame jo^poleg aktivnega sodelovanja v izvajanju apostolata v okviru KA in ostalih katoliških organizacij in ustanov bremena- društvenega ir. uradniškega d s.''a ( primerjaj delo du snopa s tixrakih pomoania v Avstriji). Do postopne zamenjave so dan j ega druzbonoga in gospodarskega reda-s pravičnejšim je.treba toliko bolj poživiti ka>-ritativno doiavnost. 'A • v Ro Cujee UVQL> V CELOSTNO LOGlXO!l.U.KA} Omejenost človekovih spoznavnih sposobnosti jo izrazil sv. Pavel: 11 Zakaj nepopolno spoznavamo,... Zdaj namreč glodamo v zrcalu, no jasno","zdaj spoznavam doloma". Pozna pa tudi ailji" Takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan". Toda olovestvo se trudi bližati se temu cilju že na tem svetu. Orodje pri tem prizadevanju je logika, znanost o pravilnem mišljenju, o notranjih pravilnostih našega mišljenja ( ni psihologija). Njene postave kazojo podobnost z nravnimi - zaradi človekove svobodo jih je možno tudi kršiti. V logiki gro predvsem za tehnično pravilnost mišljenja. Uporabljamo obrazco in znamenja ( zlasti logistika). S,P,M, a,i,e,o (nogo, affirmo). Vsebinsko pravilnost. - resničnost - obravnava spoznavna teorija. Resničnost; " Skladnost med stvarjo kot jo spoznavamo in mod stvarjo kakrura jer po- naravi" ( Tomaž Akv., Summa totius logicao Aristotelis, VIII, 5) „ Sc vede. bi bilor logika brez odnosa do resničnosti prazno igraokanjo, zato so praktično oba vidika vedno proplotata. Kor odkriva logika notranje pravilnosti clovokovoga mišljenja, bi bilo pričakovati, da bo vedno ista. Tako jo tudi Kant zapisal v predgovoru k 2- izd^ Kritik dör rcinon Vornunft (1787, str. 8):"Da jo šla logika- svejo sigurno pot od najstarejših časov som, so da-spoznati iz tega, da po Aristotelu ni smela nobenega koraka nazaj. Značilno zanjo jo so to,da ni mogla napraviti tudi nobenega koraka naprej". Zgodovina pa nam nasprotno kažo razlike v povdarku vseh treh glavnih dolov logike ( pojom, sodba, sklop). Prod Aristotelom je bilo težišče na pojmu, gri Aristotelu na sodbi, po Loibnizu na sklepu, sistemu. Doscartes-so je osrodoto-©il zopet na pojom - logika-postno zgolj formalni shomatizom mišljenja, ki ga sku-sa Kant premagati s svojo transeodontalno logiko. Doscartosova imanenca pa spodroza vezi s svotom izven clovoka. Poznamo tudi spremembo v prečBlogionih aksiomih ( Prim: Leo Gabriol,: Von Brahma zur Existenz, Die Grundformen dor Erkenntnis und die Einheit d£r Philosophie, Vorlag-^Horold, Wien 1949). Loctimo naravno logiko in znanstveno logiko. Tukaj bo govora o logiki kot znanosti. Sholastiona filozofija deli logiko v naslodhja poglavja( sloni na- Aristotelu) s 1) Pojem - duh sitostvari o predmetih (abstrahondo) pojom, ki ga izrazi z bosodo. 2) Sodba - sinteza, ki z njo um zatrjuje o nokom osebku določan povodok ( S-P)j izrazimo jo s stavkom. 5) Sklop - izvajanje, eno spoznavo iz drugih, spoznavanje eno resniae iz drugih, ros-al«.* SilQgbziQra.t lat dveh katero*io«iih sodb. i^.vajp taro.t^o.» ( M-S, P—Jij S--v ).- Izražamo ga z dokazovanjorn. Dve temeljni obliki: a) dedukcija, izvajanje manj splošnih resnia iz splosnihj b) indukcija navaja duha iz spoznanja posameznih resnic na spoznanje splošnih. Kokator I (moderni) štejejo indukcijo za posebno p ogla v/je.. Kant jo s svojiiit 5 avtonomnimi področji misljonja postavil tri antinomijo: obliko in vsebine, subjekta in objekta, imanence in transcendonoo, ki so bilo kali nadaljrega-i-azvoja (l. formalno-logieno, brez odnosa do vsebine -»logistika i 2. transcodontalno-kritiono, odnos do vsebino :novokantovatvo, bs fenomenolog i ja|y 5. motof ^zično-iraaionalno, Ding an sich eksistencializem ). miSljenje ob] Lika psihologizem logistika subjekt t r ^ranscodentalna logika t realistična logika * fenomenalizom oks{s toncializem objekt. vsebina-BITJE r». < ( ordinata - oblika ivsebinaj absaisa - subjekt; objekt) ^ logični formalizem , ki izključuje, da bi imela čista ohlika kakrson koli odnos do vsobiiao in bitja. V nje^j se odraza stremi jen jo po kar največji^abstrakciji, vooji točnosti in zmanjšanju pravil z naslonitvijo na matematično metodo. Uporablja 3istcm znakov (ni enotnosti): lastnost fx, odnos xRy, uporablja oklepajo (), znako Sigmo S ( oznaaujo oksistenco), pri sklepanju zmanjša število obrazcev" od 19 na 2. Logično povecalno steklo. Lahko koristi kot tohnika. M v v - izključuje logistično obliko iz ciste vsebino bivanja,; mater iarlna ontologija bivanja j - 00 omajujc na- bistvo, materialna ontologija bistva. ^JLEsi&slasia&ffijL psihološki forma-lizom načinov mišljenja kot oblik doživetja. Tc 4 obliko: so dialektična 3>azccpitev obeh centralnih pozicij Kanta in Aristotela ( subjektivna in ob^ek'jivna logika)- soveda so z mnogimi vmesnimi oblikami Dialektična nasprotja kazoj.| na ooloto:^toza, antiteza, sintoza. Dialektika sama-pa jo: napačna, ker ena stopnja- uniaujo drugo. Stvarnosti odgovarja-dialog - Ronecno Guardini je izoblikoval pojom enantiološkega, vlcl jucujocoga nasprotja. -r-^SK'^**^- f / \ \ \ \ ) Leo Gabriol vzama za izhodišče lik - Geatqlt , ki predstavlja onoto obliko in vsebines comer jo premagaj Kantova delitev oboh olomontov. Lil: jo dinamična celoto., ki ima v sebi naaelj) lastnega-roda-in lastne organizacijo. Predstavlja novi način misljonja» ki no izvaja spoznanja od sostav-nih delov, marveč od celoto. Pojem lika 3am jo vzojb iz psihologijo (Gestaltpsychologie), ki pov.darja, da doživljamo celoto, ne sestavne dole. Colota jo od dolov neodvisna ( molodija), jo zaznamo predno zaznamo d#lo in dbloauja dblo. tor njih položaj v celoti. Toda po t.zv. difuzijskom načelu doli niso zgolj razčlenitev ( Ausgliodorung) celoto, ne njona caanaodja-, marv.oo ohranijo svojo posebnost: Vsak moment spreminja vso di"u^e v evojom prlv.au, vondar samo v no jah celoto ( Spenanov poizkus' mečoradom in zabo)V. Calota- }e po stari oprodolitvi " ono in v sobi različno -dbpolnjujo dole kot^gradilnt struktura prave sinteze. v Izhodišče kot tadi cilj misljonja- jo-razuidhncdv. -idancaj..prva načela-, ki jih ni mogoče dokazati (aksiomi) in končna- razvidnost kot izsledek misljonja ( krog razvidnosti). ITfiop 10 iptgstj ali istovetnosti, (p. Identität.is) utemeljuje pojmo ( termini) A-A. Pojmi so~dolocajo v sodbah, potrebna st dva dola ( analiza in sintoza, Entzweiung - Vereinigung) identit-ta riüdi iü odnosa razmer ia. lfei.ee 1 o, pro tir fc py, jr Lvt contradiajionis) vsebuje polarnp dvojnost sodbo. (+,-; in utonoljujo. vjdliO;, jfacclo izključenega srcikr,- ( jjicljuc^ncga- tretjega - p. exalusi. tortii) v tc mo 1 jü 3 o log leni red aEuoIutnr razlilcc , Načelo zadbstnoga razloga (p.rationis sufficiontio ali detorminaraiic) utomolju-je,sklop. Krog razvidnosti zdruuje dijkurzivni in intuitivni olaccntc r-iži jc.r Ja v 1. Is.tost - idontitota Po j on beooda formalna s into,za. znak pojav idoolooka-(ciddtiana) sinteza — * ponen bitjo. transaondirajoča sinteza predmet 2. Poedinost - singularitota Sodba stavek formirat sinteza izraz zaznavanjo. —i prodiktrtivna sinteza —* izpov.ed ( zunanjo in notranje, vodontüla- in ovddontia) stvarnost. ' transeondirajoČa sintoza- dejansko stanja ( Sachvorhalt) J. Celotnost.- totalnost Sklop 1 govor j fornerlna sinteza sistom izkustvo —> j idbološka sinteza —p razlaga ( zunanjo in notranjo,, ompi^ija- in intuicija) bivanje ; transocndira^ooa sintezo- svat Prenos - translaaijec --------------------- 1». Istoat - kaj jo Po jon odgovarja-na vprašanjo, ka^ jo. to, kar ja: dano - identiteta. No dobimo ga iz abstrakcijo in analizo, narvoc 3 konkretizacijo. Sinteza pojavov v pojnu jo integrirajoča, ne seštevajoča, ustvarja odnos vis joga-roda ( prenos, ki dajo. kvalitetno razliko: pojav san nič ne poneni, šola misij on jo. mu da ja 'p onem) Lik pojna vsobujo tri sintezo: - ' ' Formalna sinteza: povezovanjo. in povzotjo. pojavov v skupino, ki so loči od drugih ( Primera: aton - po^on. Smisol - jodro, poedini predmeti okrog jodra-kroaeci dblc.i) Ideološka-ali o$detiona sinteza: tvorba voobine pojna, neposredno, intuitivno dana- kot idoja- Nooma), ki par so nore pridati pojavon sano v logični obliki pojna. Transcondirajoča sinteza: odkritjo objektivnega horiaonta iz logičnega aisolnoga odhcsa. a^OPdiÖflak.- da- jo. Sodba zatrjuje splošno veljavnost za določeni primer ( Slovak ja nepoboljšljiv). Sodba odpira logično horicont objektivno- resničnosti» Transoondirajoca sinteza sodbo logiano utomeljujo realno bivanje,. Formalna' sinteza pojmov v sklopu vsabuja zatr jovanjo. odhosov v določenem primeru. Idoološka sintoza- odkriva ob joktivno smiselno povezanost v realnem bitju« ŽZQ-kaj jo. V sklopa"'" sistemu so vsi pojni in sodbo povozani med'seboj, formalna sinteza gro preko sodbo, lcor temelji na zakonu racionalnosti, na zakonu tooelja^in posledioe ( Gruna und Folge), ki obvladüjc sklepanje in utemoljoyanjo. Dinamična struktura-pozna- dve smeri: povračanjo na zadnja načela (aksiome) in rurprodovanja do zadnjih poslodio. iz nastavkov. Usmorjona- jo na kar so da veliko popolnost,na največji obseg ( ovot) in zadnjo razloge. Pron.os Stopnjo prenosa se določajo po oddaljenosti od izkustva. Prva stopnja jo poimenovan jo , druga- vkljuaitev zaznave v misolni sostav^jozikovno logične naravo, 3odbo, ki izražajo zaznavo( ta niza ina-r javo plosco). Enostavne prenosna stopnje so pono\a( pojom), izpoved ( sodba) in razlaga (sistan), do katerih v.odijo beoodo, stavki in govor. . w v Pri tem velja jo naslodnja pravila: Višja stopnja prenosa no^Bmo uničiti nizio.(l) in pot od'najvišjo do najnižje stopnje ni samo možen, narvca oelo nujan (il) ( obogatitev spoznanja). - , - P orne n^ Celostna logika nima namena-odpraviti stare logike ( predlagal Dempf)^ mrveč predvideva podoben odnos med obema kot med makro in mikrooElziko. Uspesno bo služila- pri razumevanju najglobjih vprašanj, pa- tudi kot izhodišče duhovna obnove za premaganje patologosa z logosom v nojglobl j-4h vprašanjih svetovnega nazora ter vpremaganju delno resničnih, pa enostranskih in zaradi svojega totalitärizma uniču jocih sestavov.» Pohujšanje filozofije ( Dil they : anarhija sistemov, Kant- v Skandal filozofije) jo vodilo mnoge do skepticrizma ali relativizma. V 20. stoletju so se mnogi zaoeli znanstveno baviti s temi sistemi ter odkrili tipe, ki se ponavljajo ( Fr. Schlegel - literatura, Sohleiarmacher « etika.-, Dilthey-filozofija, Dempf - filozofija-). Zadnji razlog to tipike najdejo v človekovi naravi. Filozofska antropologija därje kritiki svetovnih nazorov zadnjo podlago» Toda zakon tvorbe tipov je treba izvesti formalno iz strukturo mišljenja ( celost-.na logika postane orodje kritike sistemov in svetovnih nazorov),-Deformacija treh likov logike so kaže: •I&oütigiKauiS.* neupravičeno posploševanje, trditev, pretvarjanje sodb neposredno v pojme. ' pojmovnologioni racionalizem pretvori pojem v sklop (resničnost)i iz pojma-Boga zatrjuje obstoj Boga. Toterlizlranja.: zamenjava pojrra: ( snov, düh) s sistemom ( materializom, idealizem) ki ja: formalno upravičena: v svetovnem naboru ( usmer jem, na celoto stvarnosti -¿O'zadhjih obzorij in-zadnjih razlogov, za kar pa ne zadošča nohena: metoda, nobene speoialhe znanosti), vsebinske pa v veri» Vsebina knjige; Logik der Weltanschauung, Leo Gabriol, Verlag A.Pustet,Graz,1949 Vorwort. I. Einleitung. II, Axiomatik und Evidenz. III. Begriff und Gegenstand. IV. Urteil und Wirklichkeit. V. System und Welt. VI. Logik und Existenz. VII. Logik der Gestalten. Modelltafol. Literaturverzeichniss. Porsonen- und Sachverzeichnis . Za- lažje razumevanje celostne logike je uporabil Leo Goibriol tudi zgodovinski prikaz temeljnih oblik spoznavanja v knjigi: Von Brahma zur Existenz, Die Grundformen der Erkenntnis und die Einheit der Philosophie, Verlag Herold, Wien 1949« Knjiga ima naslednjo vsebino: Vorwort. NOUMEN UND PHÄNOMEN. Indisches Denken. 1. Brahmastufe. 2. Atmanstufe. J.Majastufe. GRIECHISCHES DENKEN, ifKosmologi-sche Stufe. 2. Die anthropologische Wende. Sokrates. 5« Mataphysische Systeme. Piaton. Aristoteles. 4. Ethische Richtungen. GOTT UND WELT. Christliches Denken. 1. Das neue Menschenbild. Augustinus. Das neue Naturbild. Thomas von Aquin. 5. Problematik der Einzelheit. BEWUSTSEIN UND WIRKLICHKEIT. Analyse des Bewust-seins. 1. Rationale Analytik. Descartes. Spinoza. Leibniz. 2« Empirische Analytik. Locke. Berkeley. Hume. 5. Kritische Analytik. Kant. SYNTHESE DER WIRKLICHKEIT. 1. Idealismen und Realismen. Der metaphysische Idealismus» Positivismus und Realismus. Der lögisohe Idealismus. Lebensphilosophie, Dilthoy, Bergson. Der phänomenologische Idealisinus, 2. Der Existentialismus. Heidegger und Jaspers, j. Brentano und Bolzano. ZUSAMMENFASSUNG UND ERGEBNIS. Integrales Denken. ANHANG. Übersichtstafel. Alphabetisches Literaturverzeichnis. Namensregister. Sachregister. Sacherklärungen. V zgodovini filozofije se mu razkrijejo trije temeljni tipi oblik spoznavanja, ki se v temeljnih idejah ponavljajo. Razvršča jih v odnosu do ideje, ki jo bodisi zanikajo ( fenomenalizem), bodisi formalizirajo (kriticizom), bodisi izolirajo (noumenalizem). Ti tipi kažejo določeno časovno zaporedje no samo \ poedinih dobah (n.pr. v antiki), marveč celo v celotnem poteku zapadne kulture (antika-tooretika, srednji vek-kritična sinteza, novi vek- enpirija). Ti trije temeljni tipi so: Teoretika, noumenalni tip- ideja, spoznanje seomeji na mišljenje, apriori, Empirika, fenomenalni tip,-pojav, spoznanje se omeji na čutne zaznave,_ Brahma - Atman Brahma - transoedentalni temelj raznolikostii Atman, bivanje tega temelja enote v samozavesti.Maditaoija. Resnica temelji v enotnosti bitja,Intuicija.Idealizem. l.kozmološka stopnja: Eleati Parmenides (540-480) Bitje je z mišljenjem ustanovljena prisotnost-čutna predstava vara.Bitje-omeji m mišijenje.Svetovni pr inc ip-te oretika. i v 2. antropološka stopnja: in cols raanjdeli .3s.br ieltakol L O G I II.. A' Kritična sinteza. INDIJSKA ! FILOZOF I JA Samkhya Nauk sistema. V vsaki predstavi se javlja bitje samo delno,v delnem vidiku. Spoznanje daje pravilna kombinacija predstav. Realizem. GRSKA FILOZOFIJA !'i! P I R I K A i e omenalni tip i !-aja Vmeflui pojem med bitjem in ne-bitjem.Spoznanje je aoino samo iz predstav . ?enomenalno-empi-riono miši jenje. Material ize m. 5. metafizična stopnja: Plato (428 - 48) Ideja ni samo celota in lik, marveč tudi sama oblikuje. Otlično počelo kozmosa*. Dobre» Ljubezen. Intuicija. Ontološki noumona-lizem. 4. etična stopnja: Plotin (204-270) Demokrit(460-571) Stalno:atomi v praznem prostoru,Temeljni zakons mehanična vzrocnost.Loci med pojavi,ki utemeljujejo ob j.znan je in pojavi, ki utemeljujejo le subj.mnenje (subjektivni vtisi). SOKRAT (469-599) Pozornost od sveta na človeka .Človekova nravnost. Znanje je krepost,ker je začetek nravnega napredka. Aristotel (584 - 522 Oblika je vzrok. Splošno je v stvareh. Splocno pojme da abstrakcija, Diskurzivno mišljenje.Celota je pred deli. v Oelota bija združuje integrirajoče različne momente nastajanja kot stopnje razvoja celote.Oelota-cilj nastajanja,odnos vseh delnih momentov do te losa-. Bistvc stvari se javlja kot oblika in struktura. i SofIstima Je, kar čutila dojamejo. Tote.liteta poedinega. Relativnost resnice. Kratylosov A-Logos. Jamblihos (270-55) Proclos (410-485) Avguštin (554-450) Ido je bivajo v osebnem Bo-gurmisli, Spoznanje-sro-canje Boga in duše, ovo-kova osebnost - svoboda. Odnos do Boga-1jubezen. Bog - Odrešenik, Milost, Eriugen, Anzolm (Abolard) krščanska filoz ofija Tomaž /ikvinski (1225-1274) Bistvo utemeljuje bivanje, Bog - pralik in vzrok vsega. Bog - Stvarnik, Izhodišče in temelj spoznanja je poedino,realno bivajoče bitje,ki pa je individualno uresničenje ideje -realizirana pra-oblika. Abolard (1079-1142)v loči idejo(božjo mišljenje) in pojem(človek).Splošno jo samo v misljenju(conceptus) Duns Scotu3(I27O-I503) Vsaka stvar je določena s formo ta (f.haecceitatis) Dva*načina spoznavanja:lo-gično deduktivni iz pojmov in-pozitivna ugotovitev po-odiner-a. Akademska skepsa (fenomen,) Stoja.(noumenalna) Epikur(542-271,empirično kritičen) (Filodem) Sekstus Empirikus Zanemarjanje teorije, osredotočenje na življenje. Iiominalizem Po Tomažu izgubi izravnani 00stav odnosov ravnotežje zaradi osamosvojitve odnosnih členov. Pojem univerzalij premeri pot:idoja(realizcm) conceptuc (koncoptualizem) terminus(terminizem) in nornen (nomina 1 iz e m) (Roscolin,1050-1125) Splošno je samo skupno ime za mnogo poedinih stvar i, Imei(nomon) je samo pih glasu(flatus voci) 0ckham(l500~1550)Mbd predstavo in stvarjo ni podobo,ki bi posredovala spoznc.nja 4Sub j ¿predstava se rana sa- na predme t kot znak(terminus ) ,ki stvar označuje ,ne aa-bi jo predstavljal* (D.Scctus) MCDRBKA FILOZOFIJA . Temelj zagotovitve spom^nj* .le imananca (dve polaieksister-¿-lizem in fenomena lizem) D« »vir ta o IVjO^-^^g) . Lcck^ {1652-1) logična empir , dualiat, metodični dvom: ' cogito ergo sum,imamenca E, KANT dvojno spoznavno področje ( zavestni notranji svet. Skuša premostiti nasprot-in racionalno overovile- je med racionalističnim ni zunanji svot(subj. formalizmom in empiričnim evidenca kriterij ob j» material iz mom( iz Descarta) samo na njih učinke .Odnose med resnico)clara et distincta Tranaoedentalna sinteza predstavami ustvarja logično perceptio selo z logično poveže oblike mišljenja in mišljenje.Substanca-logična analizo, s pojmom.Priro— vsebino izkustva v višjo oblika medsebojno povezanosti jene ideje. Pot do res- enoto objektivno veljav- izkustva. nico-analiza aprioričnih nega'spoznanja. Veljavnost Bdrkeley (1685-1755) metuf.emp* je z dedukcijo utemeljena Substanca in splosni pojenj ea-re»ničnost(pravni pojem-transc.juridizem).Trans- y>* spoznanja izvirajo iz izkustva (v/hite paper).Predmeti povzroče predstave-zavest je po vsebini mehanični učinek zunanjega sveta,Spoznanje se ne nanaša na stvari kot take,marveč cendenca je "pogoj možnega izkustva1'. Prevladuje vsebinskih nastavkov. Eno cogitans-ene exten-sum; ordo humanus—ordo naturae. Spinoza (1652-77)monist V Bogu sovpadeta imanen- logična oblika pojma, na oa in transoendenca.Ordo katerega je zreducirana et cpnr.ectio idearum so— vpada z ordo et oonneo— tio rerum.Ideje veze Duh.scvari narava(deus sive natura)Oba reda sta mo beseda.Stvar je kompleks po javov,slučajno nakopicenje vsebin; zaznavanje v zavesti. Esss ost percipi.Bitje postan-o vstopna zavestnega zaznavanja,-nov je samo pojav zavesti.Kljub te-ideja, ¿ntinomije so a na- mu prizn-va subjekt zaznavanja liticna pojmovna nasprotja (jaz) za prodnate pa., da jih ki so vsebinsko sintetič- prikliče v drio Bog. Hume(l711~76 ) čio ^a emp. človek je samo bundle or - - , , _ , v no povezana v ideji. Z odkritjem spontanosti dva-različna načina izra premaga mehanisticno pojme collection različnih vtisov,ki o^-io ----si hitro slede.Uniči pojma zanja absolutnega sub- vanje sveta, jektavbomoljni modifika- l)v Kritiki čistega razu ciji zavesti.Pot do res- ma postavlja kot formulo niče-moro geometrico-mozna zaradi apriorno identitete mišljenja s stvarmi. Le i bT?te( 1646-1716) pluralist. Prestabili-zi.'ana harmonija izoliranih monad„Celota temelji na osrednji mona-d i (nadre jena struktura) celoto. 2)V Kritiki sodbe dopušča možnost teleologije, 5) V Kritiki praktičnega razuma stavi ordo humanus kot svet svobode in duha. Tri kritike so trije mogočni stebri, toda brez kupole, ker temelji ne bi vec prenesli. substanca in vzročnost. Kbha-nična razlaga- psihičnega pod vplivom prirodoslovnih ved. res extensa izgubi metaf.Povdarjon voluntarizem-samosto jnost,samo so vse-podlaga nravne volje, bi.na zavesti.Pot do res-r-icc -logična kalkulacija z znamen j i. íix te matično logični noumenalizem. ! Transcedentalno- Transcedentalno-logični metafizični idealizem idealizem Fichte(1762-1814) Iferburška šola: etični idoalizem.Res- Cohon(1842-1918)"Celotna ničnost temelji na stvar nedeljiva vsebina mišlje-jenju duha-dej svobodo, nja mora biti proizvod Ustvarjalni razvoj zavesti mišljenja"Svet izvira kot dialektike,Jaz, iz logike(Logika izvora) Schelling(1775-1854) Na torp(1854-1924) Bitje je celota-,v njem "Stvari so šele,ko jih so zdruzena nasprotja, ki razkrivajo njegovo bistvo.Narava se razodeva v pravi umetnini in razum objektivno v narav i.Pr ir odnoc s te tič ni idealizem. Hegel(1770-1851) Zgodovina jo sprememba likov ido ¿nJ-h vBcb^n... mislimo* »Mišljenje nadomešča zaznavanje. E.Cassirer(r,1874) Vsako opazovanje vsebuje že teoretično elemente ki jih v njem iscemo in sicer kot z misljonjem vanj postavi3311« in pred— Fenomenološki idealizem Husser1(1859-1958) «Korelncija mod subjektom in objektom,Transcendentalni idealizem z materialnim značajem. Povdarek na bistvu stvari, zanemarjanje eksistence.Poizkus zopet vzpostaviti apriorno vsebino mišljenja(noema) in utemeljiti noematicno sintezo idej na transcendentalni podlagi (ne logičnih form kot novokan-tovci in ne predlogične vsebino kot življenjska filozofija). Se imanenca. M.Soheler(1874-1928) Vrednote, človekova dejanja so iracionalna dejanja ostvarjanja vr^diiot cJ" vrr.£ vse 3loje crov^oka. —s*- TEORETIKA" LOGIKA EmPIR."^ Razvoj k racionalnosti. novokantovstvojspontanost, Teza,antiteza,sinteza. kategorije stvari no samo Razvoj objektivnega duha. urejajo, marveč proizvajajo celotno vsebino mišljenja, I seveda le v oblikah misije nja. Svet je proizvod konstruktivne stvaritve logic noga razumet: • i ...... . (vrednostno-tooretični kri ticizem,badenska šola i ' 1 H.Rickort I865-I956) Miterializem Kritični realizem Fouorbach(180^-72J Riohl (1844-1924) individ.antropološki mat. O.Kulpe <1862-1915) Izvaja duhovno iz subjek- Geyser (r.1869) tivno telesnooti in gonov Vionzl L.Buchner(1824-99)f iz ik. novosholastika mater. Snov,materialna, Brentano in Bolzano okusila oblikovalna funk- sata proniagati imanencoi cija. v pojavih intencionalno E. Haocko1(1854-19X9) hio (Brentano) nagovoriti loški mater, morfološki predmet sam(Bolzano) Brontano(l858-1917) ps iholog izom-intencionalni značaj psihičnega.Res-nico razvoj. Vogt (+1895) Moleschott(+1895) zgodovinski mat.iMirks Življenjska filozofija življenje je- počolo enotnosti vsega,zadnjq,pojmu absoltuno nedostopno. Izraz duševnosti,mogoče samo doživeti.Resničnost jo medsebojna povezanost, doživeti j. Kultuta-duhovna kristalizaoija zgodovinskega Življenja.Tipi. W.Dilthoy(l850-191l) metodična ločitev prirodoslovnih in duše-slovnih ved.Geisteswissenschaftliches Verstehen. G.Simrael (1858-1918) Berg son(1859-1945) dureč reéle ¿lan vital, évolution créatrice Metafizika duše. Pojem ne more utemeljuje evidenca notra- (1818-85)gospodarstvo kot njega zaznavanja.Polog y . . „ .. _____ podlaga »dialektična sheca.sodb o stvarheh(razum) tu- izraziti ca sa (one j i tov-prostor ) Bitje določa zavest. di sodbe o vrednotah(lju- intuicija-imanonttto psihološko Dialektični materializem. bežen,sovraštvo) B.Bolzano(1781-1848) nPredBtavo,stavki in resnica sama po sebi" ] Smisel stavka je aprioren in prodetavlja svoj rod. Pozitivizem^ Kult empiriČnofizikalno zrotje bistva v konkretnem doživetju pojava.Alogični postopek intuicije proti logičnemu formalizmu novokantovcev. (Sehe1er ) Naturalizem Schopenhauer (1788-1860) Nietzsch® (1844-1900) metodo>4ogma". Jfotoda določa,kaj more biti predmet Eksistencialna filozofija Spoznanje so razvija neposredno iz eksistence kot načina bivanja v svetujki je istočasno bivanje spoznavanja.Pojav je dejstvo pri sobi v stalni skrbi(Heidegger Odpravi vpraeanio spoznanja ali v stalnem stremljenju po Oomte(I798-I857) resnlci(Jaspers). Mach(I858-I9I6) pojmi so Klorkegaard(1815-55) praktično porabna sredstva Heidegger(r.1889) Sum -z oksisten-za obvladanje naravo. co je dan odnoe do stvarnosti, Avenarius(1845-96) pojmi sovJaspors(r.1885)Trojni način sredstvo za človokovo biološ bltjaski je prodmet(Dasoin), ko samoohranitev. ki ima predme t(o.ks is to nca ),ki Sehliclc(r.1882) ni predmet in nima predmeta (transoondonca) Eksistenca ima odnos do obeh. Sartre SPOZNArTJE ^ DOŽIVETJE Slovstvoi Polog obeh Gabriolovih. knjig šos L.Gabriel, Die Position der neuen Logik v Wissenshaft u.Weltbild l.I,str50-54 L.Gabriel, Die philosophischo Situation d.Gogenwart,v Geistige Strömungen der Gcgon-wart im Lichte dos Katholizismus, Hordor ,)ficn 1947, str .41-66 Oconi: F.Weinhand,Logik d.Weltanschauung v Wissenschaft u.Weltbild,1,II,str.556/7 A.Dompf,Grundlegung o.neuon Logik, v Wissenschaft u.Wolfcbd.II.str.151-2. J.Fischl, Dio Formen unseres Denkons,Pustot,Graz,1946 R.Guardini, Der Gegensatz, Mainz 1925 . A.Usoničnik, Izbrani spisi VII.zv. 0. spoznanju. Ljubljana 1941 +++++++++++++ ""Integralna logika" nas bo zopet učila misliti v i^d e j a h in ne ustvarjati v pojmih. Vsekakor obstoja moznoBt ohraniti6ntološko intcgritcto(nookrr.jcn.ost bitja kot eksistenco) tudi v logičnih oblikah mišljenja, če jih ustavimo kot aclote in like". D.philosophische Situation, d.Gcgonwort, etr. 59« SVET OZ»CR PREDMETNA T £ OP! J A Prod me tm teorija je filozofija, ki začenja vsa svoja raziskavama v naši dusevnosti. Raziskuje najprej naša doživljanja in jih losi med seboj, Loci na doživljajih dej in vsebino. Ugotavlja, ali je dej pasiven, trpon ali aktiven, dejaven. Raziskuje, v kakšnom odnosu jo doživljaj do subjekta doživljaja in do predmeta. Osnovna težnja predmetno teorije je prodreti iz psiholoskih faktorjev v objektivni, apsihološki, realni, istiniti izkustveni svet. V izkustveni, realni, istiniti svet moremo priti le preko svojih doživljajev. Predmetna teorija nas uči, da imamo na naših doživljajih predocevalno stran, ki nam 2prodočuje" ,"kaže" svoje predmete, kajstva, bistva. Ta kajstva, bistva moremo motriti sama, brez ozira na to, ali so istinita, realna ali. idealna (možna ali celo nemožna). Tako lahko raziskujemo kajstva, bistva brez ozira na bivanje in obstajanje. Jasno jo, da ko ta kajstva, bistva raziskujemo brez ozira^na njih bivanje in obstajanje (daseinsfrei) tudi obenem vemo in pri raziskavanju upoštevamo, da 30 ta kajstva realna (istinita) ali idealna (možna ali celo nomožna). Predmetna teorija pa nadalje tudi uči, da imamo na naših doživljajih tudi zadevalno, pogodilno stran, s katero zadevamo ob istinitost, veljavnost, podstat, podetatne vrednote in podstatno delovnost. Tudi to so predmeti naših doživljajev in torej področje predmetne teorije. Predmetna teorija uci, da si torej vsak izkustveni pojav obenem predo-cujemo in zadevamo, predocujemo njegovo kajstvo, bistvo, zadevamo njegovo bit, istinitost. Tako vsak izkustveni pojav celotno zaznavamo in motrimo kot 3e dejansko nahaja v izkustvenem svetu in življenju. Področje prodmetne teorije je vse od praznega niča ter nemoznih in možnih bitij do vseh realnih pojavov izkustvenega sveta in življenja in končno do onega zadnjega Bitja, ki daje vsemu izkustvenemu svetu in življenju vso vsebino. Predmetna teorija je razširila dosedanje področje filozofije tudi na idealne (možne in nemožne) predmete vštevši tudi nič kot mejni slučaj. Področje predmetne teorije je vse od praznega niča do Boga kot onega Bitja, ki daje vsemu vmesnemu stvarstvu in življenju vsebino, da ni to vmesno stvarstvo prazen nic. Predmetna teorija je hila in ostane v tem smislu daseinsfrei, toda samo v tem smislu, da ne obravnava samo realnih, istinitih pojavov izkustvenega sveta, ampak tudi idealna bitja (možna in nemozna) in celo prazen nič. Kar jo predmet naših doživljajev, to je predmet, to je področje predmetne teorije. Predmetni teoriji je lastna njena psihološko-analiticna metoda, ki začenja z razpravljanjem o oloveski dusevnosti, o doživljajih in preide na subjekt doživljajev in končno na predmete doživljajev. Predmetna teorija skuša nato vse predmete dokončno doumeti, doumeti predmete kot so že stari rekli per causas alti-ssimas, po zadnjih vzrokih. Predmetna teorija je torej filozofija z vsemi njenimi disciplinami.' a s svojo lastno psiholosko-analiticno metodo, ki skusa vedno prodreti iz psihološkega področja v apsiholosko področje, v stvarni, objektivni, realni, izkustveni svet in ga skusa dokončno doumeti. M V Bartolj Ludovik, iz rokopisa "In vendar je Bog, predmetno-teoreticni dokazi za bivanje božjo". PROBLEMA SLOV. PROTIRSPORM ACiJE Twako zvana doba protircformacijo je obdobje slovenske kulturne zgodovine, ki nam jo riše vsaj slovstvena zgodovina kot nerodovitno, ako že ne kot dobo globokega propada-. Riše nam to dobo kot problem, akoravno miselnost te dobe ni bila-nikakor problematična. To bi se dalo verjetno trditi z večjo pravico o tizv. prote-stantovski dobi. To dobo naziva protireformacijo, akoravno ta označba prav tako malo odgovarja bistvu obdobja od 1. 1598 naproj, kajti za to dobo ni nikakor značilna protireformacija, marveč propadanje reformacijskega gibanja v smislu protestantizma, predvsem pa katoli ki duhovno-narodni prerod slovenskega naroda. Res je, da jo pro-tostantovska knjiga, predvsem pa Trubarjevo delovanje dalo pobudo, da je prišlo Slovencem do zavesti, da so enoten narod s skupnim jegilcom. Nauk pa, ki so ga oznanjalo to knjige, je bil Slovencem tuj po 3Voji koncepciji in tuj po svojem izvoru. Nauk jo bil nemški. Prav tako nemški, kakor oo bili graščaki, ki jim je tlačanil slovenski kmet, in gosposka, ki jc sodila slovenskemu mescanstvu. Kar se je godilo za časa reformacije na Slovenskem, je bil le odsev tega, kar se jo dogajalo v Nemčiji, čeprav občudujemo veličino in energijo mož kakor Trubarja in Dalmatina na slovstvenem polju, jim ne moremo prihraniti očitka, da so vsiljevali Slovencem miselnost, ki ni bila domače) marveč priučena na tujih , nemških vseučiliščih in ki zato ni mogla najti razumevanja mod Slovenci.. 'Talen a« jo zgodA-lo» de- jo alo^orvaV:! vlov alt. ito ac }C na— v v v učil citati iz protestantovskih bukev, in ko je procitano premislil, segel po tem, kar je bilo njegovemu srcu najbližje, po nauku cerkve, ki mu je odpiral pogled svobodno v svet nad" zvezdami, broz dlakoccpstva humanisticnoprotestontov-ake teologije. Da-bo slika pogolna, se moramo ozrcti^nokoliko v cerkveno zgodovino casa-okol^ roformacijo, časa-, ki ga moramo označiti kot dobo sprosoonja in proroda katoliško zavosti in lcatoliskoga pojmovanja.. Voliki pridigar proti posvotnosti in zlorabi oblasti, Savonarola je izdihnil 1. 1498. Štirinajst let po njegovi smrti, je papež Julij ii nastopil proti zlorabam oblasti, in sklioal latoronaki oerkveni zbor. To jo bilo tedaj celih dovot let prodno je papež Loon X, izobčil Luthra. Začeto delo so je. nadaljevalo pod Hadrijanom VI., ki jo onorgično posegel v namišljene prcdgrovice svo^o lastno najbližjo okolico, in so, ni ustrašil braniti svojo stalisco niti v ociglcd spora z vladar j i, v kakor so bili Franc I. in Karol V. L. 1556-je bila ustanovljena po papežu Pavlu III. dovotolanska komisija za reorganizacijo cor— lev ene uprave, in pod-istim papežem je bila ustanovljena 1540 duhovna armada katoliško, cerkve, Jezusova Družba. Komaj pet let od toga je. bil ze sklican tri -dentinski eorkveni zbor z nalogo, da ustanovi pravila za reorganizacijo Cerkva,, medtom ko jo zacel istodobno delovati Jezuitski red praktično na poriferiji. Pod egido papežev Pavla IV. in Pija IV. izdela cerkveni zbor " Professio Fidc-i Tridontina", ki jo objavi 1564, s sodelovanjem Karla Borromoa» pod Pijem V. pa^ sledi redakcija rimskega katekizma, 1. 1566,rimskcga brcvirja 1. 1568, ter, končno, 1. 157C, rimskega misala. Kako napredna jc bila miselnost Cerkve tega časa, kaže reforma koledarja, ki jo jo izvršil 1. 1582. papež Grogorij XIII, ter ustanovitev 15 kongrogacij kardinalov, ter nova izdaja Vulgate pod Sikatom V. Sledi izdaja Cerkvenih analov Cezarja Baronija, enega najbi3troumncjsih zgodovinarjev, ki jih pozna histor ijograf ija, pod Klemontom Vili, in slednjič ustanovitev kongregaci^c db; Propaganda Fide, 1. 1622 pod Gregorijom XV. Prodöciti si moramo v boljšo razumevanje tudi razmere, ki so vladalo, v istem času v Sloveniji. Zgodovinsko je dokazano, da- je trpolo slovcnsko^ljud-stvo pod tujerodnimi graščaki in pod turškimi vgadi v večji mori nogo nemško ali coškomoravsko pokrajine tedanjih habsburških dežela. Prav tako se da ugotoviti ( Kos, Gradivo;, da so deželni stanovi kazali malo, ako sploh kaj zanimanja za razvoj^slovcnsko kulture in samobitnosti. Pri vsem tom jo veži kot verjetno, da duhovščina-nikakor ni vršila svojo naloge, kakor bi mogla. Toga iz zgodovinskih virov sicer ni mogoče diroktno ugotoviti, izhaja pa iz zapiskov poznejšo dobe, iz katerih (Zsohokko, Dio theologischen Studien und Anstalten in Österreich, Wien 1894) je razvidno, da so številni redovniki vsaj že 1525 leta zapustili na Kranjskem samostojno pod pretvezo "čistega evangelija", in so predali življenju, ki zgodovinar zanj ne najde, drugega izraza, nogo n potepin3ko" (1 landstroiohcrisch). S prižnlcc v ljubljanski stolnioi jo bilo, niti dosetlctje^poznojo čuti čudno naukoi kanonik Dragolic je povedal, da z voro sdfmo pridobiš zvolicanjo., kanonik Wionor, da z dobrimi doli no pridobiš zasluzenja^ Itortlic in Rokavca so se branili opravljati vigilijo za- pokojnike • Nokateri člani kapitolja so so ženili. Pri vsom tem, pa so so obnašali tako, kakor da bi slo lo za notranjo ccrkvcno reformo ( Kidrič, Zg. si, slovstva),in po vso j verjetnosti so v to tudi trdo voroval&, saj jo progagiral sani škof Bonomo v Trstu nokatere Calvinove razlage in pozneje koper slci škof Vorger i j lutrovsko. Ob tej zbeganosti višjo in visoke duhovščino se nikakor ni čuditi, da bo preprosto ljudstvo ni moglo nikakor znajti. Zanj protestantovski prodi-kantjo niso oznanjali krive voro, marveč le novo, učeno in nerazumljivo razlago Kristusovega-nauka, kajti o presodi tooloskih vprašanj zal tedaj ni bilo govora niti med pastoralnim klorom, kaj solo mod ljudstvom. Doba pa je bilr sama po. sebi cas miselnega preokreta. Sholastična filozofija je bila okorela v besednih pojmih, v terminologiji, in za termine se je bil boj v krogih izobražencev, za temi termini pa jo zovala lo propogostDma negotovost, ako ne praznota. Z drugo strani jo prevzel humanizem izobrazon svet) najprvo so humanisti^brez kritike sprejeli za edino resnioo dognanja klasično filozofije, potom našli nasprotja med zanošonostjo Platona- in pozitivizmom Aristotela. Začel so je boj med plato-rristi in Stristotolisti, boj- ki so v njem paš izza katedra in celo s priznioa oznanjali nove vrsto, etiko, ki eo jo naslanjala vse bolj na simposioii nogo pa na dekalog ( $eso Ortega y Gasset). V tem tekmovanju dlakocopskoga dokazovanja modsoboj so pa gospodjo. v profesorskih haljah in v talarjih kaj radi pozabili na ljudstvo, in ljudstvdi, sovoda tudi slovensko ljudstvo, jo glodalo nanje kot nekaj tujega, nekaj kar je stalo izven njega, prav tako, kakor grascak in njogov valpet ali pa cesarski dacar. Kor so niso brigali zanj, so so zdeli ljudstvu . sumljijvi in sovražni. Si autem sal evanuerit, in quo condi ki je stisnila kmetu 1575 v roko koso in vilo ne kot orodjo, marveč kot orožje. Ta razdvojenost je končno po krvavi apotoozi pri Brežicah vodila do tistega nemega obupa, ki je našel iz nje-ga^le polagoma zopet izhod. Dolga, je bila ta pot, a slodnjič je vodila tja, kjer bo našli tolažbo in mir njegovi dedje, pred oltar, kjer je mogel izliti vse svojo težave in skrbi v ljubečo sroe Zveličarja-Odrošenika in kjer je mogel zaupati svojo bol nebeški Materi. Literarno je ta doba res nerodovitna. Bila je doba priprave. A kulturnozgodovinsko ni bila mrtva. Narod se jo v njej budil. Našel jo v njej svojo estetsko smer, odkril v sobi neskončno bogastvo novega ustvarjanja. In to ustvarjanje ni bilo vec tujo, marveč samorodno. Ob socialnem in verskem prelomu so je dogodil tudi umetniški. Ideal gotiko se je umaknil za kratko časa renesansi, lci je Slovenija skoro da ni občutila. Slovenski človek pa je sprejol barok kakor nekaj, kar je bilo nalasc zanj ustvarjeno. Sprejel ga je z razumevanjem in samoobsobiumevnostjo, ki je redka v zgodovini umetnosti. Ni ga sprejol kot nekaj tujega', marveč kot nekaj, kar jo podzavestno počivalo v njogovom srcu kot izraz voselja in srečo nad oblikovanjem, ki mu je dalo prvič možnost izraziti pesem njegove duše v oblikah. V rokah slovenskih rokodelcev in narodnih umetnikov je postal barok v kakih $0 letih pravi pravcati narodni slog, ki je ostal naroden in ki izraža pojmovanje o lepoti in harmoniji, kakor je lastna Slovencom. Slovenski človek je odklanjal gotiko* Ni razumel lepoto njenih geometričnih linij. Bila mu je simbol dobe tlačanstva, valpetov tujih gospodarjev, bila mu je simbol predikanta, ki mu je hotel s suhoparno nemško logiko dokazati, da 30 njegove mistične predstavo o nobesih, svetnikih, o Materi Božji in o Vsemogočnem napačno, zgrešene in grešne, ki mu je dokazoval, da je lepota- in vesolje greh in u-motnost iznajdba pekla. Zato so mu je pač zdelo, da mu gotske cerkve Žugajo, da mu gotski gradovi vzbujajo spomine na najbolj skeleče rane. Tako se jo zgodilo, da ni niti hotel iti v gotsko cerkev, marveč je sezidal poleg nje novo, ki je bolj odgovarjala njegovemu okusu, ki je bila svetla, okrašena s podobami in rezbarijami, ki so govorile njegovemu srcu» Morda je bila nova corkev revnejša, manjša, a bila jo slovenska. Barok je prišel v Slovenijo z zapada, predvsem iz Italije. A že po dveh desetletjih so postalo njegove stvaritve tipično slovensko» Dowa da nora vera teneljiti na razumu in svobodi. Na srečo se vodno najde tudi-dovolj kristjanov, ki^se z vso vneta o posvete znanstvenemu delu in ki črpajo prav iz vero noci in občutek varnosti, ko so podajajo na so noizhojene steze. Tudi pri. rojstvu atomsko energije je sodelovalo mnogo vernih znanstvenikov« General Farcll poroča,, da jo večina opazovalcev pri poskusih z atomsko bombo pri Los Alomosu v odločilnem trenutku molila kot su nikoli v življenju. " Imoli sno občutek, kakor da iz povsom noznatnega razloga žalimo Boga, ker smo se predrznili razpolagati s silami, ki so bile.doslej pokorno samo Bogu." Ho.ino Dolch. Fizik in teolog Heimo Dolch je izdal v zalozbi Hordor (Froiburg 1951) knjigo: Theologie und Physik, Der Wandel in der Strul-.turauffassung naturwissenschaftlicher Erkenntnisse und seine theologischo Bedeutung* Iz ocone knjigo v reviji Wort und Wahrheit (november 1951) povzemamo: Knjiga prodstavija poizkus zblizati vodo, ki so aaradi rabo svojskoga izrazoslovja poedinih spoaializiranih znanosti med seboj von no razumejo» Omeji se samo na. vprašanja: spoznavne ^teorijo, cos, da pomon izsledkov kvantno fizike za ontologijo ( nauk o bitku) sc ni dovolj razčiščen. Pisec je mnenja, da je danes ze možno izlusaiti iz sodobno fizike, določene odgovore na vprašanja- spoznavno toorijo, ki bodo obogatila tudi ncfizikalna področjac Sodobna fizika priznava, da jo znanstvena spoznanje sestav/ljo.no iz plasti. Znan ji jo pojem " zaključeno teorije", ki ostane v svojem področju vedno veljavna, ki pa sam ne more začrtati moja svojega področja. Tako jc sodo kvantna fizika pokazala, kje so meje veljavnosti izrekov klasično fiziko. Razen tega priznava sodobna fizika, da morejo pojavi onega področja povzročiti sledove v drugih podroj-jiho Ta-ugotovitev dopušča tudi vposog nadharavnoga sveta v dogajanje, naravnega( čudeži). Stališče sodobne fiziko do nadnaravo povzona Dolch kot sledi: 1. Plast nadnaravnega- ni nomozna. V 2. Javljanje nadizkustvene plasti v izkustvoni ni nemozno. 5« Spoznanja-, ki jih dobimo iz sniso lncga tolmačenja toga javljanja nad-izkustvonoga v izkustvonon, ne razbijajo sedala- v pogledu na spoznanja, pridobljena- iz izkustvenega svota, marveč morejo razkriti smisoX,. v V w Glede čudežev ugotavlja Dolch, da s^stalisca sodobno fiziko no predstavljajo niti nesmisla- niti nomoznosti. Klasična fizika- jih jc zanikala, cos de bi ffisg- noral zanikati naravne zakone, ki jih jo sam položil v narav® in da bi s ten sanega sobo zanikal. dros KNJIGE Anton KOLBANEK, DAS ENDE DES MECHANISTISCHEN ZEITALTERS, Wien 1948, 79 strani. Kljub temu, da nam vsakdanje izkustvo dokazuje, da je življenjski materia-lizem se vedno močno razširjen^in kljub dejstvu, da ni komunizem zgolj na določene države omejen prisilni jcpic, marveč posast, ki ograza vse človeštvo, je vendarle res, da živimo na koncu materialistično dobe. Namen Kolbankovega predavanja - v ujetniskem taborišču po kapitulaciji oaja 194-5 " j® bil pokazati v glavnih obrisih razvoj vodilnih ide j; k i ohranjajo kljub vedno večjim podrobnostim in hujšim nasprotjem temeljno linijo premočrtno, nato pa pozlati sodobnega človeka, naj se odloči za drugo smer, katere temeljna poteza je ljubezen. Kolbanek začenja svoj prikaz z Luthrom, ki jc razbil oboestvonost Cerkve, in Kopernikom, ki je razbil dotedanjo predstavo o svetu. Ta duhovni razvoj je mogoče podati tukaj lo z imeni in nekaj gesli, ker bi bilo sicer treba prepisati celotno vsebino zelo zgoščenega dela. Calvin - predestinacija, Kopernik - število in količina, Newton - fizikalni zakoni veljajo v vesoljstvu in na zemlji,- Locke - zakonitost Newtonovega sveta velja tudi za duha. Racionalizem se upira čudežem - deizem, ateizem.Rousseau - individualizem, Hume - pozitivizem, ki konca v človeku stroju (La Mettrie). Liberalizem pozna dva odtenka - optimističnega z vero v harmonijo interese/ poaüjoce*"- — ■iu^pa.&iiai.st.losaesa«- ki» lear-. ^ v.- V w v sal resiti mRterializma s skokom v gon, toda ostal je v bio'loskem materializmu. Dopolnijo ga Adler ( gon po oblasti), Freud(spolnost), Nietzsche(rasa) in Spengler s svojo kulturno morfologijo, Proti-sunek predstavlja Klopetockov "Mec-sias", na katerega naveže romantika- s povdarkom na čustvu in osebnosti. Kant ee ni mogel oprostiti immanence. Naslednjo dobo obvladuje napetost med poedincem in absolutnim - Ficbts( absolutni jaz), Hegel ( objektivni duh),, Schölling ( narava in duh), Schoppenhauer (svetovna volja )„ V romantiki se močno uveljavijo zopet katoliške misli« Pod vlado politična reakcije se podtalno nadaljuje razpad mehanističnega materializma. liant najde dopolnilo v Vaihinkriu (filozofija "kot bi"- als ob) in v heroičnem nihilizmu Nietzshe-ja. Medtem 30 prirodne vede same premagale mater ializem in znanstveniki so zopet odkrili kakovost ter se približali sholastiki, olqveatvu je na razpolago ali propad",- če vztraja na dosedanji poti, ali prerojen je, če se obrne k veri in ljubezni do bližnjega-, k hotenju po resnici, pravičnosti in ljubezni. " Enakost» svoboda,bratstvo 30 revolucionarna načela proti lazi, zatiranju in ošabnosti, načela gradnje, načela z'ivljenja pa so resnica, pravičnost, ljubezen'(str. 75). Kljub zgoščenosti, ki predpostavlja nekaj poznanja zgodovine in filozofije, da-je delo dobro osvetlitev preteklosti za pravilno odločitev v sedanjosti, dres Karl Jaspers,, Europa dey, C-egenwayt, V/ien .., Knjižica vsebuje predavanje znanega filozofa na " Rencontres internationales" jeseni 1946 v Ženevi. Pred 1. svetovno vojno je bila enotnost Evrope nekaj samo po sebi razumljivega,čeprav je bil to le še zunanji videz in je stvarnosti bolj odgovarjal Nietzsche-jev nihilizem. Po katastrofi dveh vojn si je treba odgovoriti na vprašanja, kaj je Evropa, kakšno je njeno stalisce v spremenjenem svetu in kaj moremo se hoteti iz evropske.samozavesti. Kaj je Evropa ? V dobi antike obseg antične kulturo, v srednjem veku obseg lcrscanstva, v novem veku nadvlada belega clcveka. Danes vključuje Ameriko in Rusijo. Toda svetovno težišče se je med tem premaknilo iz Evrope. Poleg evropske, kulture se postavljata indijska in kitajska. S stari i o ca lcrscanstva je oa svetovna zgodovine Kristus, za zgodovinarja pa obdobje med-800 in 200 pred Kristusom v vsoh kulturah. Ta doba- je dala- vse temeljne misli za bodočnost. Kolikor dalje gremo nazaj, toliko bolj so poteze skupne. Rudii^alnd-" prelom na3tone sele v zadnjih 400 letih z evropsko znanostjo in tehniko. Evropa je zrasla iz antike in lcrscanstva. Jaspers omenja kot najznačilnejše za Evropo: svobodo, zgodovino, znanost. Svoboda je prenaganje samovoljnosti in temelji na nujnosti resničnega, ki ga priznamo. Svoboda pa so udejstvi samo v 3kupnonti . . , Vsebino svobode označuje za Evropo- življenje v polarnostih in življenje na- robu. Za vsako pozioijo postavi protipozici jo in uživa svobodo le v na-petosti nasprotij. Evropa se zaveda odvisnosti od transoendenco in krhkosti lastnega ustvarjanja. V svobodi temeljita zavest zgodovine in volja do znanosti. Zgodovino pojmuje kot bor|j*r za oetvorjonje Bvobode, znanoct pet mu je hrepenenje po spoznanju vsega, kar je dostopno spoznanju. Položaj Evrope v spremenjenem svatu. Evropa- je postala- neznatna in nevarnost ja, da poatane bojišče, ce ji ne. bo uspelo s federaliaaoijo uveljaviti ovoje nevtralnosti. Doživlja pa tudi notranjo krizo, ki bo pokazala, ali jo Evropa- v smrtni agoniji ali v porodnih bolečinah novega- oblikovanja- evropskega bistva. Toda ne veo kot edina duhovna sila,marveč ena m6d večimi. Kaj zmoremo hoteti iz ovropeke samozavesti? Sedanje stanjo v svetu je povzrooila Evropa, zato ga mora tudi Evropa rešiti. Stojimo pred nalogo, da se znajdemo v novem tehničnem svetu in ga zopot duhovno obvladamo. Od izpolnitve te naloge je odvisna bodoencL't narodov. V gospodarstvu jo treba zagotoviti pravičnost, v politiki mir, duhovno pa nas Čaka naloga pripraviti z razširitvijo evropska idojs. v idejo človečanstva pot za svetovni red, ohraniti evropskega duha kot dragooon spomin ostalim ter preoblikovati vero. Svetovni rod. Za Evropo je značilno, da povdarja vrednost človeka (3*, pismo) in enotnost alovoskoga rodu, Ta ideja mora postati nositeljioa roda ki bo izključil vojno. Brezpogojno suverenost bo treba podrediti višjemu redu, ki pa se nc sms izroditi v svetovni imperij ( nasiljo), nervoč svetovni red ( pedvreei se skupnim pošto.vam, ki jih jo. mogoče spremeniti le po dolccenom postopku, 00 Ukloniti voôini in oDonum ohraniti pravico mnjoin ter ohraniti solidarnost vseh proti na Dobias ti guod ineov ). Svoboda tf nob. p^ bo obran5er«"-: 1~_> o« ¿-a-boda. o\xv«e:V^ voi. .po-~-di*.*vo4.Broa'^r IäooM» uce— odincev za javno življenje izziva diktaturo manjšin. Za dosego tega reda je treba očistiti politiko vsega, kar nima opravka s skrbjo za tuzemsko blaginjo (odprava svetovnonazornih strank), kar bo odpravilo iz politike totalitarizem in fanatizem. Razcarati pa je treba tudi dosedanjo zgodovino držav. Humanizem evropskega muzeja Evropa more igrati v bodočnosti enako vlogo kot Grčija v antičnem svetu - neke vrste kulturni muzej. Vendar ne smemo živeti v maskah preteklosti. Preoblikovanje svetopisemske vere. Krščanstvo je nasprotni pol evropskega humanizma. Toda tudi vera je v svojem javljanju časovno pogojena. "Vsaka nova doba zahteva spremembo njene obleke, da-se reši substanca vere"(52). človeštvo prehitro pozablja na trpljenje in njegov smisel. Jaspers upa, da ne bo obveljala Kierkegaordova trditev, da vse vojne grozo-zote ne zadoščajo, da bi streznile človeka, ki 3e bo streznil sele, ko bodo postale peklenske kazni zopet resničnost, marveč da je pot do streznjenja dana tudi v eksistencialni filozofiji, ki kaže pravo smer, če izpolnimo tri zahteve: l) neomejeno občevanje med ljudmi od globinske, iz eksistence izvirajoče borbe, iz katere izhaja resnica pa do znosnega sožitja v kompromisih praktičnega življenja, 2) ohraniti oblast nad svojimi mislimi in se ne zapisati nobenemu -izmu, 3) priznati kot najvišje vodilo ljubezen. Se kdo smatra eksistencializem za sanjo, je to najlepša sanja, za katero se splača živeti. 8etudi bi se vse porušilo, Bog ostane - in to je dovolj. Tudi Evropa ni za nas zadnja dobrina. Tudi Evropejci bomo le pod pogojem, da- postanemo pravi ljudje iz globine izvira in cilja, ki sta oba v Bogu. Jaspersova analiza sodobnosti klice v spomin izjave kot Ortega y Gasseta, da so umika v zgodovino stiritisočletna doba sile»kardinala Suharda o vsajenju industrijske kulture v Kristusa, župnika Fiedlerja o zgodovinski komponenti v krB-canstvu in pdb. Dialektika je res značilna za dosedanjo evropsko zgodovino, toda v bodočnosti jo mora nadomestiti dialog (Guardini - enantioloska nasprotja, Gabriel-logika lika ). dres FA3SRKJ NALOGA SODOBNE FILOZOFIJE "Z eksistencialno filozofijo se zaključuje krog, od Descartesa zastavljeni im^nentni lik bitja se zaokroži v zaključno popolnost in zadnjo dozorelost. S tem pa se pokažejo tudi že meje. Eksistencialna filozofija je tako tipično označena kot filozofija preobrata" (str. 58)» " Smisel in naloga sodobne filozofijo jo priti preko dialektične fazo nasprotja in borbe v ustvarjalno fazo gradnje z medsebojnim dopolnjevanjem in sintezo" (str. 6l). "Tako dobiva danes filozofija od prirodoslovnih ved odločilni pogon za zasnutek novega- integralnega svstozora ne samo z velikanskim novim materialom njihovih odkritij in spoznanj, marveč tudi z novim načinom predelave in oblikovanja pojmov, ki se v njih ostvarja novi način mišljenja in svetozor. Materialistični svetozor doživlja odločilno premagan je na področju prirodoslovnih ved... z nastavkom integralne strukturo bitja. Tako se javlja nujno iz celotno duhovne in znanstvene situacije časa neodpravljiva zahteva po integralni filozofiji"(str.61). " V tem je ja veličina v novi podobi bitja, sinteza, zdruzitov nasprotij in poravnava dialektične ttecarhe med snovjo in duhom po pravi enotnosti bitja... S tem se jasno izkaze-novo misljonjo, ki je premagalo dialektično fazo, integralno mišljenje:, ki odklanja do je t jo sveta od elomontov enako kot totalnost celote, vzro no enostranost enako kot finalno, materialistično onako kot idealistično. To inte»- v graino mišljenja je sposobno in poklicano, da zopot vzpostavi enotnost in integriteto podobo človeka in sveta po strasnih deformacijah, ki jih jo doživela v preteklosti. V tem lezi tudi naloga filozofije, ki izvira iz sodobno situacije in zadeva odločitev bodočnosti človeka in človeštva"(str. 64). Leo Gabriel, Die philosophische Situation der Gegenwart v Geistige Strömungen der Gegenwart im Lichte dos Katholizismus,Herder, Wien, 1947* KRŠČANSTVO IN iSODOBNOST "Način mišljenja in naziranja verskega sveta je različen od načina sveta, v katerem žive sodobniki svojo dnevno življenje. Krscanska vera jo dobila svoj misolni izraz, svojo govorico v času kontomplativnih oblik mišljenja in naziranja. Te predstavljajo tako rekoč sistem kategori j, ki jo sooblikoval tudi pojmovno določitev krščanskih resnic. V tej formulaciji so predstavlja krscanstvo ljudem 20. stoletja. Ti pa žive v povoem drugem sistemu kategorij, v do toraolja različici usvinr jo- nosti pogleda na Bvet. Ali se smemo potom takem čuditi, če taki ljudje izgubljajo počasi notranjo sposobnost čutenja za svet vere in sposobnost razumevanja govorice vero? Prav v tem je usodnost naše sodobnosti za krscanstvo - no da napadajo vero s kritiko svobodomisloci in ateisti, ne da pretresajo Cerkev zmoto in verski razkol, marveč v tem, da se sodobniki veri enostavno izmuznejo, ker zamirajo v njih notranji vv v , organi za vero, ker jo svet krscanstva v globokem nasprotju s sveton, ki ga žive, ki ga živeti morajo...Seveda bo krščanstvo vodno v nekom nasprotju s svetom, s padlo naravo in z od njo sooblikovano človoško kulturo. Toda kljub tenu poznamo vendarle silno velike razliko v stopnjah bližine oz. oddaljenosti poedinih dob do krscanstva. Kultura, ki jo določa organitno počelo, občestva', se gotovo bistveno bolj približa milosti kot pa n.pr. racionalna struktura družbe sodobnosti ter .njena usmerjenost mišljenja in življenja» Cd jasnega spoznanja te sociološko pogojenosti vsega verskega oblikovalnega in vzgojnega dela zavili v. dobršni meri možnost njegovo ucnikovi-tosti". H.Cetzeny, Recht u.Gronzen dur Soziologie, Hochland XXVI ,2 »zv d str «JCS* ŽENA - KOMPLICIRANA TUDI BIOLOŠKO. v v v Ko sem bil so v gimnaziji, jo Mentor objavil-ar, Jaklicovo razpravo o ženski dusotoñosti. Za mnenje o članku sem vprašal svojo eectricno, ki. jo takrat obiskovala učiteljišče. Odgovorila mi je, naj pusto moški rajo. senrko duše woe.t pri miru, ces^ da je so ženske same ne razumejo. Tega sem se domislil, ko sen bral v lr.nji.gi angleškega katoliškega zdravnika H, Sutherland a (laws of Life,Sheed&ferd,.London, 19) i-J naslednje poročilo: V zgodnji dobi embrija se nekaj celic neha razmnoževati do pubertete.Pri moškem se te (spolne) celico dele tako, da so celica razdeli'V dvojo semen' s po 24 hromozomi. Pri ženski se celica doli v dve s po 24 hromozomi, toda ena je v v __ »✓ 4 nad stokrat vccja od druge. í'knjsa se zopet doli, toda obe degenerirati. Večja so tudi deli., pa zopet v eno večjo in ono manjšo. Manjša zopet degenerira, veoja pa postane za oploditev pripravljen jajček. Pri prvi delitvi se hromozomi delijo, pri drugi pa razcepijo na dvoje. Pri moškem pa se 48 hromozomov celico razdoli v dve skupini po 24. (str .114/5.)» Na drugem mostu piše:"Mož, ki so dele, kakor_da razume žensko, je po navadi neumen, Z izjemo Shakespeareja se noben moški ni razumel žensk. Moder jo zc tisti mož, ki razume sebe"(str.9) Iz iste knjige so nekaj navedb: DEDNOST "V štirih, generacijah izumbro bodisi družina bodisi dedna okvara in nova družina jc vstala kot Fcniks iz pepela degenerad jo" (str .74) ZAKON RODOVITNOSTI' "Thomas Doubleday (1857)5 Kadar je o^rožon obstoj vrsto, poskrbi narava za ohranitev s povečano rodovitnostjo, posebno se, ce izvira ograzanjo od nezadostne hrane. Suthorhand ga oblikuje tako: Da kaže število rojstev v težkih razmerah (conditions of hardship) tendenco k naraščanju, v ugodnih razmerah (circumstances oí' oaso) pa k upadanju"(199) RAST PREBIVALSTVA Belgijski matematik Vorhulst (1858) trdi, da so množi prebivalstvo v obliki "logistično krivuljo". Pozneje so dokazali s poskusi, da jo to splosni zakon živih bitij. Porast je najhitrejša v prvi polovici, pocasnejsa v drugi polovici in oe končno ustali (oblika črke S,gle j ponazoritev; ODMEVI.''No strinjam so sicor z Va3o trditvijo na drugi strani prve številko (ob Vrednotah in Slovenski kulturni akciji in izstopanju iz starih tirov.,.) in si prav tudi zaradi toga želim, da bi...bil na tekočem z Vaso aktivnostj o,ki jo je sano z navdušenjem sprejeti. Obilo božjega blagoslova.Vam in vsem okrog Razgovorov in razgledov.,'1 Z.S, Buenos Aires. v t»¿ V Upan, da bo ta številka ze nekoliko dolocnojonakazala,da moramo na novo pot. POPRAVEK.Cjtat na str,l4(2/5 vr.zg) izreče neapeljski podkralj, ne kaplan. UREDNIKOVA POŠTA. ^Kcr iz prvo številke morda mnogim še ni bilo dovolj jasno,kakšnemu namenu naj služijo Rir in ker morda kdo zaradi velikih razdalij še ni mogol poslati prijavnice, bodo dobili to številko so vsi, ki so dobili prvo. Tretjo številko, ki bo izšla predvidoma avgusta, bodo dobili sano oni,fci 3o ali se bodo svojo zeljo izrazili uredništvu na zaznaten način - in pa nekateri, za loa tore sen mnenja, da bi se morali za te probleme zanimati zaradi svojega položaja. Da torej ne bo kdo razočaran, co ne bo dobil tretjo številke, jc bolje, da se vsakdo prijavi, kdor se so ni. Tistim, ki so se.prijavili, no da bi bili dobili prvo številko, moram na žalost sporočiti, da prve številko nimam več. Dobivali pa bodo list odslej rodno. Hvala tudi vsem, ki so prispevali za tisk. S tem jo olajšano rodno izda janjo in tudi večji obseg. Zelo so priporočam za opombo k žo objavljenim referatom, Išc bolj pa seveda za prispevke sam - rofor&tc, poročila o važnih člankih in knjigah. Urednik.