ACT OFtMJTOTKUS. 1917, OH FILE AT THE *OBT OFFICE of H«m York, H. T. X. S. Btirlesaa, Fo*6Siiler OeneriTS GLi^K NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. M The largest Slovenian Duly t in the United States. lamed every day except Sunday« and Legal Holiday*, , . 61,000 Readers, t lhiii»iii>iii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi»ii»H»nnim»tns JTELEFON: 2S76 CORTLAKDT. Entered ai Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 5, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 167 — ŠTEV. 167. NEW YORK, FRIDAY, JULY 18, 1919. — PETEK, 18. JULIJA, 1919. VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII ZAVEZNIŠKE SILE IN REKA SVET PETIH JE SKLENIL, DA NE BO VPRIZORIL NOBENE AKCIJE Z OZIROM NA 8POPADE MED ITALIAN! IN FRANCOZI NA REKI. — ITALIJA IN FRANCIJA SE NE BOSTA SPR IX — SRAMOTEN JE PREDSEDNIKA. Pariz, Francija, 17. julija. — Svet "velikih i^etih"' ali "malih pet«h*'» kot ga imenujejo tukaj odkar sta odpotovala predsednik Wilson in angleški ministrski predsednik Lloyd Ceorge, je skleni;, da lie bodo vprizorile zavezniške in z njimi združene sile nikr.ke ak<-i^ z ozirom na spopade med Italjani in Francozi na Reki, te-kon katerih je bilo ubito veliko število francoskih vojakov. čeprav so diplomatični odnošaji *ed Franeijo in Italijo napeti valed bojev, ki »o se završili v tem mestu, se splošno domi «•-ve, da se radi tega ne bodo sprli deželi, ki sta se borili stran ob tu tekom svetovne vojne proti skupi emu sovra/ iiku. Ameriška bojna ladja, ki je sedaj v reškem pristanišču. ne bo izkrcala mornarskih čet ter se r • l>o vdeležila tar.ošnje krize tudi ne v slučaju, če bi prišlo do nadaljnih sporov. tilusi se, da bo dobila Francija kmalu ofleije'no poslanico Italije v kateri bodala slednja izraza svojemu obž*!ovauju radi dogodkov ter obljubila, da bodo povzročitelji krvap.c>itja strogo Uaz novani. S tem bo celi dogodek najbrž zaključen. <"> bi se pa završili na Reki protismeriaki izbruhi, bi bila nalo ga kri/ark Združenih držav, zasidranih v reškem pristanišču povsem drugaena. Med italjanskim delom prebivalstva na Kekl vlada veliko Ofrorrenje proti predsedniku Wilsonu ter Ameriki v splošnem in to radi stališ«'a predsednika v jadranskem vprašanju. V i ta I j an-skern mestnem delu so že ponovno sramotili pretisednika Wilsona in ameriška uniforma je bila že več krat zasmeho- ai;a od strpni reške fakinaže in italjanskih vojakov. Kljub temu pa ni domnevati, da bi sile Združenih držav dejan-ftk< posredovale z orožjem. (V reškem priatanišču je zasidranih ve* manjših ameriških bojnili ladij in člani posadk teh ladij so ve«" kot enkrat por« v" al i o nesramnem postopanju reške fakinaže, naščuvane od Italjano\ ter istotakem postopanju italjnnskih vojakov, ki se družijo s fiLini in p4K*estno druhaljo ter sramote ameriško zastavo in deželo, ki jih je rešila, kajti drugače bi Avstrijci gotovo prikoraka1 i v Him.) NOVA BAVARSKA USTAVA Kodanj, Dansko. 17. julija. — Iz Berlina poročajo: Bavarski Landtag se je pečal s sestavo nove ustave za Bavar-sko in list 4*Muenchener Neueste Nachrichten" je objavil vsebin > glavnih točk te nove ustave. Določbe vključujejo splošno volilno pravico, državno vzgojo, prostost vesti in verskega prepričanja ter ločitev cerkve od države. Pravica privatne lastnine je priznana ter je uveljavljena določba za kompenzacijo v slučaju, da bi postalo posestvo narodna last. Soči jalizaciia industrije je stopnjevita. Uveljavljen i bo le s pomočjo postavnih metod ter bo prilagodena razmeram v vsaki posamezni industriji. Ministrstvo bo izvoljeno od poslanske zbornic« ter bo odgovorno temu zastopstvu. Poslanska zbornica bo izvoljena vsaka tri leta na podlagi tajne, direktne in proporcijonalne volilne pravice ter bo en poslanec za vsakih 40.000 volileev. Zbornica se bo sestala vsaj enkrat na leto. Debate zbornice bodo javne. Razpuščena je lah ko vsled akcije ministrstva, potom glasovanja ene petine volileev, dveh tretin večine članov poslanske zbornice same. Sveti vseh panog dela bodo organizirani ter bodo imeli pravico stavit« v poslanski zbornici predloge. Nova ustava bo tudi določala narodno inicijativo in referendum, a v vseh ^lučajih bo ostala konečna odločitev v rokah poslanske zbornice. Predsednik Wilson je podpisal mirovno pogodbo takoj zatem, ko so jo podpisali nemški delegat*. Za ameriško delegacijo so jo podpisale ostale zaveznike države v alfabetičnem redu. Za Ameriko s? podpisali Angleži Črn trak vež*, pečate. MOKRAČI SE PRIPRAVLJAJO NA HUD BOJ Boj bo vključeval tudi boj proti "suhi" zakonodaji pri volitvah. — Kampanja bo obsegala vse dr. zave. iAST P^JNTtELD PAGE o/ čAm. PŠAC.& . ^K^A-TUFtes Ofirtk*. AMERICAN BWTI^H PLE.N i POTENTI ARIES THE GERMAN SIGMATU^HS ♦ ja^ IZ WASHINGTON j man iz lllinoisa bo glavni govornik. Razprava o tem predmetu bo najlirž napotila senatorja Bora-Predsednik Wilson j« povabil re- ha 17 Mah«. da bo poklical na publikanake senatorje, da se po- v,li »if resolucijo, v ka- 8 vetu jejo x njim. t« ri zahteva od predsednika. naj objavi pismo, v katerem profe- MORNARIŠKA STAVKA [ALEKSANDER KANDIDAT SE VEDNO BOLJ Š!Rli ZA OGRSKI PRESTOL Washington, D. C., 1 Trije loki so bili danes o*vorjeni ' /nff po|„trtkom za razpravo o mirovni pogodbi.} Senat i/.ja>m tir . . ........i !J' Ntal.sca glede Lipe narodov. raj v \>w Yorku, da bo senatorji; senat je ©tvoril debato glede mirovne p«f«dbe; senat princu ogrsko krono. Govoriti namerava tekom dneva detih miljon mož, če se družbe v Dunaj, Avstrija, 17. julija. — pniza-'(Universal Service). — 1/. Budim- ni konutej za zunanje zadeve jel,,,"w,v najkrajem easu ne vklonijo delav- . ... -j. _1_'vtliko napetostjo obe stranki v ^im zahtevam. Možje, ki bmlo lutdaljeval preliminarno ntanje . . . . h« dokumenta. Konference predsednika "Wil*o- . .. (rodov. pešte je dospelo sledeče poročilo : (Jrof Mihael Karolvi, ki je svoj čas izročil ministrsko predsedni- ku za odobren je mirovne po- prizati. so sledeči: 50.000 mornar- U.Mlbe ter klavzule plede Lige na- prizadeti so sledeči: 50,000 mornar štvo Beli Klinu, namerava ponu- republini department uveljaviti po-sestavljen definitiven načrt kam- stavo lmamQ vcliko število do-panje za boj proti 18. amendmen- ]o,,b v razlir.nih državah in neka-tn ki bo napravil deželo stalno fere odlor.be so proti tališču via-suho s prihodnjim januarjem. , de ki se drži naziranja (la je Združenih držav iz Texasa, je bil,pivo pija£.a ki ima veg kf)t po, obdrzan kot davni postavni sve-1 odstotka alkohola. Druge določbo tovalec organizacije ter bo v družlsodig—j podpTrajo vlfl(lnrt llaz1_ bi z drugimi odvetniki ponesel |ranje boj pred najvišj? sodišče Zdrtižc- —--- nih držav ter napadel ustavnost tega amendmntr.. STALIŠČE DELAVSKEGA TAJNIKA stolonusledniku, princu Aleksan- rov na Reki. ki ga je priobčil aru. jiiewyorski Časopis "Times". — Pariz, Francija. 17. julija. — (Isto poročilo j.^ bilo tudi v na-(Poročilo Ass. Press.) — Bela šem listu. Op. ar.) Kun. načelnik ogrske komunistič- Pravi. da je poročilo neresnič- ne vlade, je odstopil oziroma je no ter da ima namen postaviti re bil prisiljen odstopiti. To poročilo je dobila mirovna konferenca z Dunaja in sicer iz verodostojnega vira. Čete, ki se vračajo s češke ško italjanstvo v slabo luč. — Upamo. — ziključuje list, — da bo italjanska vlada podala o-ficijelno izjavo glede nemirov na fronte, prihajajo v Budimpešto. [Reki. IzvrSujemo denarna izplačila 1)ružl)e ki so prizadete vsled,V mestu vlada velik nemir. Kon popolnoma zanesljivo in sedanjim slavke ijppube ve- kot pet mi)jo. razmeram primerno tudi hitro po 1(OV du,arjev dnevno. ceh Istri, na GoriSkem in tudi ns rp>duiki Qhippill!J BoaMa ir. Notranjskem po ozemlju ki je za American Steamship Ass. pravi- sedeno po italjanski armadi. jo. _ Mj ^ boiao toliko -asa bo. Jamčimo ali garantunamo » rili ti stavk;. n» pristanišču. — Pojasnil bo tudi zadnji spopad med Francozi ui Italjani. ZAVEZNIŠKI KONZULI V NEMČIJI. Nadaljni načrti organizacije j vključujejo nricdno "proti-su-haško kampanjo pri volitvah v jeseni, ki se ho obračala proti, _ vsakemu članu državnih zakono- j^^ k Wilg(m daj, ki je glasoval za odobrenje prigclniški ^ w določa de. "*nendmenta. __, .. » . . i portacijo nezaželjivih tujcev. Organizacija je objavila, da je izpopolnila krajevne organizacije j __ . _ . v skoro vseh državah. J. A. Sea- Washington, D. C.. 17. julija, vev iz New Yorka, poslujoči rav-i" Dravski tajnik Wilson je pro-natelj. je imel oosvetovanja z vo-!fl nameravani postavi, ki naj bi ditelji organizacije na zapadu.|,lolopala deportaeijo nezaželjivih Ko je odpotoval nazaj v New, tu-»oev; V nekem pismu na kon-York, je rekel : j grešnika Sieg^la iz New Yorka pravi tajnik Wilson, da je proti — Organizacija hoče doseči to.!vsaki dodatni priseljeniški posta-da bo postavnim potom izbrisan jvif ker vsaka taka zakonodaja 18. amendment iz ustave. Nato v sedanjem času nepotrebna, pa naj narod Združenih držav V svojem pismu pravi: določi, če hoče živeti v oazi ali j _ xi bila še dana prilika, da puščavi. Državne panoge bodo pa bi se primerno preiskusilo imigra cijsko postavo v. dne februarja 1917, kajti razmere glede prise- Švica, 17. julija. — T bodo poslana domov zad-' jih je kakih 3000. Pariz, Francija, 17. julija. Zasedaj še ni v nemških pristaniščih ameriških konzulov, pač so pa tam samo angleški in francoski. igrale svojo ulogo na njih lastni način. f • Washington, D C. 17. julija. — Ijevanja so bil-? nenormalne na- Razkol med suhači v poslanski prave izza časa, Lo je postala po- zbornici je postfd še bolj globok vsled objavljenega namena zastopnika Morgana iz Oklahome, ki hoče dodati prohibicijski enforcement predlogi dostavek. ki naj bi prepovedoval shranjevanje opojnih pijač v privatnih domovih. stava pravomočna. Postava z dne 5. februarja 1917 določa pismeno p>*eiskusnjo za pri seljence ter deportacijo anarhistov, beračev ter inozemcev, Ki so bili obsojeni radi nemoralnega vedenja. — Stališče tajnika TVilsona — Mr. Morgan se ni hotel vdati i tako je povdrrjal .kongresn'rk pritisku. katere«r.*i so izvajali nanjiSiegel — se razlikuje od stališča konservativni suhači, da bi opustil j Ameriške delav-ke federacije, ki svoj načrt ter izjavil, da bo vstra-'je zahtevala uveljavljen je dra-jal pri zahtevi, da se glasuje gle- stičnih postav za omejitev prisede njegovega amendmenta. Kon- Ijevanja. servativei so šli nato na delo, da Na neki seji hišnega priseljeni-izumejo kak načrt, potom kate- škega komiteja je ugotovil John rega bi preprečili glasovanje glede Morganovega predloga. Konservativni suhači bodo stav Ijeni v zelo mučen položaj vsled Morganovega amendmenta. Oni hočejo zavzeti stališče kot da nasprotujejo predlogu, ki bi uveljavil v resnici absolutno prohi-bicijo, a se na dmgi strani boj-1 velikanske reakcije proti proh! biciji, če bi bila dodana Morga-nova klavzula novi enforcement postavi. Morgana podpira "bone dry" stranka, ki je mnenja, da ne morji nemški jetniki, ki so bili in-|re biti postava dosti drastična, če temirani v Švici. Yseh skupaj se hoče doseči In izvesti resnično prohibieijo, , Creighton. pomožni gen. pravd-nik. da ni bil dr. Karol Muck, prejšr.ji ravnatelj Bostonskega simfonijskega orkestra, poslan nazaj v Nemčijo kot so napačno poročali listi, teiuveč da je še veno v fortu Oglesthorpe, Ca. Dr. Muck je bil interniran kot sovražni tujec, ker ni hotel igrati ameriške narodne himne. Creighton je izjavil nadalje, dfi se je deportac«j«i dr. Mucka zavlekla, ker se slednji ni hotel vrniti v Nemčijo. Imel je priliko zapustiti Združene dfžave, ko je veliko število Nemcev odpotovalo' iz Charleston, S. C., a dr. Muck j* se ni hotel poal jžiti te prilike. -------------- rma ^AttnTvi is. JIU^ JL91<) "GLAS NARODA** '' I taiwmnlan Dallyf u >4 ___* ' 0*M< Ud published by ""Zu "^f! 8LOVEKIO PUBLISHING COMPANY JgSb ^ Ca corporation.) PRANK SAKS Eft. Pr—Kfnfr.__L.OUI« »ENED1K. TrsasuiT. Plars at business of tbo corporation and address«« of abora offlcsrsj M Cortandt Strast. borouffb of Manhattan. New Tork City. K. T. rOLAS NARODA" Uhaja mk daa IzvezemM nedelj in prasnlkor. Km. celo leto Y«Ua 11«« Cinado .......... ca Amerklo In ............ t4 06 Za celo leto sa mesto New Za pol leta sa mesto New Za Četrt leta xa mesto New Za Inozemstvo sa celo leto Tork $5 .SO Tork 13.4» E* KM POJ O trt l*ta ........ leta ..*.«.«. e m Tork I2.IKI ......$«0« "S ' - lan« O L A a NARODA {"Voice of t h« People".) 1 every day except Sundays and Holiday*. Subscription yearly M-00. - Advertisement on agreement. Prt >pn Do p! al bre* podpisa In oeebnottl se ne prlobčujejo. Denar naj »e blagovoli poSUJatl po Money Order, »membl kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prejflnje naznani, da hitreje najdemo naslovnika. blvallK* U "O L A S NARODA" Cortland t Street. Borourh of Manhattan. New Tor* City, N. Telefon: 2878 Cortlandt. T. Vojne s polovičnim srcem Dol?o »"asa so rabili zavezniki, da so spoznali potrebo vojaške enotnosti v vojni proti Nemčiji, doeim niso nikdar v polni meri dospeli diplomatiene enotnosti. Vsaka motnost v vojni proti boljševizmu pa je še veliko bolj oddalj*-na. \ sc kaze, da je izdelal najvišji vojaški svet praktičen na«rt za rusko kampanjo. Boljše viki imajo dosti i et. da zavrnejo Kolčakovo invazijo i/. Sibirije ali pa Dmikinov napad z južne strait a ne morejo vstaviti obeli naenkrat. Kavno sedaj potiskajo sile Kolčaka, a to priliko je izrabil De-Jiikin ter potisnil naprej, s čemur je resno ogrožena cela boljse-viška organizacija. Načrt vključuje sedaj operacije proti Petrof»Tadu od stran! Fincev, Estov ter neke ruske armade pod poveljstvom generala Jud^niča Ko se bodo pričele te čete premikati ter sodelovale s De-liikinom iu Kolčakom, je v precejšnji meri pričakovati uspeli. 1'speli v moderni vojni pa je v veliki meri odvisen od vojnega materijala. Nekateri med zavezniki pomagajo Kob'aku. Ce delam mi isto ali ne, je v. lika skrivnost za splošno občins*\o, vendar pa je vrjetno, da ne pomagamo. Medtem pa vstraja naši vlada pri zahtevi, da se Rusije ne sme blokirati. S tem hočemo reči, da bodo smeli importir-.ti boljševiki ves Vojni materija). katerega potrebujejo, če bo zmagala naša vlada s *vojo zahtevo. Večina ameriških listov je prepričana, da t«1 Ameriko najbolj primerno, če v polni meri sodeluje z vlado Kolčaka, ki je ob ljubila, da bo poslovala le kot varuhinja ruske prostosti in da bo hklieala naroda izvoljeno ustavodajno skupščriio, kakorliitro se bo polastila kontrole v centralni Rusiji. To bi K!a najboljša politika. Ona, katero pa mi sedaj zasledujemo, je očividno slabša med Itaemi. Bol j "e je, če stojimo na eni strani kot da stoj-mo na obeh straneh. — Drugi zopet hočejo, da nimamo nobenega opr*i\ka s Kolčakom. niti z Leninom, da se umaknemo v svoje lastne mej? ter pustimo, da Rusi sami med seboj izvojujejo boj. Težko jo, da bi zmagalci v velikem boju ljubili narod, ki jira ni dal nobene pomoči, a še manj vrjetno je. da bi imela zmagujoča stran prijateljska razpoloženja proti narodu, ki se je zavzemal r.a obe strani. Naša opozicija proti blokadi Rusije bi ne imeli nobene praktične važnosti, ee bi Anglija in Francija vsi rajal i pri svoji zahtevi. — Naša pomoč Kol «"aku pa ni bila dosed a j očividno nobene praktične vrednosti. Naši proboljš«'viki izjavljajo seveda, dn bi povzročila ta-la blokada izstradan je miljonov nedolžnih ženski in otrok. Take prito/he prihajajo pogosto iz istih krogov, ki so s>.» toliko zavzemali za ženske in otroke v Nemčiji. Kljub tcinu pa zislužijo nekaj pozornosti. ("e jim pa posvetimo pozornost, so moram oobenem vpraševati z začudenjem, kako bi Rusija — žit niča Iv- rope — izvaževa-valka pšenice, stradala, če bi ne mogla dobiti živil iz inozemstva. Vsa transportacijska sredstva so uničena. A'i ie to naša krivila! — Kmetje groniadijo hrano ter je nočejo pošlijati v mesta. Ali je io naša krivda? Ce strada centralna Rusija, je treba naprtiti vso krivdo za to vladi, pod koje kontrolo se nahaja dežela skozi zadnjih dvajset mesec. v. O bi pa bila blokada dvignjena, si lahko mislimo, da bo ta vlada rrajše importirala strojne puške kot pa inoko. Glede Ogrske čujemo sedaj, da je poslal francoski general Fr. d'Ksperev ultimatum na Belo Kuna. v katerem preti, da bodo zavezniške čete zasedle Budimpešto, če se ne bodo madžarski boljševiki takoj odpovedali vladi v prilog demokratični vladi. Napočil je čas veternice V vročih dneli, ko se zr-il; ne giblje, vam je hladilna sapica takoj narazpolugo, ko odpreta *>it4.trino veternico. Vsak se ruti bolj.sgea jn dela boljše. Vsakovrstne velikosti in vrste so naprodaj v naših izložbah. r JBK- The New York Edison Company •-•/.' 1'c.ur Service Irving Place and 15th Street—Stuyve ant 5600 lii ; rict Office-, where F.lectricai Appliiiiux* cf :.!i kind ir.- on dir-plav 4:< Bread*.), nfi!t'j:i St ^il Eail Si brt Lexirstos3rd Ave« 10 Ir% ioic I'Uce toriirr 1 Si*i iu 1 J.5KSt rr^r Mb A.c J.'4 ttci; Si Uri»eeu B i-TtS. Are .V..' E.-t! jc near Cwi.nl*a4i Are 555 Ti^nj.j Ave corner M. r. c; A»e El Jugoslovanska m Xaiol. Jednofa B !Se nekaj mi je na sreu. da posvarim rojake v tej okolici, in ci-; ••er: Kaj pogosto se cuje, da hodijo agentje po premogarskili na-! se!i»inah okolo nevednih premo-' grarjev. S sladkimi besedami (prodajajo vsakovrstne shares (stock). Tako je obiskal pred nekaj me-naselbino Seminole, Pa., neki, ai»eni v spremstvu nekega Hrvata in prodajal shades neke Johnston j Tire & Rubber Co. ter izvabil ne-iknj stotin dolarjev od naših roja-jkov, za katere >alibo% minn I ne podatke: Zgoraj omenjena Bla«aJnik neizpJatanlh smrtnln: LOUIS COSTELLO. Ballda. Colo. ' družba, je bila organizirana v Sa- Dr. jos v. grahek ms EVROh?oV s!..zn?apm^ur*h. r«. I® Ustanovljena leta 189S - tnl.orporiran* teta 1900. Olavnl urad v ELY, MINNJ Dopis ,crainento, Cal, v juniju 1. 1<)14 1 nadzorniku V mareu 1. 1!H5 se ie omenh-na JCHX gouŽe. Ely. Minn. _ • , ' H ,.„-.! . m/1„n p,- ,,r ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. M. Sa Chicago. nL : Pltt.burgli. Pa. pred kratkim je svoj glavni urad j porotniki: •zopet premestili v svojo tovarno GREGOR Jl PORENTA, box ne. Black Diamond. WuL t , f, . r . ^ • ' LEONARD SLABODXIK. bo* 480. Ely Minn. * I v i.a i ei te, Ind. Omenjena dni- john rupnik. s. r. bo* 24. Export. Pa. ;žba ])ošilja svoje agente po pre- pravni odbor: 1 " 1 inowarskih ln^llviir-li ,1., JOSEPH PLAUTZ. Jr. 432-7th Su Calumet, Mich. mogarsHin naseioanali, tla proda JOHN movern. 624-2nd Ave.. Duiuth. Minn. - , " -- jajo share.4 (d?lniee) po a ko! MATT POGORELO. 7 W. Madison St. Koom 605 Chicago, ill. prnlnornih oi-^an'^aeij naj zgoraj li a-ent dA certifikat, se oni i?h^iLTTTW„ združevalni odbor: - - -» i rfc 1 \o /n ->M v. milili Wni ^ DOLF, PERDAN. 602« St. Clair Ave., NE Cleveland. Oblo. omenjam članek pazno eitajo. Od- ie za _>'J siiar"> /a Aot se,frank škrabec. stk. Yd«, sta box ss Denver. Coio^ ločno so za vzemimo za združenje, rnzvidi, omenjena družba obstoji GREGOR HrešCak. 407-sth Ave.. Johnstown. Pa. bratsko si jHwlajmo roke skozi ee- že pet let. a ni kdo ni št- nič prejel Jednotino »lasiio: glas naroda. lo to mojročno lpidovlado! Ill vi, nazaj, kar je dat; in ako bi bilo, Vsi dopi*!, tikajoči m« uradnih zadev kakor tUdI denarne pošilja t ve naj m voditel ji podpornih organizacij t res kake vr.be,,t,i, ne l.<*lo ho.llii Vaše delo bo venči:iio z naj^lav- agenti po revnih -"prem«»csirskiii ..... , . . . Jugoslovanska Katoliška Jednota Be priporoča vaem Jugoslovanoni *a obl- nejšnn ven'*"in nodpornill orsraill- liaSeMunah pod '2oc/0 commission len pnstop. Jednota posluje po "National Kratfmal Congrena lestvici, v blagaj- zac.j v zgodovini ameriških"Slo- ter izvabljali t.-Žko prisluženi de- i -podpor. po»kodni» m .mrt. vencev! Nu Mine, Pa. Xapisati hoč.^m nekaj stavkov, v trdnem upanju, da pri A'as" ne-prialranskem listu, ne bodo padli v koč, kot pri uredniku (Ilasila K S K J 1'red ]»ai- tedni sem poslal kratek dopis v ziroraj omenjano «)la-• ih., v trdnem upanju, da nisem prekoračil meje tiste i*ro'ne cenzure, a žalibog, gotovo sem ud r ril na kako preobčutljivo struno, ker dopis ni ugledal belega dne Cenzura pri omenjenem listu je ostrejša kot v svobodni (? i Jugoslaviji Torej k stvari! Ker smem tiditi, da jo pretežna večina članov I K^KT. naročena, oziroma bere ,.ai neprecenljivi dnevnik. vlJud | AMERIŠKI POROČEVALEC PRAVI, DA JE NEMŠKI VOJNI | no prosim eenj. uredništvo, poua-j sxROJ ZDROBIL TAKO BOLJŠEVIZEM KOT REVOLUCIJO IN (ti-niti naslednje vrstice. HOČEJO SEDAJ JUNKERJI NOVA OZEMLJA NA IZTO i V štev. 26. omenjenega ila KU. — SEDAJ POTREBUJEJO LE ŠE NOVEGA VOJ. LORDA. nam mogočni i»redscdnik uradno - ;iiyr od nevednih naših ljudi. Ne Z dolom se v tej okolici, oziro- dtjte težko prisluženih dol?irjev, ma distriktu št. 2 T. M. WT. of A.,ako ne umate, v kaj in komu! Tone moremo posebno pohvaliti; dela s«- tu v okolici malo bolje kot polovico časa. liko v prijazno pojasnilo, a prosim brez zamere! * John Yeloushan. riin Je že Izplačala do 51.&00.000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora Je centralizirana. Vsak opravičen uolnlk b1 Je »veat d» acoi podporo, kadar Jo potrebuje. Tam Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. K Tli«. « Ji, . *>rtP°ri>^amo vstanovltev novih. l>ruštvo tie lahko vstanovl ■ s c-lanl all članicami. Za nadaljna pojasnila se Je obmlU na glavnega tajnika. Stari nemški duh se hitro prebuja peracije vojnega stroja in Nemci, k. niso nič, če niso realisti, so enostavno prenesli ta svoj stroj na manj bojevito in ljudje pojejo tam le s pritajenimi glasovi, kaj-vedo, da je še vedno zavezni- naznanja. da podaljša f?1 asovauje i o insuraneu do 3. ;an. 1920. V štev. 27. tega (ilasila pa čitamo i/.p
    o veil no huje! 1'rednik Glasila nadaljuje- "Zadnji si>or 'm- je rešH, hvala Hogu, povolj-• io ( :') i»i pravilno"' ( .') itd l>a. i res pravilno' IVloviea Piše Arno Dosch-Flerout. Varšava, Poljska, 21. junija. — Xemči »a se je zopet našla, — je zopet stara Nemčija, potem ko je tudi ured-[omahovala lekom osmih mesecev revolucij. Sedaj je zopet dobila nazaj svoj mir ter se zaveda svojega cesarskega Jaz. Potrebuje 1>* še vojnega gospoda. Izpremembo v teku zadnjih dveh mesecev v Nemčiji je treba razumeti, kajti ta izpreraemba je nevarna. Ko sem zapustil Nemčijo aprila meseca potem ko sem želo za nemško. Sedaj pa ne morejo priti Poljaki do morja ne da hi bili zadušeni. mev Težko je vrjeti to, kajti tak korak bi zna »al popolno nerazu-anje pomena boljševizma v centralni Evropi. Boljševizem na Ogrskem kot boljševizem v Rusiji izziva sovražno akcijo od strani zunanjega sveta edinole iz dveh vzrokov: — ker ima za cilj svetovno revolucijo in ker se bo združil — če bo primerno — z nemški, mi miiitaristi za strmoglavljenje demokratičnih držav, ki so sedaj sk upni sovražniki junkerjev in boljševikov. Mi »e borimo proti Leninu, ker je pomagal Nemcem in ker sku Ša pospešiti revolucije v zavezniških deželah. Naše pritožbe proti Bela Kunu ne izvirajo iz tffra, ker je zaplenil lastnino ogrskih ariatokratov, temveč iz tega, ker skuša preprečiti izročitev ogrskega ozemlja, v katerem stanujejo Slovaki in Ru-munci r roke Cehoslovaški in Rununski ter ker s\xša razširiti bolj ftevizem v smeri proti zapadu. Spraviti njega ven ter postaviti na njegovo mesto človeka tipa Karolvi-ja, bi pač uničilo zadnje gibanje, a ne bi ustavilo prve-pa. Boljševizem na Ogrskem je le sredstvo, ne pr. cilj zase. Madžari ao pustili vladati Bela Kuna. ker so domnevali, da bo op v družbi c Leninom pridobil zanje boljše mi»*o"ne pogoje. Če vržemo Kuna ven, bo odpor Madžarov prav tako oster in odločen. Če ima Franchet d'Esperey dosti čet na tazpolago. da za-eede z njimi Budimpešto, bi moral storiti to takoj ter držati deželo zasedeno, dokler bi Madžari ne spoznali dejanskega položaja ter »prejeli mirovnih pogojev. Naše sedanjo taktike na Ogrskem in v Rusiji so vse preje kot odločne. pvr^Tf?«j '•r -e, V--."" - HoUndiika hoče najbrž razviti svoj tujski promet, ker noče iz-rzrnkom prtjanjeg* kajzerja. bi ne daU Coney Ialandu t« prilika T , * " sc skozi pet mesecev vdeležil moral človek včasih v resnici sme-se nemški narod pomika v smeri'jati koliko železnine so natvezili proti demokraciji. Prepričan sem »bogemu, bleiloličnemu mladiču, pa bil. da se ~odi le raditega. ker s solidno izgledajo."mu čevlji, >. ie bil narod zmešan vied stalni h ročnimi granatami krog pas,,, s ustaj špartačanov. Sedaj pa. kojP"«to, ki je bila bolj debela kot društev sem prekoračil Nemčijo od zapa- j "jegova roka ter železno čelado, 'sploh voliti ni hotela, treznomisle da do iztoka, sem našel Nemčijo' Imm1 katero se je malodane sese-' či Člani o tem niso hotel: dosti; tako udobno izročeno njenim sta- Je predstavljal kaj vojaško | razp'-avljati. "'Obveljala ;.e ljud- rim potom, da morem komaj vriska volja ali beseda članstvaJ jet i. da je bila v Nemčiji sploh ; pravi uradnik Glasila. A gl. pred-jkedaj revolucija. Mogoče sploh sodnik, k:'.j pa oji zaukazaje? < >n jni bilo revolucije v pravem srni-pa uradno naznanja, da se morajslu l>esede. Bil je le velik poraz, j .-olit-v vršiti 'u-prej, ozir mia onj po dveh mesecih odsotnosti iz podaljša čas do 1. jan. 1920! Kani; Nemčije sta mi padli v oči pretipa plovemo? j vsem dve stvari. Prva je ta, da je Nadaljni članek uradnika jelboljševiška nevarnost v Nemčiji r<»s ii valevredeti. ko tako lepo po-j za vedno končana. Noskejeva ar-A\sx na Victory Drive. A gospo- jmada s svojimi junkerskimd čast-dme iireduičc, kese-c*€ ! Ni ga sredstva na sveir.i da bi nas t ešilo jK>!oma, dokler bom » tako razdeljeni. In tu, daleč proč ocl svoje rojstm grude, ne more mo biti eno telo?! Proč s političnim prepričanjem. ;»roe z verskim naziranjem! A žalibog* Dh, re-ini cen je njegov nadaljni stavek: Velik čudež pa bo in največji čin v zgedoviii aiceriških Slovencev, tfiko se za vrši kaj enakega, da bomo stali ameriški Slovenci pod praporom ene same mogočne podporne organizacije! Ne bom tu navajal nadalje članek rojaka Ye ricka. Vsak rojak, ociroma Hani figuro proti neobritemu, razoro-ženemu špartačanu. Brez te opre me bi se mu špartačan gotovo smejal, a mladič je imel v svojih rokah smodnik, katerega je bil razdelil slaii nemški generalni štab. Vsi ljudje, z izjemo vojakov, so bili v zadnjem času nagnjeni « temu, da omalovažujejo važnost tega stroja, namreč nemškega generalnega štaba. Ker je bila nem- polastiti celega cesarstva na iztoku. Lahko vzamemo za ugotovljeno stvar, da so Nemci v trenutku, ko so videli, kakšni so mirovni pogoji, obrnili svojo pozornost ua iztok. Preti nekaj dnevi sem pohajkoval po Gdansku ter se natihein smejal čet verooglatosti mesta, posebno pa č et verooglatosti otok v mestu. V Gdansku ne puste namreč niti otrok; da bi hiteli veselo domov iz šole. Korakajo v vrstah po štiri in učitelji spremljajo otroke domov na slovesen način. Vojaško so vzgojeni od zibelke naprej. Celo majhne deklice korakajo v vrstah, po štirih v eni. ker bi ne naleteli mi na nikak odpor. če bi odkorakali proti Ber- munieije za strojne puške in vodi Ijo je isti stari nemški izvrstni generalni štab. V zadnjih dveh mesecih je obkolila ta armada Nemčijo s topovi ter iztrebila boljševizem. Razventega se je pomaknila ta armada proti iztoku ter izčistila Litvinsko, Kursko in vse kraje prav do Rige. To je storila nemška armada deloma na naše prošnje. Del pogojev premirja je bil, da naj opravlja Nemčija policijsko službo v obmejnih okrajih in to je Nemčija storila na temeljit način. Storila je to na podlagi povelj. ki so prišla iz Spa in nalo- ha. Doživel je nekaj neprijetnih .... , , Z veseljem sem sledil sprevodu ska morala ^ nekoliko oslabljena, šestnajstih majhnih deklic, katere je vodila učiteljica. 1'čiteljiea je .. . „ , bila prav tako gladko počesana lmu, se nagibamo k misli, da je kof dek,iee in razIika je obstajala stari vojaški, stroj za vedno um- ,e v tem (,a so imele (lekli(fe krat_ een. Oni del Neme,je, ki je ho- ke rej>ke 1>a hrhfih dogim j(k hj,a tel biti v resnici demokratičen, kifa ume1yoe zvita v trd klop-— boljši del socijalno demokra-tične stranke. — ni ignoriral ne Iztočno od Berlina pa vlada praveato bojno razpoloženje. Tam je Prus doma. Krog sebe ima generalni štab ter veliko množino vojaštva ter si je vsled tega pri-dobil nazaj svoje bojevito razpo-h ženje duha. Resnica je, da ni nikdar izgubil dosti tega duha. Revolucija ni ničesar opravila izločim od Berlina. Sedaj pa lahko posluje Prus na svojo lastno roko m ostala Nemčija si ne upa posredovati. Ali niso prišli pruskt vojaki Noskejeve garde dvakrat v zapjfdno Nemčijo ter zdrobili boljševizem? Ali niso prišli v Mo-nakovo ter storili isto stvar? Kdo je ubil Liehkuechta in Rozo Luxemburg, če ne pruski vojaki Noskeja? Sedaj se celo postavljajo stem činom. V Nemčiji pa je kljub temu najti nekaj demokratičnega duha. Seznanil sem se z nekaterimi odkritimi prijatelji demokracije v Nemčiji tekom pretekle zime, a ti ža-libocj ne izražajo duha naroda. Nemško cesarstvo je bilo tako radii ega. ker je bil nemški narod prikladen za to. Uravnal se je v železno orodje cesarskega stroja ter «ra ljubil. Revolucija, boji za demokracijo, sovjeti delavcev in vojakov in celo špartačani, — vse to je skušalo izbiti Nemcem iz glave misel, da je bila stara Nemčija allright. Povprečni Nemec hoče staro Nemčijo ter leze zopet vanjo čim hitreje more. EKSPLOZIJA NA PARNIKt/. varnosti, da zdrobi boljševizem. pml nek|m ki Jn Rem -el Grešili pa so, ko so uporabil, te p^.asi TOimo rjjega m je kip V}. reakcijonarne vojake za to, da |jema j Na besedo jz ust u-iteIji. drze deželo skupaj v času, ko ji je ce so s(k m ,et ozHe kviiku in to oni sami kaj radi priznava- in -u, sein naslednje besede- -jo. Živel sem z njuni skozi one To je ve,iki (.esar yi|j ya-resne dni ,n v takih časih ne mo- |)rnski kraIj ki je ^vojeval osta. rejo ljudje blufat, kot pona- ,a Xem-ijo in mednje narode ter Viltli* ustvaril "Vaterland". On je oče Generalni štab pa ni prav nič domovine in spoštovati ga mo-blufal. Tega mu tudi ni bilo tre- rate. " Še vedno sem stal presenečen, mesecev, ko se je pričela majati ko je prišel rfiimo vojaški odde-in ko se je pričel enostavno ta- lek z godbo, ki je zaigrala himno jati človeški del nemške armade. Deutschland ueber allesf. ko je ci, kojiJi smisel za zgodovino" je ^Železno orodje pa je ostalo in korakala mimo kipa. Nisem bil v izvrstna, se spominjajo, da je stroj, ki je premikal to orodje, so Gdansku neke nedelje, a rekli so v nemirnih časih revolucije vzeli tnl. da se je celo mesto, to je ee-ter skrbno premestili z zapadne lo notranje trgovsko mesto, ki je ra iztočno fronto. Častniki so o- nemško,— i/prehajalo pred kipom hranili svoje vojaške svetinje, svojega priljubljenega kralja in cesarja ter mu s tem izkazovalo čast. Kadar potuje človek po Nemčiji, pričenja čutiti starega pru Cardiff, Wales, IG. julija. — Dvanajst oseb je bilo ubitih vsled eksplozije na angleškem tanku "Roseleaf". Ekslozija se je zavr-Naenkrat se je sprevod ustavil\ila v-eraj popoUllie Parilik se je 1*0.1 llOL'im I' ■ n/k tli Ml AAkM */vl 1*1 mudil tukaj, ker so ga po popravljali. ga ji ni bila preveč mučna. Naša misel ni bila, da bi pustili Nemce tam za vedno, a Nem- po^tala iztočna Prusija nemška, ker so nekoč povabili Poljaki ta-kozvane Križarje naj pridejo v dotične okraje ter opravljajo tam policijsko službo. V takratnih ča- svoje monokle, svoje ozke pruske sih se je glasilo, da so prišli ti hlače ter svoje avtomobile. Križarji tjakaj da pokristjanijo poganske čete. Zgradili pa so mesto tega nekaj nemških trdnjav, privedli s seboj veliko število nem-akih koloma** tar napravili de- Mi smo domnevali, da je vojna končana. Oni pa aur tega domnevali Vedeli so le, da so izgubili skega duha kakor hitro se napoti vojno na zapadni fronti. Na izto-, iztočno od Berlina. Zapadno od kil j« bilo ie dosti prostora za o Berlina je uzpoloženje nekoliko PIcOTEST NEMŠKE NEODVISNE STRANKE. Berlin, Nemčija, IG. julija. — Načelniki neodvisne stranke pozivajo nemški proletariat, naj 21. julija protestira proti "versaill-skemu imperialističnemu miru". I&ČE SE PBEMOG ARJE. Dolira plača. dol>er board, vedno dobre delavske razmere. linijska mejna. — Miller Coal Co., Adrian, W. Va. (18 22--7) Kad bi izvedel za mojega stri*a MATIJO U.1JAN, doma iz Žabic pri Ilirski Bistrici Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali n«j se pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati iz starega kraja. — John TTli-jan, Box 541, Mt. Jewett, Pa: (13-žl—7) iS . GLAS NARODA, IS. JUT... 1919 Tiskovna svoboda v Sloveniji. Glede pisem iz domovine Poitna zveza —- oil ameriške strani __ odprta ir duši obstojajo oči vidno Še tela ve v Evropi, dobimo vendar na-poaiod različne liste iz starega kraja. Mnogo zanimivega nam razkriva to časopisje; seveda ni vse razveseljivo, kar je zanimivo. Pred vsem se lahko spozna, da so ve*ti nepopolne in da ne more čifatelj izvedeti vsega, kar bi rad * i ^P |..............Rojaki nam pošiljajo cele kopi- z Jugoslavijo je stim. ki bi mogle na primer kon .misli med ljudstvom, jih ne more ee pisem z željo, naj jib priobči- ._-----rikjer bitu Dvajaet ministrov ktiti sovražniku, dasi je pogosto-ma tudi v tem oziru strah konservativnih duhov prevelik, toda vojna je končana, v Jugoslaviji p«. imajo Še vedno cenzuro, ki nas spominja na najtemnejše dneve >tare Avstrije. Naša slika kaže posnetek ene si rani ljubljanskega dnevnika NAPREJ**, ▼ mo v našem listu. Pisma so nadvse Belgradu tudi nima več pameti, jpnimiva, in jih zato tudi po mož-kakor ves narod. nosti priobčamo. Nekaj je pa tre- Zatiranje tiskovne svobode je ba pripomniti: — Veliko pisem pa na drugi strani najjasnejši do-,je takih, ki se tičejo samo dorna-kaz. da se vodi v deželi boj. Vo- Čih oziroma družinskih zadev, di se pa z neenakimi sredstvi.; Taka pisma imajo pomen le za Vlada izrablja moč, ki jo ji daj% dotičnika, na katerega so naslov-jcgoslovanska državni, aparat. J jena, za širšo slovensko javnost izvedel. Ceniu je pripiscati to po-jkaz velike manjklpjivost, se lahko ugane, £e. sedaj doma se mal _ _______ __________ liee nekaterih listov. Ifiskacija. ki je NLmj še daleč za nami čari, ko li*t. (Op. ur. V se je pela srbski vladi slava do ki "Napreja" ki je zgovoren do j medtem ko se skuša narodu vzeti pa ne. Dobimo tudi pisma, na ka-iemokracije", ki je edino sredstvo, svobodo njegove terih ni označeno, iz katerega stara metoda kraja so. Tudi takih pisem na demoKracije , ki je v naši stari domovi j besede. To je bila neba bolje pogleda na zunanje,ni. Razume »e. da ni to edina kon-Jv^ake autokracije. in s tein zadela ravno isti števil-je srbski vladni stbahoValci dveh kron MAnAtmafiivi - * ZGODOVINSKA POVEST. ■ SPISAL FRANJO LIPfČ in se nam je slikala Srbija1 da se kaže priobčati. Predvsem je tre-j omenjeni poslužuje, kaže sedanja jugoslo- ba vpoitevati sledeče: Če hočete, iranska vlada svoj pravi značaj, da bo vaše pismo, ki ste ga dobili Namesto toliko " * - cenzor ra bil rdeči svinčnik na kot dežela ba j večje demokracije; tretji strani). Pri tem je pa tre'a kdor ni )iotel slepo prisegati naj omeniti, da je slovensko časopis-to, je bil sovražnik narodnega'jc razmeroma "srečno"', kajti ne- opevane in tudi iz starega praja, priobčeno. napi autokraeija ali pa militaristiena Site poleg iz katerega kraja je stavljene demokracije bi se rada bilo odposlano in kdo ga je od-defioitivno ustanovila dinastična poslal. Večkrat so tudi"- pismu autokraeija al i pa militaristična označene osebe naprimer takole: sosedov Stefan bratov sin, naša tamlada je umrla, stric se je ože nil itd. Dotičniku, ki je dobil to pismo, so te osebe seveda znane, drugim pa ne. V takih sluea/h tutlaiac *>• H«™" i u ■ •dt Mt T! L ti H lak M K. ii catrt tata U C. » —r ■■ i Za M—f >» trU> m i^l« tu 11 ■ ■ n i ML — m Obroče:: drobni, svetla stvar, Ki skoval te mi je zlatar, Kako se jasno mi blatiš I u glasno k srcu govoriš. Na prstu boš mi leske'al In skozi žit je me spremljal, Pomeuibe polni ti simbol. Sponinik mi skoz radost in bol. I c k'teri prstan kdaj se stre, Tp drug pač bo, moj tprVau ne, L'c moj pa ima biti strt, No stre ga d tug nihče kot sir rt. Gregorčič. i XL V. hitro dosežejo, sem to razsodbo sv. stoliee kmalu izposloval. Naj ho Ladislav Gjačič živ ali mrtev, vojvodinja Asunta je svobodna. Tedaj pa se je zgodilo, da se je dvoje mehkih rok oklenilo eene-rulovega vratu in da jc dvoje rdečih. usten poljubljalo starega kon- hofe* je. d i bo čim prej njegova poroka z vojvodinjo Asunto. Tudi razvalinam svojegt gradiča je napravil obisk in izkopal iipod njih zlato iglo. ^ katero mu je Asuuta pripela lia klobuk s\«.j šopek te-daj. ko je od p rt: vil i/ domovine v svrt. Hotel je prositi A sun to da detjera tako presrčno in vroče, da mu p: i vi je na dan poroke ion je duša skoprncla blažene radosti. Stari vojvoda pa jc objel bodočega ^t^a ter mu za-iepetal na uho: ravno tak šop»-k iu mu na pripne s taisto i a I o za klobuk. 1'ri.vcdši domov je našel Asunto sapio v sobi. sedečo pri odprtem --- Vreden si jc. moj siu, bc.di'"^Mn- Zamišljeno ;c žila na ziato Zahajajoče solnee je razlivalojsrečon ž njo i:i ona s teboj [stvarco ki jr. je držida med prsti, svoj blesk po sinjem mor ju, da so Jtledteui, ko je v hiši generala'i'1 zardel«. ko jc stopil krznu se lesketali valovi v tisočerih bo-j Delia J.'idpc vladala radost kakor I,r*'<: >U«> V prvem hipu je hotela \ mraku /are! stvar.-o skHti. a potem se jo ho nasmejala in jo pokazala Kr- ie nikdar, plaziti po obrežja vo podobi ;;oi ,-oen : ITBMjii ■ Stkan*. ki ja Ojačiča. l^szil 1 jih je poznal, tli mm Mitint mu m* n <6vm (Mul — ml iM<«iL PiM> Infamija. VtaaHaa .Kuod. hd |c ta- Ml |ws*cul MUc* Id Bil A.U *-intau tati. Pint 4* alinei** afcf U>larii .i»Mh acilatorli adrlc-»- a .vcfelira Bwwtecti ^txU* k- ■ ix t d Mcstnan doDiaia. T Mulu ■artCka nkHiMi k !u -intai pot v um iu eiuQc Vas M-J-u. 4* mmimmIK Mi »Natod*. cc »c*. iMtrto. Ali bo Miz'. .Narod, c dulxu loruCc u tara^HCat 4i-k Ka krat k. a: Ml mmm n*M aaie 4rUvsl«a aa aal ikad. LVimi c.»nu »-.id. Mm. sw M mottl ta lafcic-ai oiu MKia.' -tifaco mii'lcaU n-»KM« arulai.riata- » euui oAub lav« m • tadi oe kcuu. Ta awd mtritMM nk roiK lo prvi Ivo! tki u ozirala u aa dracc. Pil veaM. Ja ■m mri um naMovall aaMafe »a- • Narod« aal k hutSj m nahil- ai U nobedea iai rakriviL IPS. k lahka (.oncMia d2 avoic AS ste ar pa aorda bali. da bc adekiba aa a-iria k^inii .»ho tim. v m »eci.. nrto cji vai: e'u i n. .«Ji'. oiii-ii.vati)«. ? Ai. sli- Iu3 Iba ko i« driavikc ic-.rf prlhala1^ "Mflonu aa ui liwd. aatzi^ >vn ah m i*vh*i>«i po «cli 4tla»i' i.ab ia mtnak. da se tkled ne trli? ti »fah k uj \«lik . ..O .sbod ,..:. |h..i« ie d:a 'afia mrslui Kako se m utxkaa »m vaian tHlrr^' i. irbrabaan*___ Vaba ladn« iurr-i i tmi bifa-ariai tinc 7 i >«r Kaula rra%i tM .-.. Ajtrtlraitr xa ldu. Berlin. 12. (cttl) Dopaak daiiajake jUkiaciflC Ptlterf" P^ roCa. da ia aotraa|cpoliti£ai ralnKl v iialib od dae do da« boil prostrate Kakor lavUi J*rae ZEricbar Zai-lunt". aa v Berlin. & »Zdruieajc aaradcv.ki kPMaali". ia „Vantvau^xvaza ■aiala aiooči veliko zbortwaaie. taper uudaMojc narodov. Za aaa n pred caCatkon zborovarja le M _ . »«• IM1 ai moglo >eč v poakmie. Zborwranje wt k razvilo - »pountao aiadaarodao mamhatac.io ta aamoodloCbo utiran ih narodov in za variivo maji« M vseh dela lak. Mad aavaoCM al vhW skapiaa Tarfcov. Bolgarov, la-dov, Ctabatr, Ircev is thai taoo-go nemških AmenCauov. Ko la pred-ladaflt. unerttu poikm iiik Cam-son. prrtrsi pritrievalae dcpbe. so Raaaa dri«* je fovoni kprflaM *>«taik pwu. Iu |a zsororao uts- varlal pravico do samoodločbe aen.-Ikib Avstriicev. Koacaia Biaaevaaia res^iua- Jo. ki aa »aagnllM icruk>C# L - - ____ Berlina, obokaao od lat£ to tooC aol bi fana. barao aaawarla prael moHmmm aim. petem ko aa jovorit: po en Ec'PCaa. Illtlko AV- Sotic n Oamurke. Hatatiacc. Saa-rac ta Henovec, Skgrtc-HnBl^o ■ vac ir V 'amac V biaKa^P doveit*a aabsevaat- air prst ice ia sporaza-aia. da L^adnso pot sprav, narodov, ^jrovae P"*odbe a aravid da samoodločbe so pi^uiiek duha Vt dso-novili naicL Zafctevwaj piavico re-odv»^t vamondiofte za vse zatira-oe aan>de iti dele tuiodov ter (os-pndarUo varstvo nurjiir. po vseli ikielah v^ tla. NeCaveae žrtve svetovne vojne, vsled kaferii so trpel: vsi narodi, moraio aaeti za posledici svetovat preoVrat. ki prinese v aea tlaCeviia saroJom svobodo in ai stori ktcac Biorfn narodov za 1 -kona;. Le tako mere dobiti svet t:.a je sta! imeli indi ted svoje zaveznike iu! ranjeni, kateri poroCili, poceni je od starosti in trpljenja osla he i p-ivr/.euce iu koval ž njimi črne j riazuo blago in druge novice, ki bi 1210/. in ihte privijal k sebi iu z n:tk!ei»e; oglasil se je tudi v s.11110-utegnile zanimati ljudi iz dotič- drhtec:m; ush.ami poljubljal svo-nega kraja in splošno slovensko'jo trepetajočo hčer. javnost v Ameriki. j Slowsu.ist tt-sa blaženega svi- jdenja je naslr. odmev v vseli srcih. Nihee se ni ganil, nihče se ni i*pal trsov, a« da bi at i tea astv^ v Evropi inpo aavxdfdWv i 4. tliaifila *e ae trne privbti. Ivor^to .da 14* Pismo iz domovine menico ia bilanco. 5. i proti ipp»«><"«iiib aentikem naM* da na gre iskati tolika v brer'.na-čnem oboroAevar.ta ia v vofct^kea zajcdarlu nemških r»4.ra|ia. kakor V doriedne* ramrožci-anin. b. Za ftevovanje v kantimui .MakncJv M Eapaa. ki se ina vrirti za vsak oi.rM posebet ae mora sočasno t prtsii m CtkMM'ankwt zaiamCrti popatna aov Jlna ivnboda. 7. Won- "*ia saarskdi rmtnknpov ne vie Vit krit ruvod anekMh LOU. DanaL U- Avrf. ska Miaoka komnn-.li-v ia na Ua-naju. AJ-cntrrs * I1.', za ><| 0U) K lupila kito. In na| tu k da kot straakia doaa. Na proCella bito * na-acKaa npa: Jiemau^vstr>Mi4 knannrstičaa *t-anka"*. LDU. Moravska Ostrava, ti (CTUJ .Qazeu Varszawska" javi Ha, da so boiUevBke črte prodr!e dO blilak okolice TarnopoLa. Vrhniko, galiiko me|o so že preko-aC ik. LDU. Amsterdam. 1 (DaiKU. Ta> 'K*! _Da.lv Herald" z dad 6. t. a. r-btavfla breziiCito |Xiuč9« iz Moskve, da v zvezi s prtrnj i-oa admirala Kolčaka namerava ctitca-ta poslati aa aa pomoč veliko )al- por-kn armač-i. ftawtie»rici danaria aa Cu-M. I.WJ. Trasa. 12. (CTk'J V Wei-per-:i na CtUem v, inkddi tuipd iH'i' .'ck- '-cv df^-irja. Izg- n-lia-la ••J.roBst- n i*oč. \sm bankovce. Ponare:e\i!ci sj i. - ia-|an v ra lafafan N rtkcm d-ara. Itaki ek«e.-r ie .'iti* LDU. BeHHt. 1». (r .,t»a ) J' r. taer Tafcebiau' 'nl^. U !_____- j: -Epoca" obiavlia wt' '»«w l__a Y. Zabova. ki ie urno ;i Knez. id ae |e dosa .'. i mad:! ko? t Cjric-e-uw'ere na I- ir . Ji Vera Xagode v Clevelandu, O., ji? dobila sled'-'e pismo: Loka pri Zidanem mostu, 22. junija 191'J. Draga mi Veronika' Sprejel« sem list, katerega si priložila k onemu, Id si ga pisala Poldižovi .lohani. Drugih .še do zdaj m?. Tudi Jeraejčkovka mi je pravda, da so t*! ilice dobili pis- uihniti. - Oče, oče! -— Asunta, moja Asunta! Zopet jc zavladala tiliota Tomu pa j%- vzlie hladnemu vetru, ki je pihal z morja, postalo tako vj-oče. da je vrgel klobuk v travo ill si z lokama brisal pot s cela. — O ud no je takrat bilo. je j>o-inejt- rad pripovedoval, kar pri >reu me je nekaj stisnilo in začel s^Tii se potiti, kakor še nikdar ne. V nemi sreči se je vojvodinja Asunta držala svojega očeta. Ni .stanu, I jer ji- imel doly in skiiv-no.;ten pogovor z nekaterimi mc-ni'ii, pott-m ]»a poslal svojo ribiško ladji* nazaj v Senj. dočim se je sam skt.l v libiški hiši pri sia-rišili Tomovega nekdanjega smrtnega sovražnika, tiliotapt-1 dolne-ga J o rja. Naslednjega dne si je T noo iz-jirosll dovoljenja, da sme /. .Maro , „ • A - . vprašala, kako je pri»c4 ^m, ne loo 111 da ju* piše. da sta onadva , , - ,J vf . . . , • it- . i kdo ga je osvobodil, ne kdo ji jc iit-so tukaj v Loki za atom pode-i Sij a ♦ i - J * .i ; *• a-. - t i • povedal, da ga najde tukaj. Samo dovaia m tistih tisoe dolarjev, za , • i f i 4 • i.., . i , - da jc svoboden, da ga zopet ima, katere sta pa n.orala, ker niso ata , • »-i i - t v-.i ^i.,- .r i« . • to je bilo r.dino, kar je mogla v \e« plat^vah v blacajno se ena . 4. . . .-.r i, - - , v ' . tem trenutku misliti m čutiti, vivi Vet- easj plačevati. a>: :„ - - i i-, v- • Stari vojvoda je prišel prvi k A.; je /e \ iki ozdravel f Kaj za, ,• Ti- \ . i, rp • - ^ v, , sebi Njegov p«>gled je pad^-l na eno delo smn Tvoj moz? Kako se1 / ^ .. 1 - 1 - • — i- j- -> aencrala Delia ( roce, ki «e je mo- iTKajo se drugi nasi ljudje tam' . , - - , * , , , . , . Ik v člo\-ški : obeseneira ^'Htu. je okrog Iju- — (Jlej, Andrej, kaj mi je stric a j so pirat je dal! liila sta dva ]ioročna prstana, v ka*.er:ii si a bili vrezani imeni "vojvodinja Asunta Dali Ferro" in "•plemič Andrej Kiv.an". — O !vo bi že bila moja žeua! je zavzdihnil lvržan in privil A-auitto sebi. Ona pa ga je pogledal:; / jasnimi očmi in rekla z najglobljim prepričanjem: — Poročena ali neporočena sem tvoja. Tako trdno, kakor so naju /vezali življonja viiuijji. ue more oditi na Trsa t, zahvalit se Materi'blagoslov, hožji za njeno pomoč v jntrovih deželah. — ^aj posebne moči Mati božja trsatska tam doli nima. je Tomo spotoma dopovedoval svoji Mnri, a zaradi tistih sveč, ki sem ji jih tibljubil, si* morani vendar ž njo donu nili. \ Kra-_»atliiiO zvezati noben prstan iu nobeden Naslonili j.' svojo glavo na Kr-žanovo ramo. Pn tem je videJa .skozi okno ter zapazila očeta iu genera!a IMIa f.'roce, ki sta se v sprciiistvu ve'- mož bližala hiši kar mogoče naglo iu razburjena. — Poglej, A" it i rej. je rekla A-b\imaguiiti bi me i»il sunta, oče in stiic hitita doir.ov, - Bog nm daj večni kakor da bi se bilo kaj posebnega mir ni sveti naj mu večna gotovo izročil pirat ran. če Z- bi me ;odilo. lvržan in Asunta »ta stopila k ti ne bila rešila. Vsak dan sem okuu. Ko ju je zagledal general ljudje .š«botičev Anza je pisal, da se še ral.držati srdito, kakor bi bil v uajljutejšem ^>oju, da je premagal pi*os:l* "'ljuba Mati božja trsatska, reši me iz ječe", pa že ni mogla iik* opraviti, zakaj na cedilu me ni pustila. T.mio se je tudi res ob nesel in sc izkazal hvaležnega. — - No, ljuba Mati božja, ali me ni ži-llil, pač pa se bo, ko pride! - , - . T.-"-1®* I ■ o i nn»nn<» wnvnml voli i____, , . I sv o.i a eiistva. ju potem na Krzana, Kal poznam, je ogovoin nan \eii- I : /:i I i cninr i>. ♦ rv >/> m.«,. I-1..-1I.. ■ 1 . ... .. srečo USTEK.. Bodakora bpoved. ftaa AlbiaebL (a raova: ilPt fap» taar kot k Ma W M4 Bona K aaMedri od lea* X bar. a Im aa dv«U aa * li a. da ve ai aaodj frr*i (H Wbtfn etat: Al r« r»M Jtr ae 1^-aaate eea> neb .a časti, da se v te.' k- II > » It aorda I Prve* »r M I — Vi »ie ptliaer hraber iauk. ni. ie reku Zelo sem k Sa'-a ra vas. Baraa te zatiteva! račan. poklical rmtini- čaria in Ea rtmtl. ca< pv&ir po por črto. Zdal )r aaviaaa.a popoln* barmonitii aed nam' V.I sao se složno rgutalt aad grobc-ijc daaačti prebi.al^ev. Vso skri .na teto Uatio-sainosti m. ataljmeea satm-'lshla smo Vrr!i' »t a revalue Pvrkede In ko sna t vtem v eni rvo'ih sob pdt panč. t* zavia vzatsrcencio peitaleljitvj nič vci n!-tno miaSli na polic'!« ki radi r.' pri^a. SaaieduK^a Ultra C30 se arlli v kavaraL pobi' df'hre v^'ie ia pravzaprav zelo zalovonoi. da rro bi!, re+eni reu'terpc zadeve ki bi lahka line!* aedct'edne pwWfr Hb prvem ratarrka sao a podali po ka Mfovea nbnfja aa ktmM. vedao pn dva 1 dva a v rr j-ieri, rirji • If« »pio prši- fln r»- tekloui Inrite. ker vas sedanjost vrl ne zil-t- va<-: kol jih je pustil, — Dovolil Sa] ste brezaaal... laz mr-zim preiekiosi m sen svoiena mof n tt« ! j-letoa. da ae le reiil dor;iUlave matere. • =a aadno trlnaCtvo bi me unifilo. Ne. ia. <+•>>»■ tea svoieta dobreu Oastava. zvest prlU'eU asi te poatal... — Kaka fante, baronica, vadao sen ta-ieca mania, ako vam le Id povodi. Ob določeni ari aa ae vkrcali. C.-, v. vr-aeao v aiestc. P« vo'nfi preko Jintr.j r orj« « svobaii tisoč tcteaeCk otokov trr- •■ !i * Stokholm kter smo ta lo&IL 5klen.l saa. da sa VIKU k d -u «1 tsanteri da si tztrcaa to Hobezen iz srca xia kmala aem opazil, da sem ra.ag brez ki so me itadkrit>evale- Ze ta dan do nali vi ivl evn---ce ktrr mt kjral «av— te barn- festal ' r-mri'a sta obletnico »vole poroke Nobceza Ia ve okrnril z ne.': m. ma'one aa!l-.Wteiur , rraveea tzeovora ura moče! aafii; ii. mjc aieollatem h tvoS lent lema. da sem te ba' Ja «e nale rrriiM -'va — Karija srcan < 'm m-»-a? -r obrah- vtr >e odzval vakilu. Zelo >em k.' .iz-vpra^j! "Oaean. ko »e* ntn-a dom raji sn^'exla : j>d — D*, da. SfiErira se. draci m-'f Omst. ' v nereda: baron t bd *labo razpok.iea bi hale odsnvorto z ir'ai.wi stravt. m otr>n<-«t;. I ranica me te rr.«.!a noferi e- da te ■ Talin! mi ie poiaviila to kratko vr-a " i nagnil nad to uvelo roko 111 jo pobrat Zorele nadonic-toval. Pa en ,. . • - t t - t f... ,a ♦ ; -- • ,Ijnbil. general jo je krepko stisnil liiiitek je umrl, ta drug se /.rvi. . . 7- , . , -- - . •« k'..; 1 t * I kakor In hotel reei. naj bo odpu-Kaj pa od Iomaz^ega VincetaL. '. ... , . k a j veste, kje je? On že dolgo ni!*1™Je 'T" d,l nič glasu od sebe. Po druaih' ' so v. hwo' ^ se je izvedelo, d, se je oženil.\;-tni^ta510,u iU ta,a J,h bc-rfi njegovi starimi močno žaluje-i "ovo P™™*1?* jc za njim. pa saj očeta že krije JCriK'Y ^ ^retl veJ,!?e 2enilja. umri je ored Hiukoitaeii i kl ^ ! Je bl1 ™ Poprej po>lal. 2vo-|m strnu> Je vojvoda zagledal svoj zaklad, ki s*i je imel skritega v ae le baroaica povabda k sebi na obed. Pra amn je v ljubljanski bolnišnici. So nib v Loki naenkrat Vašemu atu! , ...... in Tomažu. Ta star Straus, Šanti, TSradu na oto^ A^tikitira iMiIar, Kačja n, Šen.ičevka, Julin ijn kateJ^™ nilJsl1lKl da1Z" mož, Zoni. Derenčinka, Petračaj-U ' Jf!1' da Je /aPau,lku . . _ fantev in mladih mož jc umrlo pa! J^ato nagradil vojvoda vse ,...„.. v voini j mornarje, posebno pa Tnmia, o ka- edinstva, ztohoten zabavljae, sr- katerim hrvaškim in srbskim li- diktatura. To seveda ne gre, ee !tereni mu je Asunta vedela toliko bofok i« izdajalec. .Sofistika ae ni stom ^e godi še vse drugače, ne-i se narodu ne zaveze jezika. Da Zdaj sem Ti coj>et malo razlo- ^)0Veta bili ei»o; med »rb--fzura najbolj razbesnjena v Zagre ; v Belgradu, se pa jasno spoznava VSi'* Sprejmite xsi srčne pozdrave otroj_ _ *i n ____• >_ i___ •___ ' ___i_____'__.___ i.__j___i- _i - _.___ in n.ilinliu ml tu-tu VlSnn Vmu .Tn. .-« — Z nnlo-itiiim sko dinastijo in >rbskim narodom1 hn ia Bosni, kjer imajo nekateri po tem, da ne dovoli vlada listom jn P<>ljiibe od tf-te Mine, Kmc, Joni bilo razlike. j listi >kor<. wk dan belino, ka- povedati, kar bi hoteli povedati, hane, od mojega moža in od l.oj-«Iugo*!ovan*ko Republičan^ko' koršno nam kaže "Naprej" v tej Dvoma toraj nI, da je v domo- zcla- Z Bogom! Združenje je vedno *aalo na stali-1 številki. vini boj. Z a nas pa tudi ne more »u narodnega zedinjenja in osvo- Vprašanje največjega zanima- hiti dvoma, na kateri strani je vi boditve Jugoslovanov, tt»da borl-.nja je. kako dolgo mislijo seda- tejn naSe meste. Bojevali 11 dovoljenjem, vsako leto enega, je Tomo preki nil vojvodo samozavestno. — Vsem bom ja^ za botra, je j . . . i rekel vojvoda, ih predmetov m ponujajo vsake-{ _ To b<> lepo se je lo se je za pravice naroda, ne pa nji gospodarji Jugoslavije zdržati j svobodo Jugoslovanov; mu- kl *rne kak Pre!j" Tomo, ali potem, svetli vojvoda, za p red prav i ee kakaue oj zelo opravičen in le škoda je, da se ni mogel voditi z več jimi močmi. Danes je razpo lezenje med atneriakiwi Jugoslovani pač preeej drugačno nego je bilo pred padcem Avstrije. Polagoma se odpirajo oči tndi tistim, ki no včaai mislil, da bo nekoliko (Tisk. ur. J. K. Z.) volj močan nagobčnik, kajti cen-j zura ima vedno svoje namene. Na "nenormalne čase" se vlada v Belgradu ne more izgovarjati; nenormalni IhhIo časi v Jn-goslaviji še dolgoV ker je po debatah v narodnem predstavništvu spoznati, da je v deieli v vsakem oziru nered kakor v kakšni zapuščeni ropotarnici, in da so seda- aamozvanih vodriteljev iz gole lju- nji gospodarji dežele enostavno bežni do naroda ustvarilo raj v p repo rojen i domovini. Polagoma •poznavajo, da je v tej domovini v*e kaj drugega kakor raj. in v*aka nova veet. ki pride ia starega kraja, potrjuje to. M«d muelemmiUrnejae pogoje demokracije spa- da bi napravili kaj pametnega iz te gospodarske, prometne. produkcijske in splošne anarhije. Tako dolgo pa narod vendar ne more čakati, da pošlje Bog gospodom ministrom v Belgradu talente, katerih jim primanjkuje. ftvoboda tiska je pored ▼ deželo; tore ljudstvo izraziti svojih mi "te ki ''ne so z diamanti, rubini in dru-' igim dragim kamenjem. _ Nadalje so mu bili ukradeni Ko je kronprinc pobegnil is Hem-j naslednji predmeti: srebrno ogle-Čije ljudje okradli njegovo tta- j dalee, srebrn glavnik, serbrna na- novanje. _ Velika Htfndi j mizna ura, zlati fountain pen, zlat --svinčnik, zlata zapestnica okraše- z diamanti, zlata ura, poismta Berlin, Nemčija, I<. julija. —! tcr zapestna ura. _ • ♦ • J ITI • • • I ^ * * * ** * Advokati Fnderika Viljema, bivšega nemškega kroprinca, ki se sedaj nahaja na Nizozemskem, iščejo dragocenosti, ki so bile u-kradene iz njegovega stanovanja v zadnjih dneh meseca novembra. "Frankfurter Zeitung" ja % debelimi črkami priobčila tozadeven mri 9 I ■Croce še ni videla takega veseija. Nekatere so velike, nekatere; kakor je vladalo ta dan v njenem male, nekatere z monogramom, -obzidju, ko jc stari general stopil zasnu-a An- so zelo dragocene, kajti okrase- d reja Kržana. kini oltarjem visočo sliko Bogo-rodice in ves vesel je bil. ko se mu je zdelo, tla se mu je prijazno nasmehnila. kakor bi hotela potrditi n j. govo vprašanje, hi zahvalil «e ji j-' v dolgem govoru ter ji kupil toliko sveč, da je bila s sijajno razsvetljavo preskrbljena za mnoge: časa Trsatski menihi so bili take presenečeni tolike radodar-nosti. da so smatrali Toma za ime-nitneca pomorskega razbojnika ter niu vneto priporočali svojo ča- J)ell:i ("roce, ju je veselo pozdravil iu zaklicnl: -- llvala Bogu. ni še prepozno! In stari vojvoda Dali Ferro je zavzdihni!: — Hvala Bogu! Iz usf gt-nerala Delia Croce sta Asunta in Krznu izvedela presenetljivo novico, da se mudi na o-brežju mrt vetra kralj« Gjačiča po-bočuik, ki zbira ljudi, da l»i z njih ])om. čjo napadel hišo in Asunto odpeljal. — Lr.dislaV Gjačič namreč živi ;u pride kmalu v te kraje, je končal general Delia ('roce svoje pri-povedovanje. -- Ladislav živi? jc vzkliknila Asunta van prestrašena. Kdo vam je to povedal.' — Tega ti ne smem rarsodeti, je dodelno Bogo rodit-o, zagotavlja- rek-.-! general. Obljubil sem s svo-joč ga. da git bo zanesljivo čuvala jo m< ško besedo, da tega nikdar pri vseh njegovih podjetjih. ne povem. Veruješ mi pa lahko, Tudi Kržau je imel ta dan svoje kakor si zdaj lahko brez skrbi, opravke. Moral se je oglasiti pri ker jc preskrbljeno za tvojo var-znancih in prijateljih ter jim na- nost. žnaniti svoj prihod in oglasiti se „* - je moral tudi v samostanu, kajti (Pride ŠO jmrijrraw//»m / Do danes je bilo izdanih 1796 Potnih Lutov (PASOSEV) 9 tstlflft oo e S ■•tt*««M*f f*Mf t partition in S zlasora t parti turt ............. 1 part, ta t U-M fl.tt IN Slb • »•IMtltlllll Slovenic PubKihihg Co. M OOXTLAHDT RUR, KMW. lOKZ, ■ . ' m. . i ........»"J"™ .TyPSF? ™ V' ~ v" " IZ NIŽIN PARIZA CLA JUNGLE DE P1SIB.) jmb kibiii, 'Olii Mar oda" priredil O. P. NARODA. IP. JFL.. 1919 47 < Nadaljevanje.) — Za dvajset vrst pa«" ne irre toliko. j — Seveda ne i« dvajset v na. Pride pa drugi s petnajstimi vr-> ataini, tretji z deset mu i in tako naprej. Moj ljubi Bog:, če bi hoteli poslušati proiivie vaeh ljudi, ki prihajajo k nam! Na stotine takih slučajev bi vam lal.ko navedel. I«re vendar u prinein, kaj net —! je dostavil« urednii, ter bobnaI po mizi s svojimi debelimi prsti.! Eden teli prstov se je kot slučajno dotaknil električnega guin-| ba tu takoj nato je nekdo dvakrat potrka! na vrata. — Noter! — je zuklieal urednik r. jeznim glasom, nakar se je i prikazal neki služabnik, ki je prinesel na krožniku majhno pi- MCO. — Ta gospod čaka na odgovor. — je rekel. — Dovolite, — je rekel urednik proti Mirambeau-ju ter razti g* 1 omot. Nato je pričel pazim citati. — Nemogoč. — je rekel nato proti služabniku. — Povejte i gosipodu balonu Ifoltzu da imamo na razpolago le se zelo malo' množino. V <*mih dneh bo mogoče kaj boljše. Čakajte, eeite mu rajše, naj p«n-aka *.a trenutek, Govoriti hočem z njim. — Ilobro, — je rekel služabnik ter se umaknil. Ali vam nisem že preje tekel? — se je obrnil urednik proli; Mirambeau-jt — Ta barun lloltz me prosi za petdeset akeij "Kle-I pttuljf '. Kavno >eko. To leto bomo namreč . lahko Mpaii .:jajne i - . ... . lil i i ti. - , i .i -*1oJ kaj vse bo se prišlo pred najino poroko? Kaj. če bi se t>o- Na k.'hko se yl;isi vsaka ake.ja? — je vprašal po kratkem , , 1 . .. . y 1 ft (j t ( »rotila v kakem majhnem provineualnem mestu, 'e v navzočnosti bom ter napravil retnjo kot da išče meč ob svoji strani. — Povem ti mogoče enkrat pozneje, — je mrmrala Josette. — .— Akcije so prišle na trg v nominalni vrednosti petstotih fran-1 ov. Ce se 4 e motim, stojijo sedaj na petsto deset ali dvanajst. Vgpričo pri* ox be, katero imate proti nam, pa vam jih lahko odsto piino za prvotno vrednost. — Torej vas prosim, tla res^rvirate štiri zame. — l*e štiri? Ali \este, da si pridobite z desetimi pravieo vdele-iili »e sej upravnega odbora? — Dobro. Jih vzamem torej deset. — Deset. 1'pam, da vam jih lahko stavim takoj na razpolago Nato je pričel govoriti nrednik [hj telefonu z nekim Leprineet. in deset minut pozneje je prišel neki uslužbenec s paketom lepih modrih in rdečih lUlkov. — Danes vzamem le štiri. — je rekel Mirambeau ter posegel po listnici — Ostale mi pošljite dne 15. februarja. — Kot vam je drago. — je odvrnil glavni urednik. — Tu sta dva 'tisočaka, — je rekel Miramlieau. — lu tu akeije. — Ali ste tako prijazni ter mi izstavite potrdilo za to? — Potrdilo? Zakaj? Akeije se glase na lastivka ter veljajo ko' potrdila. — To je re«. In dotični članek t — Torej vstrajate pri tem, Ja se čutite prizadetim? — Imam to slabost. — No, potem bom že spravil stvari v red. SHaj, ko ste akcijo-nar, je to malenkost. — In še nekaj, — je rekel Mirambeau. — V onem članku se o-mer.ja neke -like ki »e baje nahajpajo v rokah nekega mladega <"!<►-veka...* prič ? Mirambeau se jc vzravnal. Predlog neveste mu očividno ni nga-jal. Skrivna, siromašna poroka kot pri beračih? Ne, to ni bilo po njegovem okusu. Hotel je nekaj pompoznega, knežjo s vadbo, ki b* - 1'ad bi izw-del za mojega prijatelja ANTONA KOSTELICA, po-domače Zalačnik, ter za J. KOCJANA, doma je iz Studen-. . . ea pri Ljubljani. Obadva se se-|\, ujemo i::\o. Otrok je .s>eer vzel v roke pri|mminjii k tej vesti naslednje- trobojnieo. Ali ko je častnik po-Ooineni!»nošti t«- nove zasedbe, po- zval celokupno mladež, naj zakli-.*e:je:ie italjanskim četam, pač ni čer "Živio italjanski prapor, na.š ireba poudarjati. Tu gre bolj za prapor!" — so vsi molče povesili gospodarsko d»\jst\o. kot r.a za ulave in gledali v tla. Poveljniku |K»liti.*en čin. Jugoslavija je z ne- je bil položaj mučen. Srdit je od- — Popolnoma pravilno. Spominjam se. da s-mu jih tudi videl, ipr.^tauim zasedanjem nemških o- r.-dil. naj gi.-do otroci takoj do- — Ah res? Ali ni to nikaka finta? /.eirelj. ki meje :ia Julijsko IVne- inov. Spetima so še polteno naše- — Kako finta? Vi torej dvomite o zanesljivosti našega lista. —!, ijo ali leže proti njej, nameravala skali tovariša, ki se je dal opiašiti gospoda i.-iko zadušiti Trst. 0-jro«.i- in je prijel laško zastavo, ttv, i;i je bila že težka vsled j:a-J \ .etl?»e Mariboia. je postala še ne-' Smrtna kosa. varnejša po zasedbi Celovca. Sc-j k^imir Boškovič, eand. med., da; je italj mske odposlanstvo je unu.| v žurnovinei v Dalmaciji -prejelo (»d sledic. Bil je idealen mladenič. svojega lista? — Dobro, dobro. Ali ste mogo«"e tako prijazni ter napotite one ga Sloveka, da mi prinese plošče in odtise enega naslednjih dni? — Kar se tiče tega, vam ne morem ničesar obljubiti, kajti slik, n utajo 7 ufdnišlvor. nobenega opravka. To je stvar zase. — Za vraga! — Kako ne pa piše oni človek? imam nekaj zelo važnega poročati. Zato prosim, da se nn javi ali pa če kdo ve za njegov na-siov, da mi naznani. — Anthony firmovšek, 15525 Saranae Road. Collinuood. Cleveland, Ohio. (8-21—7) NOTRANJI SOVRAŽNIK jih je vojna zadela, je federalni urad za javno zdravje (United zveze z listom do 15. februarja. Glavna stvar je bila zanj pridobiti nega značaja), znala vztrajati na aOI"a(', u sovražniku, k dvajset dni, da bo mogel nemoteno poročiti se z Jcsette. ' —--^«več žrtev kot Bilo je tričetrt na šest, ko se je odpeljal Mirambeau domov. / / <1 i t \ \ \ Komaj je odložil palico v predsobi, ko mu je stopila nasproti* Josette. — K one«" no prihajaš! — je rekla z nežnim glasom. Že eelo nro in pol je čakala nanj. Nežno se je sklonila proti že—» ninu ter mu ponudila svoje solzne oči v poljub. — Ti joees T — je rekel. — Zakaj paf ' x , — Ne vem. Že par dni ne delam drugega kadar sem sama. — Prosim te vendar! 4 — Gotovo radi nesramnih ljudi, ki nama ne privoščijo sre£*. Odkod prihajal? — Jazf Iz ministrstva. — Ali me imaš danes res rad? — Gotovo, draga. 9 * iS * — Hvala ti, kajti v resnici potrebujem tvoje ljubezni. Pojdf aem, — je rekla ter ga potegnila k mizi. — Kaj pa je s to kuverto? 1 Pri tem mu je pokazala napol raztrgano kuverto, katero je na-, 41a v košn. ^ | Mirambeau je bil za trenutek kot iz sebe. — Ta kuverta t — je vpraaaL — Zdi se mi, da je to taka kuverta nt vsaka druga. Kje pa si jo dobila? j — V tvojem ko':u. Ne bodi hud. če sem preiskala koš. Nisem se t mogla zadržati. Kaj je bilo ▼ oni knvertif \ j — Tega ne vera več. Čakaj, ie vem, denar je HI. Sto frankov. ! katere mi je poslal neki prijatelj, kateremu sem jih potrdil pred ne-» časa. Take stvari se namreč včasih dogajajo. Ali govori* resnico, dragi t t | "akMj bi ti k*j takega prikrival» «r sem tudi jaz dobila povsem »lično fcnvcrto pa ni vsebovala denarja, pač pa je pismo zafcte I-J U______< i \\ o.l ' 1 Dr. Kxrier Ot hZ^kXT Piitafctrih. Pa ■on tla ki «s u Brttck. Č* laute eki pa tlim. ▼ srhi. feotoOM v kaatoh. pridi t« ta vaat bam krt. Na Cakajta. kar teto- t«to4L Kakor hitra opults vaa pranehuj« adr&Tj«, m Hahajla. um«C pridi t« ta flai - , WPBI konference pooblasti- Y starosti 2(» let vsled vojnih po Tudi te?a vam ne morem v tem trenutVu povedati. Imamo ,|o da obrani Italiji vs.-j edino ve-'sledic. liil ie idealen mlade,,if. veliko stevdo poroeevaleev ter se sedaj res ne spominjam onega, k! liko prometno pot, ki ji je ostala: je stavil dotični matcrijU na razpolago. Kakorilr.tro pa izvem tu. tUrs\o progo. Resnica je. da da-vam sporočim. iks, ko so Je.šeniee v rokah Jugo- Oba moža sta izmenjala poglede, s katerimi sc potrjuje nemo slovanov. Trsi nima direktne zve-klenjene pogodbe ter se nato takoj ločila. /.e. dokler se ne zgradi oni kos' — Prokleto premeteni vragi v tej baraki! — si je mislil Mi-.proce od Sv. Lucije do Trbiža;! rarabeau, ko je šel po umazanih stopnjieah navzdol. ven.lar pa se tako orepreča vsaj Svet se krvavi na ranah' kl Zal mu je bilo seveda, da je dal dva lepa tisočaka za štiri cu- ;<• večja uesteča. Vsekakor pa litije. ki niso bile vredne niti sto centov. Po kaj sta pomenila sedaj p:,ino. da bo Italija, ko ima v ro- ~ /anj dva tisočaka? Sploh pa se mu je zdelo, da se "Klepetulja" ne kali to zastavo (gre seveda samo ™ate« Public Health Service) izbo zadovoljila a to svoto, a je Mirambeau npal, da bo prekinil vse /a začasno zasedbo predvidnost- lš««em svoje sosede LAKNAH.IE, FILIPA. SLAVKA in ANTONA KRI/, doma iz Čabra ter MATIJO TURK, podrmače Li-sar iz (terova pri Čabru u» JOSIPA STIMAC iz Pazarenc. Pred enim^ letom smo bili skupaj v K uie. Pa. Prosim, da se mi javijo, ali ipa T-e kdo ve. tla iili opozori. — Anthonu Laknar, Lox 58, Oak (irove, Li. ; 17 19— 7) Rada bi izvedela, kje se nahaja moj brati JO^IP SK1BIN ro-ji*n v Lokvi na Primorskem. Slišala sen% tla se nahaja naj-vtč v državi New York. Prosim cenjene i«ij.ike. Če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. če pa sam ti* cita, naj se javi bv;ji sestri Mrs. Amalia Kernel j (roj. škibin). 10113 Piinco /»venue, Cleveland, Ohio. Li/ spodaj podpisana bi rada iz-vedela za naslov mojega serod-nika BLAŽ \ ŽNIDAR ; cdo-mače Žebovčev iz Gornjega Brnika pri Cerkljah na Gorenjskem ter za na.'lov moje priia-t-ljice KATARINE SCsNlK^iz Radondj i pri Kamniku. Prosim. če kdo ve za nju nasdov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama /glasita — .Mrs. Catharine lvral (rojena Škofie). S. li. L'ox 123/ Export, Pa. (16 22—7) IŽČEM DOBRE DOGABJE. Ima in dober les v Texas, ki leži visoko, tlobra studenčna voda, brez močvirja ali po%-odnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta. Max Fleischer, 258 Lewis St., _Memphis, Tenn. Iščem svoj "ga strica ALEXA P LODE R. Lil je v Pennsvlvani-ji. Ako kateri rojakov ve za r.jeucv naslov, naj. mi blagovoli naznaniti, ali naj se sam javi.— Anthony Kohlenbrand, Bnxtor, Iowa. fio.]S_7) Rojakom v Cleveland, in sploh r državi Ohio caznanjamo, da jih bo v k-atkem obiskal nai potnik Ženske težave. Oslabelost. Ženske! Zakaj bi Se nadalje trpepete. če se vam nudi pomoč? Veliko tenak I« mnenja, da morajo vsled svojega »pola prenafiati skozi celo svoj« Uvljenje na,-huJSe bolečine, bolečine v hrbtu, ner-voxnost. (larubcl in druga anamenja ilvljenske oslabelosti. Zakaj bi le take naprej Uvele, zakaj bi ne ozdravile bo-ledn? Nai čudoviti VlBtJRNUM COMPOUND zoper lenske bolezni drtl mrtva, ■ko znamenje proč od marsikaterih vrat. Obvaruje tenske takih posledic, odine njih oslabelost. Uredi lensko sta- Rad bi izvedel za naslov mojih dveh bratov JOSIPA in FRANKA SEVER, doma iz Kleč, fara Jezica pri Ljubljani. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za nju lf.slov, da ga mi naznani, ali pa če sama irta'a te vrstice, naj se zglasita svojemu bratu. Aiov sius Sever, Box 161. Dilles liottom, Bcloiont Co.^Ohio. (IG 18—7) ni. t.r hh K ^------------1 BO JAKI, NAROČAJTE SK NA vJ^ka°br2keo'.Tia^rsi "OLAS NAHODA", NAJVEČJI rz^ene^rSpr^^j^ ^ 8LOViara,n DNEVNIK V ZDE. poetara. predno Je priSel vsA čas sa to viburnum compound je t resnici ^t*01* Privaja jezo. va. D^AVAH. Illllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllll« velika pomoč onim. kl trpe vsled iea-skib bolezni. — Ako trpite pre-ve« vsled mesečnen. perila, nerodnosti oslabelosti, omedljevlce. izrabe slasti do' Jedi. blede barve, bolečine v obistlh, mra zu po Životu, mrzlih nog ali rok. mrzlice. omotice, bolečin okro* srca, nervoz-nosU. stalnega glavobola, slabega počit-' ka. nerednega spanja, s pasma, sploine bolečine prt apuKanJu vode, nočni ve-denc, srbečlne, obupnosU. histerije, za-prtnlce. sitnosti na stolu, sabasanlta Čre-ves. bolečine v telesnih udih. Izgube zavesti. Izgube spomina, pomankjanjs energije, bolečine v nogah, melanholije zbruhanja. vsdlgovanja jedil Is fteiodca in obče splotoe oelabelostl. tedaj poHJI-te po to zdravilo, kl pomaga vsem fan skim boleznim In bodete zadovoljni as čas. k«- sta imeli priliko opaziti prvlc ts. oglas. V kritičnih perijodah v tenskem ftlvljenju. spremembi la dekJiikega v lensko tvlljenje. v času nosečnosti, ls-premenitve tlvljenja. je to adravilo zelo primerno sa trpeč« lenske. Pilite takoj fa danes la jutri bodete vsa druga Mr. JANKO PLSffKO. ki je pogblaičen pobirati naročnine in izdajati prayaveljavna potrdila. Rojake prosimo, da mo gredo na rok«. TJwavniitvg Olaa Naroda. . iiiitit iti^lmli iSjffTŽŠiiiiT" • "flr i'""'" i 'h T iMiMBlii ifi"•• •' . rl . ....... Naročite popolno sdravilo. če je slučaj trajen, štmt ikatelj dovolj sa naj bolj sanemarjene slučaje, deset dolarjev. Tri Ikatlje pet dolarjev. Ena Hut Ua dva dolarja. Agentje dobe dvanajst ■katelj sa ooemnjast dolarjev. Jako u sa jemati. Vredne so aadljea trpe-[aul Medicines Co. «4 Lazal 411 Start* Ave.. Central P. O. , PaHJIlg t cen-vojni davek) aa laflHa. T lakar- Dr. LORENZ XDIN1 SLOTBNSKO MVOESdl ZDKAVNOI 644 Peno avenue Pittsburgh, Pi. .MoJa stroka Ja adravljesja akntnlk ta kroaltelh luliwl Jaa i la adravlm nad 28 let ter tmaa skuAnjo v rseb bolaaalk ta ■la slovensko, sato va« Morem popolnoma rasnmett la gpa* vaio holiiin, da raa oadravla bi Trnon mo* ta adravJa. 28 lat mam pridobil posebno skuinjo pri adravljenja moflnk t mena. m*H Art pa K da vaa papatasaa adnrta. Ha odlsfcjta. ampak pridite mm- Kil. ■genija ta Uaa pg laa, knieglae v ko«tek. stara rana. v aebnrjo, ladleak, Jetrak ta katar, elato Kilo, nadoka Itd. ee« V ponedeljkih, ersden In pet*** od l mrm V torki*. Metrtkl* In sshnleh od H mv . O* nedelje* po de a. are nguldne. Dr. LORENZ,l44 Pua nt, PttttteiTPi. — »f S