katedra MARIBORSKIH ŠTUDENTOV »KATEDRO« mariborskih Študentov izdaja Zveza Študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokoSolskih zavodov t Urejuje uredniški odbor, glavni urednik Darko Pašek, odgovorni urednik Feri Horvat 0 Katedra Izhaja vsako drugo sredo 0 Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 0 Tekoči račun: 604-13-608-70 (za Katedro) 0 Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« 0 Cena 30 din MARIBOR 3. APRILA 1943 ŠTEVILKA 13 III. LETNIK II. IZDAJA uku, je reklo sonce in posijalo. Ni ga motila niti napoved vremenoslovcev, da bo deževalo, niti smučarji, ki so pozabili, da ni več zime, niti 30 komercialistov, ki so padli na matematiki. Sli so po cesti, pa so se ustavili. Drugi so se vsedli na kavarniška okna in si prižigati cigarete. Niso videli onih, ki so pri oknu šahirali, samo poslušali, poslušali so topot tankih, srednje tankih in debelih pet, ki so hodile mimo. Oni so govorili o svojih načrtih. Drugi so premlevali iste načrte, ki pa niso bili njihovi. »Ko se bova poročila, bova kupila avto,c mu je rekla pred nekaj meseci. V soboto sta bila na magistratu. Smehljalo se je sonce. »Pazi, oinet odpada!« je rekel stari očak. A oni, s polnimi prgišči življenja in one,.s hudomušnimi očrni... lovile so žarke v skrbno privzdignjene frizure. Nekje so začeli sekati drevored. Ljudje, ki so hodili mimo, niso mogli razumeti, da bo tod speljana nova, lepša cesta. Zmotili so listne popke, ki se niso še odprli. Nekomu je spomin zašel za leto dni nazaj, postal je sentimentalen. In tako sc je skupina ustavila pred samopostrežno restavrncijo in ugotovla, da bo tukaj postajala še nekaj mesecev, dokler bo sijalo sonce in ne bo treba hoditi niti na predavanja niti na vaje. Peter je razlagal Manji o igri golobov na strehah, Manja je bila nasmeh. Odšli so v predavalnico in vsak je na skrivaj utrgal košček sonca in modrega neba. »Kdo ve«, so si mislili, »mogoče bo zopet odšlo.« Čudno, še vedno je tu. ZABELEŽIL: I. VAJGL ® I (0 g 0, 0 ■ mmmm ^ I 0 OCZD g t 1 00 @) * O.I a ^ 1 > (0 ^ i C3 ® e k— 2 @=8 «D ■ H c > ® 1 C § o==^ * O Ф 3 9 m l . c 1 s 3 ® s * < a X h i ca h .( g posnetek: S. Pušenjak MURA MLADINSKE POLITIČNE SOLE Ni dolgo od tega, kar so začele z delom mladinske politične šole. V njih je vključenih tudi mnogo dijakov. V zadnjih dveh letih je končalo te šole okrog 200 slušateljev iz vrst dijakov. Kako poteka delo mladinske politične šole? Ustanovitelj je občinski komite ZMS, tehnično izvedbo pa prevzema Delavska univerza. Sole imajo enega ali dva oddelka s 40 slušatelji. Program dela je kar se da raznovrsten. Mladi kažejo največ zanimanja za predavanja o zunanji politiki naše države, NOB, zgodovini delavskega gibanja o ekonomskem razvoju občine, okraja, republike. Predavanja trajajo skupno 90 ur in obsegajo okrog 20 tem. Opaziti je. da se posamezna vprašanja obravnavajo preveč široko, ni opaziti poglobljenega študijskega obravnavanja nekaterih vprašanj. Zato so v nekaterih šolah uvedli razprave po grupah, ki jih vodijo strokovnjaki. Predavatelji so se premalo posluževali A V sredstev in drugih pripomočkov, da bi z Kaj bomo študirali Vttlne večja Hinki »< ldrasstsenem kadra I* narakoval« ustanovitev VU|o stomatololko tal« v Mariboru. tHUMVlJona le bila leseni mi. šolanje trala tri lata. Prvi diplomanti bede predvidna« končali iolaaje leseni. TO iolo M priporočali viem, ki oe zanimajo za medicino In laialo veselja do kloloiklta predmetov. Studil zdravitva le abilren In človek, ki te hoče na I. »topoli usposobiti za zdravstveno shilbo, so mora itudllu v celoti posvetiti. Na šolo se lahko vpliolo vsi. ki so I uspehom končali srednlo iolo. Kakor smo la omeniti |o na|»ec-Jl poudarek na hloloiklh predmetih. V prvem semestru posluiajo predavanja Iz keml|e, fizike, biologije, aormantne morfologije, zobnega organa, uvod v stomatologijo In predavanja Iz predvojaike vzgoje (osnove prva pamačl). V drugem semestra pa so predavanja: normalna morfologija, predkllnlcna pro-tetlka, bolezni zoba, medicinska psihologija In predvojaika vzgoja. V naslednjih letih pa se itu-dentje podrobneje spoznajo s svojim bodočim poklicom. Spoznajo pa se tudi s specialnimi predmeti, kot so: Intorna la splošna kirurgija. porodništvo, rentgenoloalla. v vseh semestrih Is velik poudarek na praktičnih vajah. V začetku so vaie aa fantomih (to so modeli v mavcu), poznale pa v ambulantni šoli. šola dale splošno medicinsko razoledaaosk Po končaai prvi stepali, Je mogoče nadaljevati študij na medicinski fakaltetl v Ljubljani. ker Je program v celoti »rila-golen programu I. stopnle medi-ci”'*e fakultete v Ljubi lani. Razlika |e edino v načinu poda-anla materlfe (v L|ubl|anl poteka-o predavanja po ciklusih), pri razporeditvi pa semestrih In pepelih med semestri. Oblektlvna motnost za dokončanje Studila v raka Ja dana vsem. Potrebna le vot|a In prizadevno delo. Vsak Izpit le treba delati v prvem roku. Diplomanti so lahko po končani prvi stopnl! zaposlila v zobozdravstvenih ustanovah In ambulantah. Naziv diplomantov še ni določen. Naziv ko ali diplomiran stomatolog od pa vlšll tehnik. e njimi popestrili pouk. Ob so bili takšni primeri redki, koncu pouka slušatelji navad- Ponekod so v mladinskih no polagajo zaključni izpit, aktivih posvečali premalo po-Ponekod so delali tudi semi- zornosti mladincem, ki so obi-narske naloge na terenu. Za- skovali politično šolo, niso ključni izpiti so bili v obliki jim dajali nobenih nalog, dru-razgovorov. god so jih zopet preveč zapo- Velik problem je bila mar- slili, tako da so začeli zane- sikje slaba kadrovska pripra- mar j ati svoje osnovne dolžno- va. Organizacija LMS je dolo- stl. čila mladinca za obiskovanje Da pa so MPS dosegle lepe šole, samo da bi zadovoljili uspehe, nam kaže tudi dejstvo, številu, ne oziraje se na res- da sta bili šoli v Murski So-nične potrebe in sposobnosti boti in v občini Maribor-Cen-mladincev. Tako se je dogaja- ter nagrajeni z izbranimi deli lo, da je prišlo do neljlubega tovariša Tita. izostajanja in kazni. Na srečo Lara Kopus Literarno glasbeni yeter Vzgoja in zabava Pred kratkim sem obiskal gih je, da bi lahko ustano-mladinsk' organizacijo pa te- vili kulturniško sekcijo, v ka-renu Talcev. Mnogo sem že teri bi delovali lutkovni slišal o njihovem delu, po- krožek, dramska ln recitacij-sebno o njihovem klubu, ska sekcija in skupina glas-Ustanovili so ga pred letom benikov. V kratkem pa bodo dni in je sedaj eden naj- začeli z delom nekateri teh-boljših v okraju. V začetku nični krožki. Njihov pred-so imeli velike težave, ven- stavnik je na skupščini aero dar so njihova prizadevanja kluba »Žarko Majcen« spo-našla podporo pri starejših ročil željo mladine, da bi na tovariših na terenu. V klubu njihovem terenu ustanovili se zbirajo vsi: od najmlajših, modelarsko sekcijo, ki večinoma gledajo televi- Delo kluba vodi odbor po zijo, do najstarejših, ki obi- programu, ld je res zelo pe-skujejo predavanja, šolo za ster. Povedali so mi še, da starše in marksistični krožek, bodo spomladi organizirali Priznati moram, da sem si razna športna telemovanja ln prej drugače predstavljal živ- izlete, ljenje v takšnem klubu. Glav- -ol- Ob koncu preteklega meseca je MKUD >Ioan Cankar« na II. gimnaziji priredil, o sodelovanju s Srednjo glasbeno šolo, uspel literarno-glasbeni večer. Zanimivi > prireditvi* je v dvorani Kluba prosvetnih delavcev prisostvovalo veliko število poslušalcev. Poslušalcem se je predstavilo po šest mladih glasbenikov in literatov, ki so pokazali, da lahko od njih še mar- sikaj pričakujemo. Vth tis najbolj zrelega ustvarjalca je zapustil pesnik in prozaist Andrej Brvar. V pesmih, še bolj pa o črticah, zbranih pod naslovom >Pri delut, nam je doživeto predstavil svojo rano mladost. Njemu popolnoma antipodno sta delovala Peter Baloh in Marko Zorko. Iz njunih pesmi veje pesimizem in strah pred življenjem, kar se pri Zorku v >Veliki pijanski pesmi< še stopnjuje. Poslušalcem je ugajal tudi Kuntner, ki se je predstavil s subtilno, skmečko* obarvano poezijo. Če bo ta mladi pesnik posvetil več pozornosti slogu, bomo o njem še slišali. Ugajala sta tudi prozaista Saša Kraj-gher in Jožica Žužek. Novela >Dekle* Saše Krajgher, ki jo je lepo prebrala Majda Grbec, je sicer dobro napisana, a deluje nedoživeto. Z razmišljanjem o življenju, vojni, delu, ki ga izraža o svojem počitniškem 1, a' Ide :ove tira: da divi lje 1 n loki inl ii F ol tnj užbt 2e j /III, n izr poi zme 'antl »Ju ni e li 1 ižno stoti • koi coris a do nen ez n 3 te treb a, k glo • V soboto zvečer je bil v Predelali so že važnejša po- pli' domu JLA brigadirski večer, glavja ii del Marksa in En-'1 dnevniku z naslovom »Zemlja, morje in ljudje*, je Jožica Žužek zapustila ugoden vtis. Vse točke glasbenega sporeda so povezovali v strnjeno celoto: klavirski trio (IIary Nerat, Mirko Kolarič, Janko Jezovšek), pianistki Breda Zakotnik in Vlasta Doležal, klarinetist Valter Petrič in basist Janko Jezovšek. Izvajali so dela Corellija, Simonittija, Cho- pina in Butakova, ki so več ali manj ustrezala raz- ........................................ h. položenju, ustvarjenem po interliterati, BRANKO MAKSIMOVIČ Dopisniki - Dopisniki ki ga je priredil občinski ko- gelsa. mite ZMS Maribor-Center. V m i lčii # Pred kratkim je začel z , zabavnem programu so so- vajami zabavni orkester na ,l. * delovali dijaki vseh maribor- tekstilni tehnični šoli. Do se- Л , skih srednjih šol. Po progra- daj so morali za proslave in i, ! mu je bil ples. plese vedno plačati gostova- , . .. nje kakšnega orkestra. L • V SNG Je bila v pone------------------------------------------------J- lar ni namen lduba ni zabava, ampak izobraževanje in vzgoja. Na predavanjih se proti pričakovanju zbere vedno veliko število ljudi. Tudi za družabno življenje je poskrbljeno. Vsakih štirinajst dni priredijo ples. Vsak teden je nekaj na programu. Ob večjih praznikih imajo proslave. Zadnjo so imeli ob deljek podelitev odlikovanj TEDEN BRIGADIRJEV najboljšim brigadam v mari- NA CELJSKI GIMNAZIJI M borskem okraju. Po podelitvi Pred kratkim se Je zaključil Je bila za brigadirje pred- Teden brigadirjev, ki ga je or.. stava: Otroci Apokalipse. ganizlral mladinski aktiv na » celjski gimnaziji. V okviru te- j • m-, vce oo n dna so bila po mladinskih j Na KSS so ustanovili urah pre(javanja jn razgovori raaio-amaterski krožek, ki ga 0 delu in življenju v brigadi, vodi tovariš Raner. Sestajajo ki so jih vodili mladinci, ude- se dvakrat tedensko. V začet- leženci ene ali več delovnih ! ku delovanja so poslušali pre- akcij. Prvi razredi so si ogle-l davanja o osnovah radio- dali film »Prekobrojna« Te-| amaterstva. den pa je bil zaključen z bri-I • gadirskim večerom. • Marksistični krožek na „.*» t*,žk,° .T?**.1, “Sfl KSS šteje 20 članov. Veliko LtoSnjem letu so za raziiko razumevanje pri njihovem „d prejšnjih let pred gimna-l delu jim je pokazalo vodstvo zijsko mladino večje obvezno-, šole. stl glede udeležbe na MDA.I Iz Celja bo po neuradnih po-I datkih odšlo na razne akcije 1 Seminar Počitniške zveze v primerjavi * prejšnjimi leti znatno povečanje, zato pa ča-idi gimnazijce večje odJ Pretekli mesec Je Izvršni so živahno posegali v razpra- kajo tui odbor PZ mariborskega okra- vo, pa tudi seminarska naloga govornosti. ja organiziral v Lovrencu na je pokazala odlične rezultate. Gimnazijci so imeli v te to S-Pohorju dvodnevni seminar V okviru seminarja je profe- z*auCajea I* Odstranjevali za funkcionarje PZ. Udeležilo sor Jože Koropec predaval o 80 sncg t ujjc se ga Je večje število blagaj- temi »Po poteh IV. in V. so- »Za brigado Je nujno po vražne ofenzive«. V**?.3 «*ična .priprava ,..« s< nikov, tajnikov ln predsednikov družin PZ iz celotnega 8. marcu. Izvedel sem tudi mariborskega okraja. Glavne nekaj o njihovih načrtih, če- dejalj mladinci, ki so akciji oj ^ prav o tem neradi govorijo. Saj veste, lahko se zgodi kaj nepredvidenega. 2elja mno- murmorsKega скгаја nravne Po združitvi mariborskega ^OVCl, d. L točke seminarja so bile: pro- In murskosoboškega okraja, močne...«. Čeprav so bile L > paganda, administracija In bodo v kratkem priredili po- besede Izrečene bolj v šali ke>>^. vloga Počitniške zveze v mla- doben seminar tudi v Murski Pa 1аЈ;е*,’ *° na obeh akcijah, dlnskem turizmu. Udeleženci Soboti. « - dose8U kar ,epe uspehe' -V J B. M. -k? L n- d- a- \e- u- OD ir- ifc T- o- to i« Ekonomsko - Meni aspekti avtomatizacije E po- En el z na se- * in va- i avtomatizirano proizvodnjo pa ne llde na trg množica raznih Izdelkov, :oveč enotnih tipiziranih in standar-tiranih, kajti avtomatski stroj meče dan množico istovrstnih izdelkov, dlvldualna proizvodnja s* ■ tem čo-lje bolj umika v ozadja, ker so stro- I na enoto take proizvodnja zelo loki. To zahteva nujno kooperacijo Integracijo. Podobno se pojavlja II pri potrošnem blagu. Indlvldua-) okus postaja za proizvodnjo vse inj pomemben oziroma dobiva širši, užbeh značaj. Se pri obravnavi stroškov smo ugo-/III, da Je avtomatizirana proizvod-a neelastična, kar prihaja na trgu Izraza v neelastični ponudbi. Obrt. podjetje, kjer so fiksni stroški so-zmerno nizki, se lahko prilagajajo 'antltativnemu in kvalitativnemu gl-nju povpraševanja. Pri avtomatizi-ni proizvodnji to ni mogoče. Zato li konkurenčno manevriranje ni ažno. Kapacitete so praviloma sto-stotno Izkoriščene. Ce pride na trgu ' konjukture, podjetje le-te ne more coristiti, ker je volumen prolzvod-з določen z avtomatskimi stroji (za-nentiran) in se ga ne da povečati ez novih investicij. S temi problemi pa se aktualizira treba po boljši vsestranski analizi a, kjer mora biti proučevanje tnno-globlje in dolgoročnejše. ."pllv na potrošnjo je vsekakor ugo-a. Osebni prejemki se povečajo in m naraste kupna moč prebivalstva, ičina blaga se poveča In s tem nate ponudba, kar po tržnih zakonih 'zroči padec cen, če produkti mno-'te proizvodnje že zaradi večje ren. ‘inosti niso cenejši. Večje duhovno intelektualno angažiranje človeka narekuje tudi potrebo po večji du- hovni In nematerialni potrošnji (družbeni standard). Na obo obliki potrošnje ugodno vpliva narodni dohodek. e. NESORAZMERNOST RAZVOJA Strokovnjaki trde, da je možno avtomatizirati 38 odst. celotne proizvodnje. V ZDA pravijo, da Jo bodo avtomatizirali do 50 odst. Možnost uvajanja avtomatizacije v posamezne panoge pa je precej različna. Uvaja se predvsem tam, kjer Je proizvodni proces kontinuiran kot npr. v kemični industriji in metalurgiji, dosti teže pa je v tekstilni industriji, transportu in še teže v kmetijstvu, ker se da avtomatizirati le neznaten del proizvodnega procesa. To pa ima za posledico nadaljnji nesorazmeren razvoj različnih proizvodnih panog. Dejstvo, da nova tehnika ni povsod enako uporabna, narekuje potrebo za gospodarsko razvitost, še bolj pa zahteva v ekonomskem sistemu take instrumente, ki bodo omogočali ustrezen razvoj panog, ki jih ni mogoče visoko avtomatizirati in s tem zagotoviti skladnost razvoja, ki je ekonomska nujnost. T. NEKATERI MEDNARODNI ASPEKTI Prejšnje ugotovitve nam kažejo, da avtomatizirana proizvodnja nujno prerašča meje ene države. Nerazvite države so zaradi nizke akumulatlvnosU In ob dejstvu, da so enake investicije zato v nerazviti državi dražje kot v razviti, v znatno slabšem položaju. To Ima za posledico poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi ter postavlja v še ostrejšo luč sedanji problem odnosa med razvitimi in nerazvitimi. Dimenzije trga, kjer se pro- PiSe: FERI HORVAT daja blago masovne proizvodnje, preraščajo ne samo države, temveč tudi blokovske meje in se razvijajo v splošno mednarodno tržišče. Karakter avtomatizirane proizvodnje tudi s tehničnega vidika zahteva mednarodno delitev dela, kooperacijske odnose in integracijo proizvodnje posameznih držav. Skratka: modernizacija in avtomatizacija produkcijskega procesa posredno in neposredno prerašča teritorialne meje In čedalje močneje zahteva odstranitev ekonomskopolitičnih pregrad za vsestransly> sodelovanje in preraščanje nekega narodnega gospodarstva. III. ZAKLJUČEK Iz obravnavanega je bilo sproti razvidno, kateri so družbeno ekonomski problemi pri uvajanju avtomatizacije, lz Česar lahko tudi vidimo, kakšen je vpliv na odnose. Zato se na koncu omejimo le na nekaj pavšalnih ugotovitev. I. Problem delovne sile in zaposlenosti postane v kapitalizmu še bolj akuten In zahteva drugačnih in uspešnejših rešitev v socialni politiki nasploh. II. V obravnavi vprašanja stroškov in investicij vidimo, kako močno se uveljavljajo merila družbene rentabilnosti ter prihaja še bolj do izraza družbeni značaj proizvodnje. III. Tehnični karakter avtomatizirane produkcije, kakor tudi problem realizacije onemogočata Individualno prepuščanje delovanju tržnih zakonov in zahtevata planiranje v gospodarstvu. IV. Tehnični in ekonomski razvoj v tej smeri zahteva drugačne mednarodne odnose, zakaj tudi prosperiteta razvitih je odvisna od napredka nerazvitih. V. Avtomatizacija pomeni še večje podružbljenje proizvodnje, kar zahteva tudi temu ustrezno razdelitev In spremembo odnosa, to pa pomeni še hitrejše negiranje kapitalističnega načina proizvodnje. Iz tega vidimo, da je v naši socialistični stvarnosti bistven problem pri uvajanju avtomatizacije akumula-tivnost, potrebna znanstvena organizacija dela, ustrezni kadri in drugi faktorji materialne osnove napredka produkcije, medtem ko je v ekonomsko političnem sistemu veliko ugodnejših možnosti za uvedbo novega tehnološkega procesa. KONEC VIRI: Ekonomska revija,Ljubljana; Ekonomika preduzeča Beograd П I /Čil Brigadirji Pred začetkom del na zadnjem odseka ceste Bratstva in enotnosti je Glavni štab MDB sklical tiskovno konferenco, na kateri je glavni komandant Zdravko Krvina seznanil prisotne s programom letošnjih zaključnih del na Avtocesti. Zadnji odsek Avtoceste je dolg 60 kilometrov, poteka pa od Osipaonice do Beograda. Pričetek del na Avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti je bil leta 1948. Trasa za zadnji odsek Avtomobilske ceste Je speljana od Osipaonice po dolini reke Ralje, ob naseljih Kolarl, Umčarl, Mali Požarevao, Vrčln In Je severno od Avale speljana v Beograd. Določen je doslej najkrajši rok za lzgotovltev odseka, od 1. aprila do 20. oktobra. Pred mladinskimi delovnimi brigadami, ki bodo letos delale na Avtomobilski cesti stojijo sledeče naloge: — Izkopati 1,600.000 kubičnih metrov zemlje vseh kategorij, — vgraditi 1,400.000 kubičnih metrov zemlje v nasipe, — Izkopat) 290.000 kubičnih metrov humusa, — izgraditi asfaltno-cementno cestišče v dolžini 60 kilometrov, — zgraditi 9200 kubičnih metrov podpornih zidov, — zgraditi dva mostova v dolžini preko 30 metrov, — zgraditi 6 mostov v dolžini od 6 do 30 metrov, — zgraditi 180 podvozov, — zgraditi 14 nadvozov preko Avtomobilske ceste, — vgraditi 320.000 kubičnih metrov gramoza, — vgraditi 108.000 kubičnih metrov tolčenca, — vgadltl 5900 ton bitumna. Največji objekt na Avtomobilski cesti 1963 je most pri Beiem Potoku v dolžini preko 350 metrov. Pri letošnji gradnji Avtomobilske ceste bo sodelovalo okrog 25.000 mladincev, razvrščenih po 200 mladinskih delovnih brigad. Graditelji bodo prebivali v sedmih mladinskih naseljih: »MLADOST« — Veliki Mokri Lug, »IVO LOLA RIBAR« — Beli Potok, »BORAC« — Vrčin, »PROLETER« — Mali Požarevao, »UDARNIK« — Umčari, »MLADI GRADITELJ — Vodanj, i »BUDUCNOST« — Kolarl. i -k? L 31 K NACETE K DEL NA AVTOMOBILSKI Cesti bratstva in enotnosti ŠTEVILKO SO UREDILI: Glavni urednik: Darko Pašek Odgovorni urednik: Feri Horvat Tehnični urednik: Peter Kancler RUBRIKE: O Notranja: A. Golčman # Kultura: I. Herga Ф Srednješolci: S. Pukl # Film: V. Štrukelj A. Košak ф Šport: P. Kancler Ф Humor: D. Vrtovec ni treba jo ma'° јапен sever: predpomlodni nocfurno »To se bova imela, ko končava, kajne, dragi?« »Da, in pozneje, hčerko!« »Ne, potem ne bova mogia hoditi plesat in ne prirejati večernih zabav.« ★ Bil sem užaloščen. Vedno sem srečen ob poglodlu na družine, ki jih srečujem na nedeljskih sprehodih. Stara dva hodita vzvišeno, on zre predse, ona pa gleda izložbe, otroci žebrajo vprašanja. Ta moja želja je ostanek petošolstva. 2e takrat sem se tolažil: »Vanč, potrpi. Ta štiri leta se bo* že nekako premotal skozi, potem pa ... Da, potem. Potem ti ne bo treba ure in ure prestopati z noge na nogo pod sosedovim oknom, da bi se te Treza usmilila. Takrat bo* študent.« Sedaj sem študent, imam njo, absolventko. Skoda, da ima samo tri izpite več kakor Jaz. Toda to ni važno. Važno je, da se ljubiva. Da sem srečen. Koliko več življenja je v Olgi. In kako zna ljubiti. Uboga Treza. Sele sedaj vem, zakaj te nisem mogel imeti rad. Ti sl preveč kmečka zame. Se danes nosi* kite, v jeseni »Bata« Ikor-nje. Vedno ima* od zemlje in umazane posode razjedene roke, prevelike dlani in liroka prša, ki ti vrejo izza modrčka. Ti sploh ne veš, kaj se pravi ljubiti, ko se potapljal kakor Orfej z Evridiko v neznano. Ti pa samo: »Rada te imam. Ko sem v jeseni pipala repo, me je zeblo v roke. Ne moreš si misliti, kako sem si želela, da bi ml jih ogrel.« Draga Treza. Lepo te prosim! Midva sva iz različnih svetov. Ne, mislim, da sva sedaj v različnih svetovih. Ne spominjaj me na tiste blatne grape. Zate je pesem, vrisk fantov vračajočih se z veselice. Ne, Treza, jaz sem študent. In Olga je absolvent. Ljubiva se in veva, kaj hočeva. Nad garsonjero je bila sicer malo razočarana, vendar bova že malo potrpela. V soboto sva se malo sporekla. Ona me je skregala. Saj sl zaslužim. Preveč je še tistega, kot ona pravi, »kmečkega« v meni. Zopet je v neki družbi pila pelinkovec, ta njen »boleč« želodec. Ker nimam več niti za pasulj brez mesa in ne za pelinkovec, sem ji predlagal, da se greva sprehajat. Zunaj je bilo tako lepo. Imel sem zanjo majhno presenečenje. Želim se z njo poročiti. To bi ji rad zaupal. »Stvarno misliš?« je vprašala. Ona Je sploh sladka. »In potem greva sedet v park?« »Da. Želim te gledati, kako ti veter ljubi lase in ...« »In potem bi držeč za roke, Sla k tebi v garsonjero?« »Da.« Z NEKAJ TISOČAKI, KI JIH JE IZPROSJACIL OČETU, JE JZA--PUSTIL DOMAČE LOGE IN POLJANE. PRELEZEL JE ZRELOSTNO 6KUSNJO IN SPOZNAL POŠTARJA, KI PRINAŠA ŠTIPENDIJO. DA MU NE BI NIHČE OČITAL DRUŽBENE NEDEJAVNOSTI, JE SEL TAKOJ NA ODBOR IN SE PREDSTAVIL TOPLAKU KOT NAJRESNEJŠI KANDIDAT ZA SUBVENCIJO. POSTAL JE, NAJRESNEJE GLEDANO, CLAN DRUŽBE. ŠTUDENT. Štipendijo, subvencijo, stanovanje ima. Pogoje na šoli tudi. Na enem izpitu je sicer pogrnil, vem, ne po svoji krivdi. Profesorju se je takrat rodila hčerka. Medtem je že spoznal »samopostrežni bife«, halo z visokim »C«, »džu box«. Po vrhu vsega so tisti izpiti sovpadali z duševno krizo, ki jo je izzvalo dogajanje v Albaniji in smrt Merylin Monroe. Postal je človek z zavidljivo družbeno afirmacijo. Kdo drugi naj vstaja vsak dan ob šestih, da dobi prostor v študijski čitalnici, kot tisti tipi, ki kot pisarniški molji vsak dan čepijo notri. Vendar je njegovi konstruktivni kritiki nekaj manjkalo. Namreč: zima je bila izredno dolga in brez premoga. Se nekaj: kdaj se naj učijo absolventi? Ali mar dokler so študentje? »Oprostite, ali je ta sedež prost?« Njene velike oči so me pričele slačiti. Našobila je usteča in izpuhnila dim. »Da!« S finimi, dolgimi, muzikaličnimi prsti si je pobožala žametno mehke ustnice. Postal sem zmeden kakor pe-tošolec. V hipu sem se zavedel, da je to ona. Ona, o kateri sem sanjaril, odkar je sonce polizalo sneg. O, bog. Priprla je oči. Osem zlepljenih trepalnic. Presedal sem se. Ko je vzela drugo cigareto, sem ji jo prižgal. Začela sva se pogovarjati. O malih stvareh. Hočeš povedati nekaj velikega, v tebi je vse polno, izluščiš pa nesmisel. Vpijala sva se z očmi in besedičila. V sebi sem čutil toplino, ki se je razlivala po meni, me prevzemala, nehote sem se ji pod mizo dotaknil kolen. Kot, da bi strela vsekala na koncu vasi. Bil sem omamljen. Po de- setih minutah sem ugotovil, da sem zaljubljen. Se vedno vsa govorila o novih ploščah Džona Hallydeja. »Všeč si mi.« Stisnila mi je roko. Njene besede so odmevale po vseh centrih mojih možganov. Ni mogoče. Presrečen sem. »Tu je nemogoče vzdušje, ali ne bi šla ven?« »Tovarišica, plačam!« V koščku sekunde sem ugotovil, da bom naslednji teden jedel »pasulj brez mesa.« Držeč se za roke, sva počasi, s smehom v očeh, stopala proti parku. Hodil sem samo po zunanjem robu čevljev, notranji rob se mi je odlepil. Umazana voda je s piskom zapuščala notranjost čevljev. Med prsti sem čutil pomlad. Danes si bom moral umiti noge. Primoral sem jo, da Je ponovila, kako sem ji v*eč. Vžeč sem ji! In ona meni. Njeno roko čutim, kako mi drsi skozi razmrščene lase. Ljubi me. To mi je postalo jasno, ko sva se preje poljubila. Najini poljubi so kakor križarske vojne; na obeh straneh zapuščajo gore mrtvih spominov, dolgi pa kot — politične ekonomije »Zakaj nimava stanovanja?« »Draga, saj imam garsonjero, ki ima kuhinjo, dnevno sobo in spalnico.« »Ne, dragi, veliko stanovanje, v predsobi pleteni stoli, omara z apera-tivi. Švedsko kuhinjo s »sauno« ... Skoda, da zaradi teme ne morem videti njenih očes. Kadar sanjari, je njen obraz; oči, nos, ušesa, vse — ena sama želja. Ko sva se prej stiskala, sem se spozabil in se preveč oprl z nogo, čutim, kako mi palec cmoka s kazalcem v čevlju. Bil sem srečen. Olgi sploh do konca vsega reči. Ona to Bog, kar snedel bi jo, to mi Dragico. »Poslušaj, ti kmečko teslo!« OtrPn" sem. Nimam kompleksa manjvrednosti, toda ta izraz me spominja na r cinusovo olje. »Ali si tako zabit, da sploh ne r8‘ zumeš? Nisi več zanimiv! Ha? Dr*8' za roke. Kdaj bom pa živela? ^ misliš, da sem zato rojena? Da mi г*' redi* neko poscanč — in k vragu **' nija, zabave! Odvisel si!« Hotel sem nekaj reči, vendar s° ^ že odrinili. Zrl sem v njene velilce| tople oči, vendar me niso več gledal® Draga Olga, Dragica, saj to ni mol8', če. To ni res. Ali ne? Ze štiri dni iščem. Vsak večer puščam odprto ie‘. be pa ni. Pridi, od sestre sem prin**? nekaj jabolk zate, vem, da Jih *e Pridi. Toda nje ni. Ze četrt stoletja *iv°’ tarim in iščem po tem svetu. V«dn( najdem nekaj, kar mi razbije »rei® Zdaj sem pogrnil še na izpitu. ^ tudi ne. To ni važno, samo, da J* n< bi bole! želodec, njej pelinkovec P8' maga. Potem Je vedno vesela. Sm<" imam že v tem, da naletim vedno n nekaj, kar ni vsakdanje, dva, primeri so takšni. Kolegu sl sploh nisem upal P°ve^] ti. On tega ne razume. On Je * preveč »k srcu vzel«, venomer čep* ^ knjigah. Skoraj bi rekel, da Je U>a... rialist. Kolegica mi je zadnjič dej8 i »Veš tako sem utrujena. Ze *сГПд. čakam poletja, predpoldne študiji ^ poldne vaje, zvečer študij. Edino f8 vedrilo mi je, čakanje v vrsti z* jr silo v samopostrežni, tam slišit® t vidim toliko, da mi ni treba hodi** v teater, ne v kino.« jje Niti kolegi nimajo razumevanj* yc bom povedal na katero *olo hodi- ^ ni važno. Na mojem »fraksu« je O1^,. go takih. Zanjo vem, da je že v ,r « nji šoli težko dojemala, ne, celo prav dobra, toda — v naših — »dudlarka«. Jaz takih ljudi ne In tu, pravijo, zopet leze z de^e ^ mi, celo z desetkami. Osmič p ma. To je strašno. In na m8:1 ji »faksu« je mnogo takih. Toda, ** to pošteno? Pošteno do nas, ki *£ je moremo boriti proti profesorju, Nefj0j slab. Pošteno do družbe, kajti 1 ,e1 se res lahko nadudlaš, toda poin v|-Vprašam vas, v čem je smisel V*8 Ц ne, poslovanja? V organizaciji, Pf8 el In oni in tile nimajo nobene Pr8 vl-Ne razumem, da to odgovorni nr i dijo. Ker smo ml le ljudje H^i-al družbeno afirmacijo in to bi biti razlog za uvidevnost pri „o Ne, da te meni nič, tebi nič, vlJ8 ц-zloži. Poglejmo objektivne in ^ livne vzrok«. In to je važno. IZPOVED Jože Tisnikar, se Je rodil leta 1928, od leta 1951 je zaposlen v bolnišnici v Slovenjem Gradcu, kjer pomaga pri obdukcijah. Razumljivo jo, da je Tisnikar prav v tem delu našel največ motivov, ki jim Je posvetil svoje umetniške sposobnosti. Tako je doslej naslikal več kot tristo slik. Iz bolniškega amblenta. Po lastni Izjavi se za drugo motiviko ne zanima. Slikati je pričel leta 1951 in je samouk. Letos je bil sprejet v Društvo slovenskih likovnih umetnikov. (Iz kataloga). Kljub temu, da so Tisnikar-jeve slike polne mračnih barv in da so postave na njegovih slikah močno deformiranih oblik, ga moramo šteti med naivce. Te slike so tako neposredne, »otroške«, pravi izpovedni kritik ob katerih Tisnikar — pretresen, a ne potlačen — prenflšljuje o človeškem življenju. Predvsem o Ustih kosih človeškega življenja, ki se odvijajo v bolnišnicah: o negotovosti, strahu, bo- lečinah, smrti. In potem še o seciranju živali: o poskusih na miškah, žrebetih, teletu. Mislim, da so ravno te slike živali zanj značilne. Vse te žrtve poskusov so prepuščene svoji usodi, ne da bi se mogle na kakršenkoli način (vsaj z voljo) braniti, niti trpeti ne morejo prav. V njih Je nekaj grozljivo telesnega. So nekak simbol bolečin, tudi človeških. Okolje, ki ga slika, je naredilo na Tisnikarja zelo močan vUs in njegove slike nam posredujejo ta naivni in obenem zelo realističen vtis. Toda Tisnikar je nekam preveč plah, da bi lahko do kraja (vsaj po svojem mišljenju do kraja) reševal probleme strahu, smrti, seciranja. (Tako kof ga slika: ne le telesnega tudi čustvenega seciranja). V njegovih slikah pogrešam moč, zavestnost. Tisnikar Je sicer dovolj umetniško močan, da se izrazito dvigne nad »izumitelje«, povsem samo izpovednega slikarstva (t j. otroke), toda vendarle preveč ostane izpovedovalec svojega okolja. Preveč samo pripoveduje o njem. V teh »žabjih obrazih in potezah«, v teh defomira-nih, skoraj fantastičnih živalih je mnogo čustva, pa premalo takega, ki bi bilo točno in jasno začrtano. Ton je v vseh delih precej isti. Tudi enako močan. Toda vsaka slika še zdaleč ne pove z ozirom na prejšnjo nekaj povsem novega, niti ne gleda na isto stvar s povsem drugega vidika, tako da se učinek od slike do slike nekoliko izgublja. Jože Tisnikar je — čeprav samouk — izrazno marsikaj dosegel. Občutje teh slik je iskreno. Na gledalca naredijo določen vtis. Predstavijo nam nek drug, nekoliko tuj svet, ob srečanju s katerim se zamislimo. Franček Rudolf Joie Tisnikar: Mrtvec (oljna tempera) ODNOS DO KULTURE Jože Tisnikar: Zaba (oljna tempera) Večkrat, posebno danes, ko živimo v najsilnejšem obdobju, v obdobju mehanizacije, ko prilagajamo vse svoje potrebe in želje dobrinam, ki nam jih prav ta mehanizacija nudi, pozabljamo prilagoditi in se sporazumeti z najvažnejšim — s kulturnim poslanstvom našega časa. Zavzemamo se za staro klasiko, v sodobni literaturi pa često ne najdemo nič vrednega in isprenega. Poslušamo in cenimo glasbo, ki je stara že več kakor sto let, vso sodobno glasbo pa odklanjamo. Odklanjamo tudi način sprejemanja (radio, film, televizija) današnje umetnosti. Mar ni to zelo ozkosrčno pojmovanje kulture? Danes večkrat priznavamo za kulturne samo tiste ljudi, ki sproti obiskujejo vse gledališke in kon- Kdo je močnejši? Težave, ki so nastale ob izbiri novega mariborskega gledališkega repertoarja.., certne predstave, pri tem pa pozabljamo na vse tiste, ki se zadovoljijo s tem, da preberejo podlistek v časopisu, gredo v kino ali doma poslušajo koncerte, ki jih dajejo radijske in televizijske postaje. Mar le-ti niso deležni skoraj istega umetniškega užitka, kakor oni, ki presede vse večere v gledališču ali v koncertni dvorani? Se nekaj o vrednotenju starega. Marsikdo trdi, da je vsa današnja umetnost plehka, prazna in neživljenjska. Kakšna pa je bila pred sto leti, ko so igrali čez sedemdeset Donizettijevih oper, od katerih so danes žive le še tri, štiri. Mar tudi tiste opere niso bile plehke in prazne? Ali pa gledališke igre v solzavem slogu »Dame s kamelijamu? Če bi bile to velike umetnine, bi jih čas ne zbrisal z odrov in koncertnih dvoran. Tudi umetnost in kulturno življenje se je premaknilo naprej. Radio, film in televizija so prevzeli dobršen del kulturnega življenja. Skozi eter ali projektorje se je začelo posredovanje umetnin, dasiravno je marsikje manjkal neposreden živi stik z umetnikom. Toda zato so vsa ta sredstva umetnost podcenila in jo napravila laže dosegljivo širokim množicam. Vsa ta avdio-vizuelna sredstva so v kulturno življenje posameznih narodov prinesla mnogo novega, svežega. Povezala so vse dežele in narode v enoten avditorij. Glas vrhunskih umetnikov seže danes v najbolj oddaljeno vas, prav tako je tudi z glasbo, dramatiko, folkloro itd., ki jo lahko uspešno posredujeta radio in televizija, tu in tam celo film. Resnica je, da je tudi tu mnogo neokusnega, skomer-cializiranega. Toda to zasledimo tudi v gledališču in koncertu. Včasih še celo v večji meri. Vendar kljub vsemu še vedno lahko vidimo in slišimo dela, ki bi jih sicer nikoli ne mogli slišati z gledališkega in koncertnega odra. Ivan H er ga Akademski pevski zbor, ki ga predstavljamo v tej številki, se je ponudil za gostovanje v Mariboru. Pri skromnem kulturnem življenju mariborskih študentov iv. ostalega občinstva, bi bil nastop tega kvalitetnega ansambla nedvomno zaželjen. Vendar si odbor ZSJ, ki naj bi gostovanje organiziral, ne upa prevzeti odgovornosti, da bi napolnil Unionsko dvorano (780 sedežev). Meni namreč, da si ne sme dovoliti lanskoletnega škandala ob gostovanju zbora »Vinka Vodopivca«, ko je bilo v dvorani 40 poslušalcev. Postavljamo si vprašanje, če ni bolj škandalozno priznanje, da v Mariboru ni mogoče organizirati take prireditve (Maribor ima okrog 90 tisoč prebivalcev), ko je pa ta pevski zbor z uspehom nastopil v polni dvorani v Murski Soboti, ki šteje manj kot 9 tisoč prebivalcev. OB TISI1KARJEVI RAZSTAVI V UHETiOSTII GALERIJI VESNA PtlM KATEDRA KATEDRA # Dolina pod Poncaml |e bila v dru ga polovici marca ponovno v središču pozornoeti vseh ljubiteljev Športa. Prišli so posebni vlaki, avtobusi In ob -itaniškl velikanki se fe zgrnila prava nvnožlca gledalcev (Pornelek B. Berganti = X J NEDELJO, PRED ZAČETKOM ZADNJEGA DNEVA TEKMOVANJ јјЦ V NA PLANICI, SMO SREČALI POD BLOUDKOVO MOJSTROVINO Ef:: BIRGERJA RUUDA, NORVEŽANA, ENEGA NAJBOLJŠIH IN NAJ- [; BOLJ ZNANIH SMUČARSKIH SKAKALCEV NA SVETU. NA PLANIŠKO Ul PRIREDITEV JE PRIHITEL MED MNOGIMI DRUGIMI GOSTI IN ZNA- §§§ nimi Športniki. BIRGER RUUD JE VEČKRATNI SVETOVNI REKORDER IN OLIMJU PIJSKI ZMAGOVALEC, SICER PA STARI ZNANEC DOLINE TAMARJA. SEDAJ JE SICER »'E PRESTAR, DA BI SE POGANJAL PO ZALEGI TISCIH IN SKAKAL V REKORDNE DALJAVE, UVELJAVLJA PA SE s KOT SMUČARSKI STROKOVNJAK — FIS (MEDNARODNI SMUČARSKI s= FEDERACIJI), JE PREDSEDNIK KOMISIJE ZA SMUČARSKE SKOKE. POD VELIKANKO ф Morcello Maslrolannl tgira v zadnjih letih izključno v dobrih filmih. Pridobil si Je slo-ves odličnega igralca. Prihodnji spored ... Lepi Antonio prihaja Ni dvoma, da je težko narediti film po literarni predlogi, ki je sama po sebi kočljiva, v pogledu morale namreč, in bi lahko spodrsljaj režiserja ali scenarista povzročil, da bi bil film banalen. Po romanu italijanskega pisate-la Vitalina Brancatia so pripravljali film deset let. Glavni junak je »Lepi Antonio«, od vseh občudovan, posebno spoštovan v ženskih krogih zaradi svojih domnevnih moških sposobnosti. Toda stvar je drugačna. Narava ni podkupljiva in, če je bila širokogrudna do očeta, se še ne ve, če bo takšna tudi do sina. Anto-nijeva poroka je bila velik dogodek in ljudje (saj že vemo, kateri del) so zavidali nevesti prihajajočo srečo. Nima smisla pripovedovati še dalje. Ce vam ugajajo duhovitosti (in če ste na njih dovzetni, seveda), si ga oglejte. Scenarij sta napisala Gino Visentini in Pier Paolo Pasolini — znani književnik, režiral pa ga je Mauro Bolognini. Glavne vloge igrajo Marcello Mastroianni, Claudia Cardinale, Francoz Pierre Bras-seur ter odlična gledališka igralka Rina Morelli. Dobil je nagrado na festivalu v Locarnu 1960 Beograd: od 7. do 11. marca USPEH NAŠIH ŠTUDENTOV V ITALIJI Na ve)ikem mednarodnem študentskem smučarskem tekmovanju v Italijanskem mestu Courmayer sta jugoslovanska študenta Peter Lakota in Majda Ankele dosegla izreden uspeh. Lakota je bil prvi v slalomu, v smuku pa se je uvrstil na drugo mesto za Avstrijcem Hostingerjem. Majda Ankele je bila v smuku odlična druga. Zmagala je Italijanka Lidija Barbierl, ki je 2600 m dolgo progo prevozila v Času 1:35,5. Jugoslovanka je dosegla čas 1:37,2, tretja pa je bila Francozinja Chathiard. Zmagovalec moškega smuka Hostlnger je 3600 m dolgo progo prevozil v času 2:39,5. Lakota je dosegel čas 2:41,5, tretji pa je bil Francoz Cotter 2:43,8. Planiške bodice V Planici, za časa tradicionalnega tedna smuških poletov, se je pripetilo nič koliko zanimivih, šaljivih, pa tudi razburljivih dogodkov, Pa ne le v Planici, temveč tudi na Bledu, kjer je bil sedež organizacijskega odbora, novinarjev in tekmovalcev. TTOTEL TOPLICE je imel / / v zimski sezoni doslej najboljši promet. Kljub temu, da so smučarski skakalci končno le Športniki, se niso branili tu pa tam tudi kakšne žgane pijače, pridno pa so jim pomagali še tudi vsi drugi, ki so ob večernih urah sedeli ob zvokih prijetne glasbe v salonu in se pomenkovali o tem in onem. Manjkalo je le eno: za ples je bilo premalo deklet! ARREN MILLER, znani ameriški producent smučarskih in drugih atraktivnih filmov, je prišel tudi v Planico, da bi posnel polete. Uspel mu je tudi ves potek Šlibarjevega nesrečnega skoka in padca, vendar je Američan kasneje dejal, da tega ne bo predvajal, ker' da je grozno. Sicer pa je Millerjev filmski arhiv, barvni in tonski, ki ga je predvajal dvakrat zapored v restavraciji hotela Toplice, nekaj izrednega. Od Japonske do Amerike, Anglije, Francije, Južne Amerike, na smučeh, na Havajih na posebno jadranje na morskih valovih, vse to je zmontirano v izredno razburljiv in privlačen filmski spek-takl. Aplavza ob uspelih posnetkih seveda ni manjkalo. ŠTEVILNI SPREJEMI so bili pripravljeni za goste planiške prireditve. Tekmovalci se jih niso vseh udeležili, ker so bili morda utrujeni, ali pa so premišljevali o nastopu naslednji dan. Zato'pa so bili najvnetejši obiskovalci novinarji. Z miz so kaj hitro zmanjkale dobrote. Opravičevali so se, da delajo to zato, ker nekdo pač mora pojesti ono, kar je pripravljeno. KOBA CAKADZE, menda najpopulnarnejši sovjetski skakalec, je bil vse dni v Planici slabe volje. Nič ga ni moglo razvedriti. Ko so ga še začeli malce zbadati, da pač vedno ne gre, se je razjezil. Imam 28 let, je dejal, prisegam vam, da bom nastopil le še na olimpijskih igrah prihodnje leto v Innsbru- cku, potem pa, -na svidenje! In to kljub temu, da sem še mlad. Mi Gruzijci žiinmo namreč izredno dolgo in tako ima moj ded sedaj 109 let. Zato z 28 leti res še nisem nesposoben za šport! ЛШОИ1, črnolasi in atletsko razvit Italijan v živordečem puloverju, sicer ni slabo skakal, imel je pa precej smole, saj je dvakrat »pogrnil« ko bi z daljavami in slogom dosegel prav gotovo visoko uvrstitev. Svojo jezo je zato stresal zvečer na Bledu, ko je partnerko v ritmu divjega twista izmučil do konca. OČE KERSTEIN, ki je skrbel za skakalnico, je bil ves teden že pred prireditvijo na nogah. Okoli 60 delavcev je delalo takorekoč podnevi in ponoči, očak Kerstein, že prej stalni sodelavec pokojnega inž. Bloudka, pa ni spal nikoli, saj je bedel stalno nad velikanko. Pravili so ,da je bil prvi dan, ko se je skakalnica zmehčala in so preložili skoke, tako obupan, da se je hotel skriti, da ga nikoli nihče ne bi več našel. Pa, to ni bila njegova krivda. FIS-eksperti so namreč tudi malce prepozno preizkusili, kako in kaj je z doskočišče... in so se tega spomnili šele takrat, ko bi-se moralo tekmovanje pričeti. OVINARJ1, ki jih je bilo v Planici iz tu in inozemstva okoli 90, so bili seveda najbolj nadležni od vse 60.000 glave množice, ki je obiskala Planico. Želeli so zvedeti vse, negodovali so, če je bilo le kaj malo narobe, najbolj pa jo je »pihnil« eden izmed njih, ko je želel dočakati v nedeljo predsednika Tita v njegovi loži. Fant je pač poskusil, vendar mu ni uspelo. Mož postave ga je z lepimi besedami napotil na novinarsko tribuno. б-GMUND RUUD, nekoč planiški junak, sedaj že ostarel Norvežan in vodja komisije pri FIS za smučarske skoke, je bil nekega večera tako »razpoložen«, da je pozabil plačati zapitek. Ko ga je natakar opozoril, se je brž opravičil, natakar pa je v spa-kedrani nemščini dejal: »Nič pardon, nič pardon, plačati, plačati.« Prejel je bogato napitnino ... RECANJE Kot strokovnjaka smo ga zaprosili za nekaj odgovorov. Slaven mož, nizke postave in dobrodušnega nasmeha, se je rad odzval naši prošnji. # Kako ste na splošno zadovoljni z letošnjo planiško prireditvijo? * — Letošnj. tekmovanje je, kot vsa ostala doslej, dobro pripravljeno. Organizacija, ki je v petek nekoliko šepala, je brezhibna in tudi skakalnica je v redu. # Kaj menite o formi jugoslovanskih tekmovalcev? — Zal lahko ugotovimo, da niso V takšni formi, kot so bili na prireditvi leta 1960. Imate zelo nadarjene tekmovalce, ki bi pa po mojem mnenju morali več trenirati, predvsem na velikih skakalnicah. Škoda bi bilo, če bi bili Jugoslovani samo solidni skakalci pri takšnih in tolikšnih napravah, ki jih na svetu redko najdeš. ф Kako je pa kaj z Nordijci, kjer je smučarski šport doma? — Veste, pri nas na severu nimamo velikih skakalnic, kot je vaša tukaj in pa Obersdorf ter Kulm. Imamo samo manjše, klasične, kjer so naši tekmovalci za sedaj še nenadomestljivi. Zato je plasman severnjakov pri prireditvah na večjih skakalnicah vedno nekoliko nižji, kot bi ljudje pričakovali. Je pa pri nas smučarski in tudi skakalni šport le najbolj razširjen. To pri nas ni nikakršna atrakcija, ampak športni užitek. 9 Kaj menite o letošnji razvrstitvi tekmovalcev? — Kot kaže, bo tudi letos uspelo vzhodnim Nemcem obdr- žati primat. Vendar trdim, da jim bodo v bližnji prihodnosti ostro konkurirali tekmovalci iz vzhoda — Poljaki in Rusi. Ti kažejo iz sezone v • sezono večjo formo, imajo pa tudi lepe naprave. ф Kako vam kaj ugaja preurejena velikanka. Ali je boljša, ali slabša od takrat, ko ste na njej skakali vi in dosegali uspehe? — Planica je zelo spremenila svoje lice. Nov novinarski stolp, preurejeno doskočišče in zalet, vse je sijajno. Velika mojstrovina pokojnega inž. Stanka Bloudka pa mi je vseeno še od takrat, ko šem na njej skakal, zelo zelo tesno pri srcu in se vedno veselim, ko imam priložnost obiskati te kraje. S tem Je bil najin razgovor zaključen. Ruudu se je mudilo na sodniški stolp, kjer je bil kot predstavnik FIS vodja razsodišča. Boris Bergant VTŠ najboljša v namiznem tenisu V telovadnici Kmetijske srednje šole so 23. marca mariborski študenti in dijaki igrali za prvenstvo Maribora v namiznem tenisu. Nastopilo Je 12 moštev in 36 posameznikov vseh mariborskih višjih, srednjih in vajeniških šol. Iz neznanih razlogov se tekmovanja niso udeležili igralci Višje stomatološke šole. Se posebej zanimivo je bilo finalno tekmovanje moštev, kjer so se pomerili VTS in I. gimnazija, ki predstavlja največje presenečenje tega tekmovanja. Zmagali so izkušenejši višješol-ci, ki so ob zaključku turnirja zasluženo prejeli prehodni pokal in diplomo. IZIDI - ekipno: 1. VTS, 2. I. gimnazija, 3. Srednja šola za telesno vzgojo, 4. EGS I., 5. VEKS, 6. EGS II., 7. PA itd. POSAMEZNIKI: 1. Marguč (VTS), 2. Zevnik (I. gimn.), 3. Robnik (I. gimn.), 4. Hojnik (VTS), 5. Lešnik (I. gimn.), 6. Milančevič (I. gimn.), 7. Ljubej (EGS), 8. Jug (VAS) itd. Ob koncu lahko šc zapišemo, da je bilo za tekmovanje veliko zanimanja, kar znova kaže, da si študenti želijo takšnih in podobnih športnih tekmovanj! Jože Suman Točno Četrt stoletja Je minilo, odkar Je Botvinik najavil svoj pohod na šahovski vrh. 1938 — AVRO turnir — sodelujejo Capablanka, Aljehin, Euwe, Lasker In Botvinik — vsj bivši In bodoči svetovni prvaki, poleg njih pa še vrsta velemojstrov. Zmagala »ta Capablanka — takrat bivši svetovni prvak in Botvinik. Tako Je prvak Sovjetske svežo opozoril šahovski svet nase. Čakati pa Je moral v Aljehinov! senci še deset let. Po Aljehl-novl smrti so Sahlsli ostali brez prvaka. Napočil Je Botvinlkov časi S premočno zmago na turnirju petih najboljših sl Je nadel šahovsko krono Od takrat Jo minilo 15 let. Botvinik pa še vedno sedi na šahovskem prestolu, čeprav ima že 52 let. Izzivalci Broasteln, Smislov In TalJ so bili sireč mnogo mlajši, pa so vendar sklonjenih glav zapuščali šahovsko bojišče v Moskvi. Smislov In Tal) ata uspela v prvem dvoboju, v povrat- TRDOVRATNI BOTVINIK nem pa Je bil uspešen stari svetovni prvak. BotvLnik Je »spel vedno prav takrat, ko Je bil šahovski svet že prepričan, da Je z njim končano. Letos igra BolvlnD Že sedmi dvoboj za svetovno prvenstvo, Šahovska Javnost pa Je manj kot kda| k°H prej prepričana, da bo Botvinik izgoni naslov. Zakaj V Botvinik Je svoje grobarje prevečkrat razočaral. Letos *> Previdnejši, čeprav ima svetovni prvak vsako leto manj možnosti za uspeh. **o zmagi proti Talju v zadnjem dvoboja za šahovski prestol. Je Botvinik Izjavil, da ne bo branil naslova, Če bo izzivalec sovjetski šahlst. Izzivalec Petroejaa Je sovjetski šahlst, Botvinik pa kljub t*®0« Igra dvoboj. Besede tore) ni držal. Lahko se samo vpra- šamo, ali Je dal Izjavo zaradi utrujenosti po odigranem dvoboju, zadovoljen da Je še enkrat uspel Lahko, da sl Je enostavno premislil. Strokovnjaki vidijo v tem najbolj značilno lastnost svetovnega prvaka — trdovratnost. Trdovratnost Je bila tista, ki le Bo-tvlniku tolikokrat pomagala na šahovskih turnirjih, s trdovratnostjo se Je lotil priprav za povratne dvoboje, priprav, ki so trajale celo leto! Trdovratnost Je bila Usta sila, ki Je akumulirala tn koncentrirala Botvinikovo energijo, da Je ponovno uspel. Letos ,ko nima pravice do povratnega dvoboja, pa bo Botvinik Še bolj trdovraten. la Petzosjan, ki izgubi partijo vrako prestopno leto, Je Izgubil že prvo partijo v dvoboju za svetovno prvenstvo. Analize so pokazale, da Je Igral Tigran zelo nervozno in daleč od prave moči. Bo-tvlnlk Je tako že na začetku dobil veliko prednost. Vprašanje Je, ali Jo bo tudi Izkoristil. Poraz Je namreč psihološka prednost za Petrosjana. Igralci Petrosja-novega kova so sicer Često nepremagljivi na turnirjih, prav zato pa se porazov še tembolj boje. Petrosjan se Je tako Že takoj na začetku otresel strahu in to ee Je tudi videlo v naslednjih partijah. Botvinik Je moral zlasti v tretji partiji krepko pljuniti \ roke, da Je rešil svojo kožo. Dvoboj Je tako postal mnogo bolj' zanimiv. Petrosjan ie začel igrati s polno mofjo in brez stranu, kar nekaterim Iz-zfvalcem včasih v teku celega dvoboja Ш uspelo. Sedaj bo Botvinik tisti, ki se bo moral trdovratno boriti, da obdrži prednost Iz prve partije. G. L. Festival majhnih presenečenj Prvo nagrado je dobil film »Igra«, Dušana Vukotiča. Dve drugi Slijcpčevič in Kolar. Dve tretje nagrade: Babaja, Makavc-jev, Mimica in GluščeviC. Nagrado CK ZMJ je dobil Vladen Sli-jepčevič za film »V novem mestu« za na;lnspelcjši film s sodobno temo. Hočeš, nočeš — je Beograjski festival bil ves čas v znamenju Oberhausena. Ze na svečani otvoritvi je bilo jasno, da bo za film leta proglašena »Igra« Du- gimi, za njimi pa še dokumentarni film Miljenka Strbca. Čeprav ta film ni na enaki višini kot njegove prejšnje stvaritve, predstavlja eno od lepih dožive-.tij četrtega dne festivala. Maka-vejeva »Parada«, ki ga cenzura svoj čas ni pustila predvajati, je izzval veliko zanimanje in nato razočaranje. Kljub temu je bil Makavejev zanimiva in često omenjana osebnost na festivalu. Ce se ozremo nazaj, sta bila Va-troslav Mimica s filmom »Mala kronika« in Babaja s »Pravico« po kvaliteti daleč pred drugimi. »Pravica« je potrdila, da je Babaja velik eksperimentator in zelo močan v kratkem filmu. Zakaj toliko vztrajajo po njegovi vrnitvi k igranemu filmu? Morda bi s kratkim filmom, ki nudi več dosegljivih tem, bolj uspel. Festival je vlil mnogo optimizma glede domačih ustvarjalcev, ki so v veliki meri izpolnili pričakovanja. Janez Sever ф VOLK napada. Na Sa, pianini so po sneli uspešen ksalkl Ulm. Sana Vukotiča. Prvi dan je bil eden najzanimivejših. Najboljši rilm tega dne »Ena puška gre v mesto«, B. Celaviča je ustvarjen s polno fantazije in duhovitosti; »Na kamnu in počitelju« Pjera Majhrovskega in »Krsto Hegedu-šič« M. Femana, pa so zadovoljili. Drugi dan je bil v znamenju popularnega eksperimentatorja in duhoviteža Dušana Makavejeva ;er V. Siijcpčeviea. Makavejev je ustvaril kratek, neverjetno dinamičen film, brez večjih pretenzij; o tem, kako se brez večjih težav lahko ustvari prostor za igro otrok med nebotičniki in neštetimi ograjami. Slijepčevičev film o novem mestu simbolizira mladost in je rezultat velikih naporov z odlično kamero. Tretji dan; najslabši. Edini boljši film je bil poskus Slobodana Invičiča »Linija kljubovalni-ca«, kjer je hotel skozi beležnico prikazat) dela iz partizanske likovne ustvarjalnosti. Navzlic velikim možnostim, ki jih nudi gradivo jf film nerazumljiv, zaradi prehodov od originalnosti do improvizacije. na hitrico Film je rešil zelo doher tekst Branka V,-Radičeviča. Četrti dan: najboljši Predvaja-li so »Malo kroniko« Vatroslava Mimice. Babajevo »Pravico«, ki kvalitetno prednjačijo pred dru- Kaj pravite k temu? Duhovi konservativnih Angležev so se vznemirjali, ko so izvedeli, da bodo za novi film posneli ves potek poroda v neki bolnišnici. Obsojajo tudi tiste žene. ki so privolile, da se njihov porod prikaže na filmskem platnu Vendar se še niso odločili Igrata Mary Ure in Dirk Bognrde 9 Nasveti niso pomagali Antonia )e zapustila njegova mlada tena. Ko) pravijo starejše damel reportažni zapis ■ I do jahorine in nazaj Ce se odločiš za tako dolgo pot in ne veš, kako boš potoval po neznanih krajih — in če odhajaš prav na 8. marec, ko je sonce v Mariboru že žgeč-kavo in ko naše kolegice praznujejo svoj praznik — potem mora biti v tebi malo pustolovca. Zato, ker potuješ v neznano, in ker puščaš doma dekle, da bo praznovalo brez tebe (ali drugače rečeno: z drugim). Bilo nas je več. Skoraj štirideset y pričakovanju nervoznih obrazov, od tega nekaj deklet in vedeli smo, da nas potem takem na Jahorini čaka težko osvajalno delo (tiste, ki smo bili odveč). Mi Slovenci pravzaprav postajamo Čudni šele, ko potujemo na jug. Predstavljajte si nas: veliki nahrbtniki, težki smučarski čevlji, oprema in smuči. V Zagrebu smo bili v središču pozornosti ob piramidi^ prtljage, ki smo jo zložili na peronu.' Kdo ve, kaj so si mislili o nas. Nekemu železničarju pa smo očitno šli na živce, ker je prišel in z zamahom roke zrušil našo prtljago, češ da zakriva telefon, ki ga ni bilo nikjer videti. 'Ampak, kaj mu moreš, on je uslužbenec in ima pravico ukrepanja na lastnem terenu. Čudni smo postajali tem bolj, čim bolj smo se bližali našemu cilju. Na sarajevski postaji smo bili že atrakcija (čeprav mnogi Sarajevčani poznajo take vrste ljudi). Prav gotovo pa takrat, ko smo po nekih hodnikih in stopniščih vpadli v restavracijo skozi zadnja vrata (za »šank«) in ko so nas točajke skoraj kleče prosile naj odidemo. Ali tudi mi smo imeli pred sabo cilj. In hoteli smo ga doseči čim prej. Zato se nismo utegnili muditi ? otroci, ki so nam pred železniško postajo skakali pod noge in zvončkljali z drobižem (delali smo se, kot da tudi tega ne razumemo); opazovali smo Jih mimogrede, našim kolegom iz tujine — gostom mariborskih študentov — pa smo prevečkrat ponavljali: »Gipsys, yes, gipsys!« kakor da ne bi bili sami verjeli, da so bili cigani vsi, ki so nastavljali roke. Toda naša pot se je povzpela nad Sarajevo; avtobus je sicer kašljal, po treh urah vožnje pa smo vendar utrujeni poskakali na višinska tla pod vročim soncem, ki se je pršilo od bleščečega snega. To je jahorinski center z enim hotelom in štirimi domovi, eno smučarsko sedežnico in eno vlečnico, to je kraj, kjer nisem našel reševalcev, ko so se kolegi poškodovali in jih je bilo treba po lastni iznajdljivosti spravljati v do- linske Pale ali pa celo v 30 kilometrov oddaljeno Sarajevo. Torej popolni gorski mir in tišina. Seveda, če ne bi prišli mi. Kajti z nami je prišel hrup, z nami je prišla razvada, da moramo tudi v planinah najti domačnost kot je pri nas. Tam smo jo pogrešali. In zato smo se včasih razvnemali. Naš pravi slovenski temperament pa je izžareval najtopleje v točilnici, kjer je vsega v trenutku zmanjkalo in kjer je točajka zatrjevala, da pijač nima, ker ji ni bilo do tega, da bi šla ponje v klet, kjer so za gotovo bdle. Ampak po nekaj dnevih se je resnično tudi klet izpraznila, osebje pa je bilo v skrbeh: »Ovi Slovenci če i nas popiti!« Pri nas smo navajeni na postrežbo, ko lahko za gotovo izpraznimo vse žepe. Na Jahorini ni tako. Tu nekako odpovedo zakoni pri nas udomačene logike. Uro sem že drugi dan nehal navijati in jo pustil pod zglavjem. Cas je točen samo ob zaključkih. Kadar naročiš dva litra slivovke (za omizje), ti natakar previdno prinese vino, ker ne more verjeti. Nekje drugje zaustavijo eno žičnico, da se turisti in gostje ne bi preveč iztrošili. Vse teče v veliki potrpežljivosti, ki se ml je zdela sorodna flegmatično- sti. Takšni so tudi smuški tereni. Valoviti, strmi, nagubani, sončni, senčni... Kakršne srce zaželi Cesa takšnega nisem še videl (videl sem sicer bolj malo — a Ferenc pravi tako). Vreme, ki prve dni ni bilo najlepše, je kasneje nadoknadilo vse zamujeno. Ne moreš verjeti, da se dogaja štiri dni zaporedoma enako. Dan sončen, noč le toHko oblačna, da na novo zapade pet cm pršiča, jutro pa zopet sončno. Kaj si more smučar lepšega želeti! Kjer je mnogo snega, tudi ni dobro. Vsaj Jahorinci trdijo tako. Kajti sneg jim je zasipal dohode k sedežnici in bi kmalu tudi blagajno, vlečnico pa zapihal, da ne more obratovati. Sneg pa se nikakor noče sta-jati, razen tega je veter prešibak, da bi ga odmetel. To se občuti tudi na cesti. Na povratku, ko smo na ti- hem želeli, da bi še kdaj prišli nazaj, so se nam želje skoraj uresničile in kmalu ne bi mogli oditi. Visok sneg in slabo plužena cesta sta nas zadržala in rešil nas je buldožer, ki sam premaguje vso zimo dvome-terske snežne gomile do Sarajeva. To mesto je pri nas najbolj zanimivo. Niti deset korakov ne moreš stopiti, da ne bi naletel na neko posebnost, in če pešačiš od nove železniške postaje po najdaljšem mestnem premeru do Baščaršije, najdeš toliko nepozabnih stvari, da bi lahko o njih še ln še pripovedoval. Ne samo zanimivo, tudi lepo je to mesto. Ne vem, če ga je opral dež, ampak bilo je čisto. Ozko je ob Miljacki in dolgo, ulice pa so polne ljudL Za-padni del je evropski, vzhodni orientalski. Baščaršija je center te čudovite turške posebnosti, kjer lahko vidiš iz ulice naravnost na ognjišče, kjer se dogaja življenje pred nami, kot da bi dvignili kulise. Kovači, kotlarji, sodarji, slaščičarji, krojači, čilimarji. Bosanci, Turki, Cigani... — »Svega in svačega«, bi bile najboljše besede. Absorbirati čimveč višinskega sonca enega junaka, ki je snel prstan ln se pustil zapeljati.). Ko se tako sprehodiš po mestu ln gledaš zagorele obraze, ki so dneve in dneve na ulicah in ko zapikuješ svoj radovedni evropski pogled v plameneče oči eksotičnih mladenk, ki te spominjajo na arabsko sonce, se ti zdi, da bi se moral tod pomuditi še vsaj nekaj dni. (Imeli smo samo Hoteli smo pozdraviti sarajevske študente, ki so bili veseli našega obiska. Popeljali so nas po mestu in nam s ponosom pokazali nekaj prostorov, kjer jim je omogočeno pravo delovno življenje. To je velika in razkošna knjižnica z monumentalnimi »salami«, to je njihov klub, to so njihovi študentski domovi; povedali so nam marsikaj o svojem delu, o iskrenih prizadevanjih mlade sarajevske inteligence, o iskanju lastnega sarajevskega in bosenskega obličja. Pravijo, da za iskrene poskuse dobe tudi iskrena priznanja. Simpatično! Tako pa tudi mine dan in človeka zanese po ulicah, da bi ujel delček večernih razgovorov, ki se vrte okoli nogometa, o filmih, o dekletih. Na nekem drevesu na glavni promenadi je rdeč plakat, ki vabi na ples, dva metra dalje osmrtnica »dobrome či-ki«, potem še ena. Ob tem stoje fantje in dekleta in se šalijo, in to nikogar ne moti. Življenje je pač tragikomično. Pospremil sem kolege na vlak in ostal še nekaj ur v zapuščeni mestni kavarni. Neka obveza me je premagala, da sem spremenil smer potovanja v naše glavno mesto, kamor vozi dnevno samo en brzi vlak in kjer kupljene rezervacije nič ne veljajo. Ni čudno, da sem zbolel in me ni bilo tako dolgo domov. TINEK ne P fon njet ni < riik »ph i« J vor n in E. Mo, c div /asi nih tim ien vb#, Lot, A malo je takih zborov Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« Ljubljanski Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« se je v osemnajstih letih svoje dejavnosti po svoji kvaliteti povzpel na vrh jugoslovanskih amaterskih zborov. S tem nadaljuje tradicijo predvojnega Maroltovega zbora. V znak priznanja je rektorat univerze podelil zboru akademski naziv. Vztrajno delo, s katerim je dosegel zbor Izvrstno kvaliteto je pripomogel k temu, da Je vzbudil pozornost, ne le doma, temveč tudi v tujini. Tako je postal gost mednarodnih študentskih festivalov v Franciji ter odnesel prvo mesto 1958 v Toulousu in naslednje leto v Strassbourgu. Izredno uspešna je bila lanskoletna turneja zbora po Zapadnl Nemčiji, kjer so bili ljubljanski pevci v vseh mestih, kjer so nastopali, deležni nepozabnega navdušenja občinstva in enotne, zelo ugodne kritike tiska, ki je vzporejal zbor z najkvalitetnejšimi umetniškimi ansambli v Evropi. Takšen uspeh je sad trdega ln vztrajnega dela, izredne zavzetosti in odgovornosti mladih pevcev, ki jih je združila pesem. Kakor mi je pripovedoval podpredsednik zbora Jože Stivan, vadijo tedensko trikrat po dve uri, neposredno v času nastopov pa še več. Zbor šteje 75 študentov in študentk z vseh ljubljanskih fakultet, vodi ga pa sposoben dirigent Lojze Lavrič, ki je dobil letos Prešernovo nagrado za (svojo) skladbo. Zbor odlikujejo tudi zelo dobri notranji odnosi, saj je to trden kolektiv, ki ga poleg pesmi utrjujejo nepozabna doživetja z uspelih nastopov In A turnej, gaj jim bodo na primer II ostali nepozabno doživetje tre-nutek, ko so zapeli v znameniti dvorani v Berlinu, na fe- — stivalu v Tiibingenu in drugod. S1HTEZA JAZZA IH KLASIČNE GLASBE nem in ske ►bi- am •ov# de- az- imi iji- so re- ske ra- ra- udi RazmejUoena črta med jazzom in takolmfnovano »resno glasbo* porta/a čedalje ožja. Z ene tirani se je Jažt ti današnji vsestranski intelek-hializactji umetnosti začel naslanjati na dosežke sodobne klasične glasbe, pa tudi na dosežke baroka in immetionizma, na drugi strani pa tuai klasična glasba ni mogla ostati vootem thladna* ob vitalnosti jazza, ki nedvomno daje svojevrsten pečat glasbenemu življenju naše dobe. To zbliževanje je ustvarilo pogoje za sintezo med tema inačicama glasbene umetnosti. Prvi prodor črnske glasbe o simfonično tvornost sega v konec prejšnjega stoletja. Takrat jazz sicer še ni obstajal, pač na to sužnji na ameriških plantažah peli svoie pesmi-spirituale in minstrele, iz katerih se Je jazz kasneje razvil. Prvi, ki je govoril o sčrnski glasbit, je bil Antoniu Doolak. Ta je J892. leta potoval po Ameriki, kjer je slišal glasbo, o kateri je kasneje dejal, da izraža vsa človekova razpoloženja. Je patetična, divja, umirjena, hitra, razigrana, počasna, kot so ljudska čustva. Po vrnitvi v domovino je nastala njegova simfonija *Ix novega sveta*, za katero je uporabil črnske napeve, predvsem napev duhovne pesmi >Sming Lom, Snoeet Chariot*. Na drugi strani pa to znani izva- jalci jazza krepko posegali po motivih iz zakladnice simfonične in operne glasbe. Jeli p Roli Morton, pianist Nem Orleans stila, je velikokrat opletal v svoje improvizacije kot >šonge*, napeve iz oper in koncertov. Najpogosteje je Morton improviziral na >Mizerere* iz Verdijevega Trubadurja, ki je imel zanj poseben čar, kot to pričajo številne ohranjene plošče. Posebno poglavje združevanja elementov jazza in klasične glasbe se začenja z Georgeom Gershmi-nom. Z orkestrom Paula Whitmana je na znamenitem kocertu 12. februarja 1924 v nemyorški dvorani Aeolion Hall prvič izvajal Rhapsodp in blue (Rapsodijo v modrem). Znamenitost tega koncerta je o tem, da so na njem prvič o zgodovini glasbe izvajali jazz v koncertni obliki. Glavni dokaz za umetniško upravičenost tega poskusa bi naj bila Rapsodija. Med občinstvom so bile takratne veličine resne glasbe vsega sveta: dirigent Stokovski, pianist Godovskp, skladatelja Igor Stravinski in Sergej Rahmaninov, violinisti Heifetz, Ehmer, Kreisler in mnogi drugi. Koncert je uspel in tako potrdil upravičenost tega poskusa. Kasneje je Ger-shmin napisal še An American in Pariš (Američan v Parizu), Klavirski koncert in končno opero Porgp in Bess, ki jo nekateri smatrajo za iporoko* med jazzom in opero. Za Gershvinom so se posluževali klasične glasbe še mnogi drugi, med njimi Bix Beiderbecke, ki je skompo-niral vrsto uspelih del — In a Mist (V megli), By Candlelight (Pri svetlobi sveče), Flashres (Odsevi). Dela A so nastajala pod očitnim vplivom impresionistov Debussyja, Ravela, pa tudi Stravinskega. Ko poslušamo te skladbe, se nam zazdi, kot da bi stali pred sliko Maneta, Degasa, Renoirja ali poslušali verze Paula Ver- laina. Seveda Bix ni bil osamljen, pod istimi vtisi so ustvarjali še Georg Handy (The Man l Love), Bob Grea-zinger, Duke Ellington in vrsta drugih. Duke je po Lisztovi rDrugi madžarski simfoniji* napisal variacijo iEbony Rhapsodp*. Zanimive so tudi njegove suite, lista posvečena Shakespearu z naslovom »Suck Smeet Tunder*, Solitude, suita sBlaek, Braron and Beige* in seveda *Sym-phony in Black*. Sodelovanje med jazzom in komorno glasbo se je še stopnjevalo o progresivnem jazzu. Glavni predstavnik tega obdobja je bil Stan Kanton, znan po svoji skladbi >The City of Glass*. Vrhunec je ta sinteza dosegla o moderato jazzu. Vodilni predstavnik te smeri je znani The Modem Jazz Quartet s svojim komponistom Johnom Lemisom. V tej zvrsti jazza se je uveljavil tudi naš Zagrebški jazz kvartet. Kvartet igra v zasedbi — klavir, vibrafon, bas in tolkala, vodi pa ga Boško Petrovič. Razen njega igrata v kvartetu še Davor Kajfež in Miljenko Pro-haska. S stališča sinteze med jazzom in komorno glasbo, sta dva renomirana kvarteta — Zagrebški jazz kvartet in Zagrebški komorni kvartet, priredila skupen koncert. Podoben koncert sta pred tem priredila že The Modem Jazz Quartet in godalni kvartet >Веаих Arts*, toda to zagrebškemu poskusu nikakor ne zmanjšuje vrednosti. Na koncertu so izvajali tri vrste kompozicij: z ene strani auten-tičen jazz, z druge pa dela Debussp-ja, Šostakoviča in Petriča. V tem delu koncerta sta orkestra koegsisiirn-la le spodijumsko*. V tretjem delu koncerta so izvajali glasbo Davora Kajfeža, Johna Lemisa in Guntherja Schullerja, ki je izvirno pisana za simbiozo godalnega in jazz kvarteta. Poslednji del programa je pokazal ne samo možnost sinteze sznotraj* orkestra, temveč je tudi gledalcem nudil glasbeno zadovoljstvo s po-, vsem novo obliko ekspresije. Branko Maksimovič I зог itk et. ?nt tos >jo) lo- to 50- lo- m ner re- 10- te- »start* namreč, ki jih je »Narod* drugega za drugim izzival in »okarakterizi-ral*. Ustanovili so »Slovenca*. Nemirna polica la edini slovenski časopis o tem času »Kmetijske in rokodelske novice*), je brodarila brez cilja, malo sem, malo tja, ob neizmernem veselju posadke, kadar je do nje padla kakšna drobtinica s cesarske mize. V to tihožitje se je od časa do časa vpikoval Fran Levstik, edina garjeva ovca, ki si je upala kaj odločnega povedati o časniku >Najprej* Le-ta pa je kaj kmalu moral »stopiti nazaj*, z drugimi besedami propasti. V Slovenskih političnih vrhovih je prišlo do cepilDe na »Mladoslovence« in »Staroslovence*. Eni in drugi so pričeli organizirati velike ljudske shode — tabore, kjer so se postavljali z več ali manj »revolucionarnimi narodobudniikimi* govori. Obdobje, ki so se »Mladoslovenci* in »Staroslooenci* prepirali in se obkladali z najrazličnejšimi vzdevki in pridevniki, imenujemo kulturni boj. Časopisa »Slovenec* in >Slovenski narodi sta bili glasili klerikalnih konservativcev oz. liberalcev, »starih* in »mladih*. „Slovenskega naroda“ politični program V Mariboru je 2. aprila 1868 izšla prva številka časopisa »Slovenski narod*. V uvodniku se nam lepo predstavi s političnim progranom: »Kakor že ime kaže. namenjen je naš list slovenskemu narodu v besede najširšem pomenu: Blagostanje in korist narodova je in ostane njegovo prvo in glavno -»odilo. vzajemni pomoči oseh slovanskih bratov o Avstriji in južnih sosedov Hrvatov in Srbov. Vse bi bilo lepo in prav, ko bi »Slovenski narod* pisal samo tako, zbiral novice iz Slovenske Bistrice, Gradca, Ljubljane, Celja in drugod, objavljal miroljubne oglase kot je npr. tale: Oglasnik Podpisani naznanja, da je s pričetkom prešlega mesca sam prevzel gostivnico (pisano približno tako, kot bi to danes storil mariborski »Večer*) v svoji hiši pri »Sandrvi-stu*, po domače pri »Hanzeku*. Tedaj uljudno vabim vso gospodo, posebno deželane, ki dohajajo o Maribor, naj ga s svojim obiskdm poča-ste. Skrb mi bo za okusno jed in pijačo po nizki ceni in za snažne postelje in sobe, ter za postrežbo sploh. Prostoren hlev za konje in veliko dvorišče za vozove je pripravljeno. Tudi kupujem in prodajam vino po vedrih in polovnjakih. Rapočev Janez po domače Hanzek gostivničar Pa vrag ni dal Jurčiču et Comp. miru, o >Narodu* so se pojavili članki kot tale z naslovom: »Vade me-cum poslancu L. Svetcul* — in to na prvi strani: Gospod poslanec Luka Svetec ni več stari SvetecI Tako je djal davi o kavarni domorodec prebravšl njegovo zagovarjanje v poslednjih »Novicah*. In človek res ne ve., kaj bi rekel. Da so naši ljubljanski raz-prvaki zelo občutljive kože kdo tega „Slovenec" -političen list za slovenski narod »Dandanes nihče ne more več prezirati, kako važni so politični listi. Brez političnih listov se nobena stranka ne more utrditi, naj je še tako velika, z listom pa si tudi slaba pridobi čedalje več moči in izpodrine naposled svoje nasprotnike,* začenja »Slovenec* v uvodniku in nadaljuje: »Slovenski rodoljubi čutili so to že zdavnaj. V ta namen so bili ustanovili »Slovenski narod*. Z veseljem smo ga pozdravljali, ko je bil zagledal beli dan, ker smo zatrdno upali, da bo pravi političen organ naroda slovenskega. Toda zlasti o zadnjem času stopil je ta list med število tistih, katerih opravilo je, da pobirajo laži, psujejo in grdijo tiste, ki niso z njimi enakih misel ter so narodu v spridenje. ne pa korist. Nasledek tega početja je z dražba In sovraštvo med rojaki, ki so poprej vedno bili složni in so o tej slogi nasprotnikom kljubovali in pa sramota pred sovražniki in tujci. Zivopotreben, torej od oseh strani zaželjen je bil nov list, kteri bi možato. nepristransko in ob enem pošteno in olikano zastopal zadeve naroda slovenskega. To so sprevideli vsi pravi rodoljubi, kterlm je blagor naroda slovenskega resnično pri srcu in ustanovili so »Slovenca*, kteri danes prvikrat stopi pred spoštovane slovenske čltatelje Prizadeval *i l bo, biti v pravem pomenu Slovenec. Slovenci pa smo zvesti in vdani predzvišeni Habsburški rodovini in avstrijski monarhiji. V tem smislu bode delal tudi »Slovenec* po besedah pesnikovih: »Hrib se omaja in hrast, zvestoba Slovenca ne gane.* No, no, stvar je postala resna! V slovenskih političnih krogih je zapihala burja. Letele so psovke in drug drugemu so si trgali krinke iz obrazov, to je bilo veselo! »Slovenec* se je razhudil:* »Narodova omika* o listu 43 pripoveduje o nekem tepežu o Loki s sarkastičnim pristavkom: »Saj je znano, da je bila Loka in nje bližnja okolica dozdaj glavno gnezdo »misionov.* — List, ki se predrzne tako brezobzirno razžaliti celo mesto in okolico naj ne bi besede »omika* nikoli več zinil. In se od časa do časa zgražal: »Liberalna nesramnost* »Narod* in »Tagblatt* sta nekaterim škofom darovala »fleisszettel-ce* za pastirske liste ... Ali se vam kaj zdeha? Seveda so se eni kot drugi odločno branili obtožb, da zastopajo interese posameznikov. Tako piše »Slovenec*: »Nobeni listi* nimajo toliko osebne politike, kakor lažji — liberalni in med temi ni »Narod* zadnji in vendar rad pisari zoper osebno politiko. V številki 43 pa pravi: »Kakor se ne bo posod kute naprej sililo in povsod molitvarenje zahtevalo, pa je kompromis med razboritimi ljudmi lehak* — govorjenja je tukaj zlasti o »Matici*, koliko je t,.:n »molitoarstva*. koliko kut se naprej sili, to vsak lahko ve, torej lahko tudi ve, koliko je »narodovo* krepe-Ijanje na rodoljube vredno. Pač pa bi se po pravici smelo reči nasprotno. Kolikor se ne bi povsod »Narodovo* brezverstoo naprej sililo in povsod laži — liberalstvo zahtevalo, pa je kompromis med razumnimi ljudmi lehakl Pravil je ob novem letu, da bo opustil osebno politiko, toda brez napadanja na osebe, ta list ne more živeti, kakor žaba ne brez In-že in blata. Tako so se kregali. Tako se kregajo (udi dandtnes, Le tisti čitatelji, ki so se včasih za osem goldinarjev in deset krajcerjeo letne naročnine krepko razvnemali, jih ne berejo več. Danes so lepo m trni, ležijo na policah, vezani o trdne platnice. P. Bronzan V maju se bo sestal Plenum CO, ki bo obravnaval najaktualnejša vprašanj iz problematike ZS Jugoslavije. Najosnovnejše vprašanje, ki se mu bo posvetil Plenum, je idejna vzgoja študentov. V letošnjem letu so bolj kot kdajkoli doslej oživele razprave o politično ideološkem delu organizacije ‘Zveze študentov in osnovnih organizacij ZK na visokošolskih zavodih. Pred nedavnim je bil v Zagrebu sklican sestanek sekretarjev Univerzitetnih komitejev ZK in predsednikov Univerzitetnih odborov ZS. Politična aktivnost na visokošolskih zavodih je nakazala mnogo vprašanj, ki se Jim moramo fz dneva v dan resno posvečati. Posebno aktualna problematika visokih šol in Univerz Je povezana z našim kulturnim in znanstvenim delom. Posvetiti je treba mnogo pozornosti Idejnim pojavom, ki jih srečujemo med študirajočo mladino, gre posebno za nekatere negativne pojave, ko se napačno tolmači vloga inteligence v naši družbi. Te negativne težnje se posebno jasno kažejo v današnjem sistemu delitve, v odnosu med štipendisti in štipenditorji, v splošnem odnosu do intelektualnega dela in v končni črti do dela nasploh. Plenum bo moral razpravljati o vprašanju idejnosti pouka in posebej o predmetu Osnove družbenih ved, ki se predava na vseh visokošolskih ustanovah. Pri pripravljanju Plenuma bo vzpostavljeno tesno sodelovanje s CK ZMJ, ki pripravlja podoben material. V drugi polovici aprila bo sklican sestanek nekaterih članov CO ln Univerzitetnih odborov z uredniki študentskih listov. Na tem sestanku bodo razpravljali o vlogi študentskega tiska pri idejno-političnem izobraževanju študentov in organizaciji družabnega življenja študentov. Posebna komisija bo v kratkem proučila vprašanje zdravstvenega zavarovanja študentov. Po podrobni analizi stanja zdravstvenega zavarovanja bo konec aprila ali v začetku maja poseben sestanek CO o tem vprašanju. Na III. plenumu CO so razpravljali o vlogi organizacije ZS pri poboljša-nju študijskih uspehov študentov. Študentski kulturni teden v Mariboru V га*м «4 t. tl« 15. april« 1943 bo v Muri bor« študentski kulturni teden. S prireditvami ▼ okvir« tedna boste seznanjeni prek« dnevnega časopisja. OBISKALI SO MAS Te dni so prišli na obisk v Maribor predstavniki višjih šol in fakultet iz Prištine. Bili so tri dni gostje mariborskega , združenja visokošolskih zavo-i dov. Namen njihovega obiska 1 je bil, utrditi prijateljske vezi in izmenjava izkušenj o metodah dela. o problemih izrednega študija, o povezavi študija z gospodarstvom in podobno. Ker je Priština prav tako, kot Maribor, mlado visokošolsko mesto, smo zaprosili prodekana pravne fakultete v Prištini dr. Marka Krasnika, da nam odgovori na nekaj vprašanj o življenju njihovih študentov. « Kakšne visokošolske zavode imate v Prištini? — Dosedaj so bile pri nas I ustanovljene: pravno-eko- nomska fakulteta, filozofska fakulteta, višja pravna šola, višja tehniška šola, višja agronomska šola in višja ekonomsko komercialna šola « Ali imate enake študijske programe kot ostale šole in kako rešujete vprašanje študijskega materiala? Programi vseh naših šol so vsklajeni z ostalimi fakultetami tako, da se lahko študent, ko konča višjo šolo brez kakršnihkoli izpitov vpiše na fakulteto iste stroke. Glede študijskega materiala skušamo problem rešiti z izdajanjem lastnih skript — podobno kot pri vas. Študent plača za list skript največ 3 dinarje. Razliko pokrijemo z raznimi skladi ter z zmanjšanjem stroškov izdaj na primer: pisec skript dobi povprečno le 10.000 dinarjev. « Kako rešujete ostale študentske probleme (prehrana, stanovanjc, socialnoekonomska pomoč)? Precej probiemov nam je uspelo rešiti, precej vprašanj pa je za enkrat ostalo odprtih. Študentje imajo svo-io menzo, vendar je njena kapaciteta premala. Sedaj delamo na adaptaciji še ene menze, ki bo prav tako izključno služila študentom. Na jesen bomo pričeli z gradnjo študentskega doma. Vprašanje nastanbe smo doslej reševali s »krpanjem« po manjših domovih. Glede socialne pomoči študentov pa naj oo-verri, da tudi pri nas ta problem delno rešujemo s subvencijami. Pri nas ima 50°/o študentov štipendije, nekateri pa so si najeli študijske kredite. ф Kakšni so študijski uspehi? — Ne morem reči, da so dobri. Pri lanskem prehodu iz prvega letnika v drugi ni izpolnilo pogojev na naši šoli skoro polovicj študentov. Študent, ki se želi vpisati v drugi letnik mora opraviti vse izpite predavanih predmetov. Tistim, katerim je manjkal le en izpit, smo dovolili pogojen vpis. Kljub temu je bil vpis velik. Redni študentje imajo pri nas tri izpitne roke in jih povprečno 30 “/« odstopi od prijavljenega izpita. Izredni študentje pa imajo 6 izpitnih rokov; v januarju in februarju se je pripetilo, da jih celo do 80 ,J/o ni pristopilo k izpitu. Mislim, da lahko vzrok iščemo v preobremenjenosti s sestavo letnih bilanc # Vaši vtisi o Mariboru? — Maribor mi je zelo všeč. Sicer pa nisem tu prvič. Pred dvema letoma sem bil za krajši čas tudi na Pohorju. Bilo bi koristno, ko bi.poleg predstavnikov vašega združenja prišli k nam tudi predstavniki študentov. Tako bi lahko najbolje spoznali življenje naših študentov in reševali -ne probleme. kr Študentje v svetu BEOGRAD: Na Strojni fakulteti v Beogradu je s temo: »Sistem izpuščanja ladij v vodo« doktoriral Rašid Hamid al Ana. Ob tej priliki so mu naši študentje priredili majhno svečanost in se tako od njega poslovili. Rašid Hamid al Ana, ki je tul v Jugoslaviji na specializaciji od 195«. leta, se je ob zakljačku vsem zahvalil za materialno in moralno pomoč ter poudaril, da se je pri nas počutil kot doma, Te cini se je vrnil v Irak. MARTINIOUE: Te dni so kolonialne oblasti zaprle v Martinigueu tri študente. Eden izmed njih, predsednik unije, je bil zaprt 48 ur ter nato izgnan iz Martiniquea. Ostala dva so zadržali v zaporu. Nacionalna unija študentov Mar-tiniquea je obvestila o dogodku Mednarodno zvezo študentov. MOSKVA: Na sovjetskih tehniških šolah je bil uveden predmet umetniškega izobraževanja. Preko tega predmeta se bodo študentje seznanjali a klasično sovjetsko in svetovno literaturo, z osnovami arhitekture, glasbe in slikarstva. Program predmeta obsega tudi sestanke in diskusije s priznanimi gledališkimi in filmskimi ustvarjalci in glasbeniki. MILANO: Študentje fakultete za arhitekturo Univerze v Milanu so organizirali nenavadno stavko. Zabarikadirali so se v svoje učilnice in se odločili, da ne bodo dovolili profesorjem pristopa tako dolgo, dokler jim ti ne zagotovijo ostrejšega kriterija pri izpitih. Študentje trdijo, da so bili kriteriji premalo strogi in zaradi tega ni bilo nobene selekcije. V začetku stavkajoči sploh niso zapuščali fakultete, ampak so jim prijatelji prinašali hrano. Sedaj so uvedli »dežurstvo« in tako izmenično stavka 50 študentov. Vseh stavkajočih je okoli 400. A D EN: Policija je zaprla 25 študentov, ki so demonstrirali zaradi represalij, ki jih oblast izvaja nad simpatizerji revolucije v Jemenu in ŽAR. BALTIM00RE: Policija v Baltimooru v ZDA je zaprla preko 33« študentov, med katerimi je bilo precejšnje število črncev, ki so sodelovali v demonstracijah proti rasni diskriminaciji. Zaprti študentje bodo morali pred sodišče. C0L0MB0: Na mitingu, ki je bil v Celombu na poziv Unije študentov Cejlona, so izrazili prisotni nezadovoljstvo zaradi akcije ZDA proti Cejlonu. Z mitinga, na katerem je bilo preko tisoč študentov, je bila poslana cejlonski vladi zahteva po popolni nacionalizaciji vseh inozemskih družb v državi. Če kupite Katedro, berete humor brezplačno* če kupite Katedro, berete humor brezplačno • če kppite Katedro, ber ... bi sc na lep način obrnil na uprave nekaterih Sol, ki razpisujejo izpitne roke samo enkrat mesečno in jim razložil, kako lepo bi bilo, ko bi Študentom dovolili vsaj dvakrat mesečno opravljati izpite, kot je to že na nekaterih Šolah. SATOVNICA .O) 10, SV RK ... bi v hitrem tečaju naučil kolege, ki delajo pri odboru ZS MVZ nekaj osnov slovenske slovnice, mogoče bi se potem nekoliko zamislili predno bi poSiljali po Šolah objave, kot je bila tista o »filmskem teatru« — bi se splazil v Maistrovo ulico 5/III, soba 44 in 45, in prav poSteno oplazil in oSvrk-nil z vseh strani kolege ln kolegice, ki so sejo UO v Ljubljani izkoristili za sindikalni izlet, saj se jih je tja odpeljalo kar 5 (pet) + dva urednika Katedre. Op. p.« seja Je trajala celih 29 minut! DVE HUMORESKI 1. spolne žleze 2. gorilna snov 3. gorski Sčlnkavec 4. francoski klasicistični traged (Jean Baptiste) 5. desni pritok Morave pri Svilajnacu 6. neotesanec, prostak, zarobljenec IZPOLNJEVALKA |LJC )л r f Oz □( УЛ C :o BREZ BESED 1. graciozni francoski ples 2. nemški filozof, Kantov nasprotnik (Friedrich Heinrich) 3. pregrešek, hudodelstvo, kaznivo dejanje 4. enote teritorialne opredelitve 5. Španski filozof (Y Gasset) 6. kolnica, vozarna Ob pravilni rešitvi dobimo v treh posebej označenih diagonalnih vrstah tri mesta v Južni Španiji. $ VEDNO PO MODI Kako srečen je tisti, ki se lahko brez odvečnega denarja oblači sodobno po modi. Tudi jaz sem srečen. Moji dobri prijatelji z nekoliko debelejšimi mošnjami od moje, strmijo v neprikriti zavisti in škodoželjnosti za mano, ko se prikažem na ceeti oblečen in obut v znaku zadnjega krika mode. Moda je moda. Tisti, ki jo upošteva, je v družbi vedno cenjen. Kolikor je ta cenje-noet neločljivo združena z zavistjo in škodoželjnostjo, Je zopet druga zadeva. Na to se ne oziram. Zame je važno, da sem sodoben, da se dobesedno držim modnih novitet in da me upoštevajo. Ce pa se za menoj obračajo glave in me spremlja nič koliko dobrohotnih pogledov, me pa to prav nič ne moti. Cernu? Spominjam se, ko so še despotsko vladale kravate samovezntce. Nositi sem jih začel šele dolgo, dolgo po njihovem »izidu« In še otroci s skrbno obdelanimi prečkami so Jih nosili pred menoj. Cim pa Je bilo mogoče zaznati, da prodirajo kravate na vezanje s takrat popolnoma pozabljenimi vzorci, sem postal pozoren. Komaj nekaj dni je minilo od objave novega modnega krika ln že sem imel kravato obešeno okrog vratu. Dolgo sem kraljeval z njo kot prvi nosilec mode. Tudi »špičaki« so prišli na vrsto. Tukaj šele je zablestela moja osebnost. Skoraj bi lahko trdil, da sem jih imel obute isti dan, ko so začeli prek časopisa propagirati novo obutveno modo (mogoče sem jih začel nositi še teden ali dva prej). Ob tej moji sodobnosti so bili pogledi prijateljev vse prej kot dobrohotni. To dobro vem. Ko je nastopila doba metuljčkov, nisem prav nič zaostajal. Z metuljčkom okrog vratu sem dobesedno trium- firal na prvem plesu po Izbruhu novega modnega vala. V tem trenutku sem se spomnil, da mi je takrat kolega ponujal za mojega flet-nega metuljčka trikratno ceno. Pa se nisem dal premotiti. Na koncu bi mi lahko moji nasprotniki očitali še oderuštvo. Nak, tega pa ne maram. Tudi sedaj se moram smejati. Pred kratkim sem namreč zasledil, da začenja obutvena moda zahtevati čevlje z gumbi. To je šele zame prava srečal Nič ni namreč lažjega, kot ugoditi tej novi modni zahtevi. Primer je isti kot pri drugih modnih krikih. Moj oče, bog mu daj vse dobro, mi je po svoji smrti že pred skoraj desetimi leti zapustil vso svojo garderobo. Dosedanje izkušnje so ml zadostna garancija, da se bom lahko še vrsto let nosil po mo-d 1, vse to pa po zaslugi mojega dobrega očeta. Čevlje na gumbe že nosim. KOZE — Ja, veš, pritožili so se, da prinese študent s šole premalo praktičnega znanja, na tako sedaj prakticiram za direktorja! Gospa Ribič je bila zelo pobožna ženska Poznala je vseh deset cerkvenih zapovedi in vse duhovnike, ki so se odlikovali z dolgimi pridigami. Nikoli ni globlje razmišljala o življenju, le verovala Je vanj. Sleherni dan je čepela v cerkvi in pregibala ustnice, a pri tem mislila na vse drugo, le na boga ne. Največkrat ln najrajši je mislila na svoje koze. Ko je z možem praznovala 25. obletnico poroke, je od sina dobila darilo, po katerem Je toliko hrepenela Tri koze Bila Je presrečna. Od takrat Je vsak dan, uro ali več, stala pred hlevom, gledala koze ln se pogovarjala z njimi, v cerkvi pa Jih Je priporočala bogu In molila za njihovo zdravje Tako Je živela mirno in daleč vstran od vseh velikih nadležnih reči. Nekega zgodnjega jutra je spet nesla kozam hrano ln se skoraj zgrudila, ko je opazila dve kozi, zvijajoči se v krčih Samo kozel je s poskakovanjem prešerno dokazoval, da je še zdav in pri močeh. »Moj bog, kaj se vam je zgodilo, dušice moje!« Je izdavila Nato se ji je zavrtelo pred očmi. Ni izgubljala časa Hitro se Je zbrala, sklenila roke in začela moliti. »Moj bog, samo molitev mi ne bo pomagala,« ji je šinilo takoj v glavo »Treba si bo pomagati na drug način Kaj. ko bi obdarila tiste, ki nimajo niti toliko kot moje koze?« Z veseljem se Je oprijela te misli. Nedaleč Je stanovala žena z otrokom, zelo revna ln bolehna »Njej bom pomagala — in koze bodo ozdravele,« Je globoko vzdihnila Takoj se je napotila k revni ženi Gospo Ribičevo so ob vstopu zaščemele oči, ko Je opazila, v kakšni bedi živi revica z otrokom. »Oprostite, gospa,« je dejala po pozdravu. »Prineslo sem vam nekaj denarja Veste, ni veliko, toda upam, da vam bom s tem vsaj malo ustregla Ah, ne čudite se ... veste, sam bog ml Je dal to lepo misel« Pogledalo je v nebo ln zamaknjeno nadaljevala: »Kakor da ml je rekel: .Pomagaj drugim in jaz bom tebi.1 Da, da, prav tako je bilo!« je vzkliknila gospa s kozami, trdno prepričana da je bilo res tako. Uboga žena se ni ln ni znala dovolj zahvaliti Z objokanimi očmi se je obrnila proti Ribičevi, a ona je samo prikimala in odšla Med potjo je sklenila roke ter pomolila. V mislih Je že videla koze zdrave In krepke, kako živahno poskakujejo okoli nje. Pred hlevom se Je zasopla ustavila Koze so stale na nogah In žrle. Videti so bile zdrave. »O bog, kako st dober!« se ji je iztrgal iz globine prsi krik, poln hvaležnosti ln poplačanega zaupanja v boga Ko si je opomogla je stekla možu povedat veselo novico. »Koze so zdrave, čuješ, koze so zdrave!« »Vem, vem,« je prikimal mož in umolknil Nikoli pa Ji ni povedal, da je med tem ko je ona pomagala revnim, poklical žlvino-zdravnika, ki Je kozam dal ustrezno zdravilo, potem ko je ugotovil, da jim ni n!č hudega