ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IN MEMORIAM JOZETA JENKA Kronika, časopis za slovensko krajevno zgo- dovino, je s pokojnim Jenkom izgubila svoje- ga knjigovodjo in zvestega opisovalca zgodo- vine železnic na slovenskem narodnostnem ozemlju ter v njegovi bližini. Kot knjigo- vodja je polnih 12 let opravljal vsa dela sam, kot zgodovinar-amater pa je v vseh zadnjih 8 letnikih revije objavil vsaj po en članek iz zgodovine železnic. Po rodu je bil pokojnik Gorenjec, ki je bil rojen 22. marca 1885 v Radovljici. Tu je kon- čal tudi osnovno šolo, medtem ko je gimna- zijo obiskoval v prestolnici Gorenjske, v Kranju. Čeprav bi rad nadaljeval študije na uni- verzi, se je moral po maturi takoj zaposliti. Tako je prišel leta 1908 k železnici in pričel v železničarskem tečaju na Dunaju. Ko ga je absolviral, so ga nameščali na razne postaje po Štajerskem in Koroškem. Nikjer ni skrival .svoje nacionalne pripadnosti. Kot zavednega Slovenca in političnega preganjanca so ga po- leti leta 1914 mobilizirali med prvimi, čeprav so v začetku železničarsko prometno službo precej tolerirali. Zaradi politične nezaneslji- vosti (zloglasna kratica »p. v.« je veljala tudi zanj) so ga konfinirali v Predingu. Ko se je prva svetovna vojna končala, je — kot železničar — ponovno odšel na Koroško, kjer je služboval do plebiscita. Kraji njegove zaposlitve so končno pripadli republiki Av- striji in ni mu preostalo drugega, kot da se je vrnil v Ljubljano. Tu je še naprej ostal v prometni službi. Temeljito znanje in vestnost sta mu omogočili, da je postal kontrolor. Ni pa bil samo železničar. Prijel je tudi za pero in že okrog leta 1930 je pričel pisati kraj- še članke v Pratiko Vodnikove družbe, v Za- drugarja (glasilo železni carskih zadrugarjev), v Kroniko slovenskih mest in v dnevno časo- pisje. Med okupacijo ni publiciral ničesar, ker ga je okupator zaradi sodelovanja z Osvo- bodilno fronto preganjal, končno tudi konfi- niral na Koroškem. Jenkova glavna historiografska dejavnost pripada desetletjem po osvoboditvi. Pisal je o železnicah v razne časopise, revije in zbor- nike, na primer v Zbornik ob stoletnici jugo- slovanskih železnic, v Kamniški zbornik. Škofjeloške razglede, poseben zbornik Rudar- ji ob 20-letnici kočevskega zbora, Železniški vestnik, v Prometni vestnik, v Tovariša. Naj- več svojih člankov je objavil v naši Kroniki. Pričenši z letom 1959 je obdelal proge Pra- grsko—Kotoriba—Budimpešta (1959/VIl), go- renjsko progo (1960/VIII—1961/IX), progo Zi- dani most—Zagreb—Sisak (1962/X), progo Maribor—Celovec—Beljak (1963/XI), progo' Celje—Velenje (1964/XII), vse proge v Istri (1965/XIII), posebej še progo Pivka—Reka (1966/XIV). Uredniški odbor Kronike je Jenka sprejel v službo kot knjigovodjo poleti leta 1955. Po- kojnik se je hitro vživel v delo; opravljal je ekspedicijo revije, prevzel dobršen del uprav- nih poslov, sodeloval na sejah uredniškega odbora in po potrebi opravljal korektorska dela. \nt\ Zaradi marljivosti, vestnosti in vedrega značaja je bil priljubljen pri vseh svojih so- delavcih. Z njegovo smrtjo so le-ti izgubili za- nesljivega pomočnika pri vseh upravnih delih. Zato ga bo ves uredniški odbor ohranil v le- pem in častnem spominu. Jože Som 193