Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik,
izide dan poprej Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K.	Geslo:
Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1'50. Za
Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6 —	j/jg gg UBPO, rfOIH, CBSOPjS.
Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, j kamor je pošiljati rokopise. - - — ------------— -------------------
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.------------------- - - - — - - - - - — -------
I. letnik
V Gorici, 8 oktobra 1914.
38. številka.
Boji na severu in jugu.
Pogumne proti zmagi.
Naš vrhovni armadni poveljnik, nadvojvoda Friderik, je izdal na avstrijske čete sledeče armadmoi povelje: Položaj je za nas in za zavezniško nem. armado ugoden. Ruska ofenziva v Galiciji je jela odnehavati. Skupno z ne tn-š k i m i četami bomo sovražnika, ki je bil pri Krasniku in Zarnošbu, pri In-sterburgu in Tannenbergu premagan, znova porazili in uničili. Proti Franciji je vdrla glavna nemška armada nevzdržno globoko na sovražno ozemlje. Nova velika zmaga je tam na pragu.
'— Na balkanskem bojišču se takisto berimo na sovražnikovem ozemlju. Odpor Srbov je jel pešati. Notranja nezadovoljnost, vstaja, beda in lakota u-grožajo našega sovražnika za hrbtom, dočim sta naša monarhija in nemška država složni in močni v krepkem zaupanju. To, nam zločinsko vsiljeno vojno, bomo dobcjevali do zmagovitega konca. To je resnica o našem položaju. Vsem častnikom se naj to sporoči, moštvu pa se naj stvar razloži v maternem jeziku.
Nadvojvoda Friderik, general pehote.
Položaj naše armade.
Nemški list »Vossische Zeitung« je prinesel z dne 1. oktobra sledeče zanimive opazke o naši armadi: Nova avstrijska in nemška bojna črta bode kmalu postavljena. Rusi so potom poizvedovanj dognali, da je stališče njih sovražnika med Przemyslom in Krako-vem tako trdno, da bi morali začeti e-d>no z obleganjem, posebno še, ker se ruske čete nahajajo v manjšini, odkar Je dobila avstrijska armada ojačenje od nemških čet. Razim tega so Rusi morali svoje čete razkropiti na Poljsko in v vzhodno Galicijo.
Tako je sedaj avstrijska armada razbremenjena od ruske premoči.
Nadvojvoda Friderik nadzoroval armado.
Dunaj 2. Korespondenčni urad sporoča :
Armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik, je vporabil daljši operacijski odmor na gališkem bojišču za to, da je v spremstvu nadvojvode Karla Franca Jožefa vsak dan pregledal ta ali oni zbor.
Oskrbovanje armade, kateremu je Nadvojvoda posvetil svojo posebno pozornost, se je pokazalo povsod kot povoljno in izborno. Vojne potrebščine in Posebno municije je našel povsod v izobilju.
Rusi v Krpatih premagani.
Budimpešta, 3. Ogrski korespondenčni urad poroča:	Glasom nekega
Poročila, ki ga je poslal nadžupan kc-'Pitata Marmaroš, so naše čete pri Oe-korrnezo v zmagoviti bitki premagale ^use, ki so vpadli v Marmaroš, Sovražnik se je umaknil v neredu proti
meji. V Oekprmezo in okolici sta red in promet zopet vzpostavljena. Naše, v okolici Korosmezo se nahajajoče čete, so istotako pričele boj z Rusi, ki bodo v kratkem pregnani.
Rusi v Krpatih premagani.
Budimpešta, 3. Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča:
Edina ruska kolona, ki se še nahaja na Ogrskem, namreč pri Korosmezo Vpadli ruski oddelek, se je bojevala danes z našimi obmejnimi obrambnimi oddelki, katerih število ni bilo veliko. Ker so na tej skrajni liniji došla ojače-nja šele sedaj, so se morale naše obmejne obrambne čete umakniti do liosszumezo, kjer bodo skupno s četami, ki se nahajajo na potu, napravile, kakor je pričakovati, konec tej epizodi.
Vsled umaknitve naših čet je bilo treba Marmaroš-Siget začasno izprazniti. Komitatna uprava uraduje seda; v Husztu, in se bo, kakor hitre bodo Rusi pognani nazaj, zopet vrnila v Marmaroš.
Zavezniška armada.
Kakor se je pričakovalo tako se je tudi zgodilo. Naša in nemška armada sti začeli skupno nastopati preiti sovražniku. Tozadevno poročilo se glasi:
Dunaj 5. oktobra. Operacije na Rusko - Roljskem in v Galiciji napredujejo ugledno. Ramo ob rami se boreč so vrgli Nemci in avstrijske čete sovražnika iz Opatova in Klimatova proti Visli.
V	Karpatih so bili Rusi na Ušo-škem prelazu popolnoma premagani.
Klimatov leži severovzhodno od Tamova na Rusko - Poljskem. Opatov severno od Klimatova.
Rusi vrženi čez Vislo.
Dunaj 6. oktobra. Korešp. urad sporoča: Nenadno prodiranje nemških in avstro-ogrskih bojnih sil na Ruskem Poljskem je, kakor se zdi, popolnoma presenetilo Ruse. Porinili so sicer močne sile iz Galicije proti severu, pa so jih, ko so poizkusili prekoračiti Vislo v smeri proti Opatovemu, zavezniki vrgli čez reko.
Naše čete so osvojile rusko mostio utrdbo pri Sandomierzu.
V	Galiciji prodiramo po načrtu. Pri Tarnobrzegu smo vrgli ruska in-fanterijsko divizijo.
Naše čete predirajo čez Karpate.
Budimpešta 6. Naše čete so mogle tudi že pri Marmaroš Szigetu preiti v ofenzivo, ki, kakor se upa, v kratkem času popolnoma očisti Ogrsko ruskih čet.
Hiter beg ali uničenje čaka tudi posameznih majhnih oddelkov one ruske kolone, ki je po gorskih potih vdrla v županijo Naszod. Začasno so ustavili njih prodiranje nekatere v bližini se nahajajoči orožniški oddelki. Za končno
uničenje vsega poizkusa potrebne čete so že na potu.
Po vseh ostalih prelazih prodiramo zmagovito preko ogrske meje.
Južno bojišče.
Dunaj 2. Korespondenčni urad sporoča z južnega bojišča sledečo vest:
Naše, v Srbiji se nahajajoče čete so že dva dni v ofenzivnem boju. Do-sedaj napreduje naša ofenziva proti sovražniku, ki se nahaja povsod v močno zavarovanih in z žicami prepletenih pozicijah, sicer počasi, toda u-godno.
Z izčiščenjem po srbskih in črnogorskih četah in iregularnih četah vznemirjanih krajev Bosne, se je že pričelo. Pri tem je bil včeraj kompleten srbski batalijOn obkoljen; razorožen in odpeljan v vojno vjetništvo.
Srbske vesti, da je bila uničena 40. honvedska divizija, so nov dokaz o bujni srbski fantaziji. Ta naša divizija se nahaja, o čemer so se imeli Srbi že ponovno priliko prepričati, v najboljšem redu v bojni fronti in se je tako bojev pri Višegradu, kakor tudi bojev tekom zadnjega tedna, junaško udeleževala.	Potiorek, flcm.
Črnogorci pognani do Foče.
Dunaj, 4. Kor. urad objavlja 4. oktobra: Vsled vpada srbskih in črnogorskih čet v vzhodno Bosno, je bilo treba odposlati v to ozemlje, ki leži izven glavne odločitve, redne čete.
Prva tamkaj uvedena akcija se je že končala z uspešnim zaključkom. Dve črnogorski brigadi, spačka pod poveljstvom generala Vukotiča in zet-ska pod poveljstvom generala Rajevi-ča, ste bili po dvodnevnih hudih bojih popolnoma premagani in vrženi proti Foči. Brigadi se umikate v begu preko deželne meje.
Tren, vmes precejšnje zaloge v Bosni vplenjenih stvari, so morali Crnogorci pustiti na bojišču.
Tudi pri tej priliki je bilo več ranjenih vojakov naših patrulj, med njimi en praporščak, najdenih v razmesarjenem položaju.
Pri akciji, ki je bila uvedena na severnem oddelku, je pol našega bataljona vjelo cel srbski bataljon.
Potjorek, fedcajgmajster.
Francosko bojišče.
Berlin 3. Pred osviejitvijo zapiralnega forta Čamp de Ramains so Nemci na Francoskem izvršili prav velevažen čin s tem da so uničili železniško progo med Verdunom in St. Michielom, po kateri so Francozi neprestano dovažali municijska ojačenja iz Verduna.
To drzno dejanje je izvršilo 24 pi-jonirjev z dvema oficirjema, ki se jim je posrečilo priti skozi sovražne straže zapadno od reke Može. Preplavali so široko reko in potem razstrelili železniški nasip. Razdrli so tudi podzemsko
brzojavno napeljavo med Verdunom in St. Michielom.
Vsi, ki so se vrnili, so dobili železni križec.
Neki poročnik, ki se je tega boja vdeležil popisuje te dogodke med drugim sledeče:
»Mokri smo bili do kosti, blatni in zeblo nas je tako. da smo z zobmi klepetali ko smo dospeli na kraj Može. Reka je tukaj okoli 50 metrov široka. Odložil sem sablja in poskusil prvi preplavati reko. Ni šlo, zato sem se vrnil. Zapovedal sem svojim ljudem, da naj se-zujejo čevlje, da se kolikor mogoče razbremene. Razstreljivo smo si pritrdili na hrbtih in vtaknili vžigalne niti pod čepice.
Zelo težko je bilo dobiti pripraven kraj, ker je bilo obrežje močvirno. Slednjič smo dospeli na kraj, ki smo ga nameravali razstreliti.
Vložili smioi razstreljivo in prižgali vžigalne niti ter se odstranili v ved-nem strahu, da nas ne zasačijo v sosednji vasi nastanjene čete.
Neka konjeniška patrulja nas je zapazila in streljala na nas. Takrat pa nas je rešilo močvirje.
Pot nazaj je bila istu.
Prišli smo do neke vasi tostran preliva, kjer smo z revolverjem v roki zahtevali vozov in konj. V divjem teku smo potem dospeli v naš stan nazaj.«
Boji na Francoskem.
Pariz, 5. Včeraj popoldne je bil izdan sledeči komunike:
V	ozemlju okraja Arras je boj v polnem teku, ne da bi prišlo dosedaj do odločitve.
Med gornjim tekom reke Ancre in Somme, kakor tudi med Sommo in Oi-se boj ni tako silen.
V	okraju Soissons smo napredovali in zavzeli tamkajšnje sovražne strelne jarke.
Skoro na vsej fronti vlada že poprej omenjena bojna tišina.
Neko poročilo »Figara« pravi, da se sme pričakovati rezultat bitke šele čez 4- 5 dni. Ce se je tudi pokazalo, da so Nemci na nekaterih krajih precej u-trujeni, se mora kljub temu pomisliti, da so hoteli francoski voditelji varovati svoje čete.
List »Le Progres« objavlja pismo nekega francoskega oficirja, kjer se izjavlja, da so Francozi napram nemškim težkim topovom brez moči, ker nimajo nobenih topov, ki bi nesli tako daleč. Nemška letala izvršujejo naravnost imenitno službo. Ce je kak nemški letalec izsledil francosko artiljerijo, ji ne preostaja drugega, kakor da hitro izpremeni svojo pozicijo, ker bi jo sicer takoj obsule kroglje kakor toča.
Isti list poroča dalje, da je vsled velikih izgub na oficirjih francosko armadno vodstvo odredilo, da morajo o-ficirji iskati boljša zatočišča in napravljati vratolomne napade le v najhujši stiski.
Obleganje Antwerpna.
Nemci že več časa oblegajo belgijsko mesto Antwerpen. Ljudstvo v mestu je že v velikih škripcih, ker je padlo že par utrdb Nemcem v roke. Poročilo dne 5. okt. pravi sledeče:
List »Telegraaf« poroča iz Ant-\verpna z dne 3. t. m.: Položaj je tu skrajno kritičen. Uradno se poroča, da je zunanji utrdbeni pas že padel. Razpoloženje v mestu je zelo potrto. Danes je bila izdana na prebivalstvo proklamacija, ki je poživlja, da naj bo mirno. Boje se, da bo odrezana vodovodna napeljava.
Nove utrde pred Parizom.
Kakor poročajo listi so se odločili Francozi postaviti pred Parizom še nove utrde. V najkrajšem času utrdijo še 9 mest. Drugače je na francoskem bojišču bitka, ki traja že 22 dni, še vedno neodločena.
Rusi premagani.
Berlin, 4. Veliki glavni stan javlja:
Na vzhodnem bojišču so bili trije sibirski in deli 22. armadnega zbora!, ki so se nahajali na levem krilu prek. Nje-mena prodirajočih ruskih armad, po dvodnevni strahoviti bitki pri Avgusto-vu, premagani.
Vjetih je bilo okoli 2000 neranje-nih vojakov in zaplenjenih več topov in strojnih pušk.
Namestnik generalnega poveljstva objavlja sledeče dopolnilo k zmagi nad Rusi: Rusi so bili v dvodnevni bitki pri Suvalkiju, dne L in 2. t. m. popolnoma premagani. Nemci so vjeli 3000 vojakov, vplenili 18 topov, med njimi eno težko baterijo, mnogo strojnih pušk, vozil in konj.
Indijske čete na Francoskem.
Iz Londona poročajo, da je prišlo dne 2. t. m. na Francosko veliko število indijskih čet, ki so se pripeljale v 20 parnikih. Izkrcane so bile v Marsiljti.
Nemška križarka potopila 7 angleških parnikov.
Glasom poročil iz Berlina je potopila nemška križarka »Karlsruhe« v Atlantskem oceanu 7 angleških parnikov in s tem prizadela Angležem prav občutno škodo.
Boji na Vshodu.
Berlin 3. Poročila z daljnega vsho-da naznanjajo, da so se vršili tam med Nemci in med Japonci hudi boji. F.na divizija japonskih ladij je obstreljevala dve obrežni nemški bateriji. Nemci so na ogenj krepko odgovarjali. Padlo je večje število Japoncev, celotni vspeh še ni znan.
Darovi.
„Zlato sem dal (a) za železo." Na to-stvarni poziv goriškega odseka društva „avstrijskega srebrnega križa" odzvalo s^ je nepričakovano ob'lo darovalcev iz vseh sl >jev, kar priča-globokem umevanju ljudstva za človekoljubno in patrijotično delovanje tega društva. V sledečem prvi izkaz darovalcev: gg. Barich Alojzij,'Barich Elvira, Wokulat, Beyfuss Melanija, Perelli, pl. Kos-telletzky, pl. Kostelletziy Uma, pl. VVagner, baronica M. Gemmingen. Scholl Nora, Scholl Ema, pl. Fabris Emilija, dvorni svetnik pl. Fabris, Wal-ter pl. Fabris, Marija pl. Fabris, Frida pl. Fabris, Marija pl Fabris, Beyfuss Roza, pl. Ruiz, Trdan Kamila, pl. Fabris Žnidarčič Mira, pl. Rotta Ana, pl. Rotla, pl. Kostelletzky, Binder Katarina, Kocijančič Lvdija, Sluga Josipina, Jakončič Tonči, pl. Wolff Noemi, Tominz Pavla, Podbers-g bran in Marija, Kersovanv Josip, Lazzar Virginija, Haf-nor Olga, N. N., Ter g la u Marija, Hočevar Anton, Hočevar Franc, Markiza Pauluci, pl. Almslein, pl. Pflanzer, Ana \Veissensteiner, Pontoni Alfred, Pontoni Marij, Pontoni Andreina, Pontoni Nora, N. N., Jakončič Marija, Bon Marija, Bon Ivan, Plet Blanca, N. N., Negri Ida, Ivan Barich, Dalla Chi-ara Ema, Alojzija Bajc, Bersa pl. Leidentbal Tulija, Bersa pl. Leidentbal Egon, Greidl Marija, Jugb Ana, Makuc Olga, Rebek Lujiza, Rebsk Milena, Medved Marija, Kos Helena. Medved Iva, N. N., N. N., Kumar Karol, Pichl Elza, Rolik Oktavija, N. N., pl. Benini Bena, baronica Catinelli, Crigoreti Eliza, Kos Kristina, Gratton Katarina, Premrou Leopol-
dina, Batlistig Andreana, Susnig Karmen, Ramusch Tomaž, Stanka Valentič, Dorfles Bruno, Ravnik Franc, Gyia Ivan, Fulizio Ema, Sembianti Pavel, pl. Benini Karol, Guarnieri Ernestina, Guarnieri Alojzij, baronica L. Bianchi, baronica M. Bianchi, N. N.. Schreiber Katarina, Schaup Erna, Leoninda Bello, N. N., Schonta Berta, N- N., Farkaš Slavko, Vidig Manja, šolske sestre de Notre Dame, sestri Zamparo.
Podpisani odsek globoko ginjen vsled tolike radodarnosti izreka vsem darovalcem svojo najtoplejšo zahvalo t-.r upa, da se bode njegovo delovanje z jednako požrtvovalnostjo podpiralo i nadalje.
ODSEK:
Baronica Mary Gemmingen.'Uma pl. Kostelletzky, Noemi pl. Wolif, Mira Žnidarčič.
Za »Rdeči križ«.
V župniji Kojsko sti nabrali in po našem vpravništvu v poslali gospici Frančiška Kumar in Frančiška Komav-ii svoto 51 K 06 v.
Gospici Droč Frančiška in Katarina Jančič sti nabrali za »Rdeči Križ« dne 4. oktobra v Snežatnem 31 K. G. Karolina Jakin, Kojsko, 4 K.
Jubilejni darovi za »Slovensko Sirotišč e«.
P. n. gg. Zarl Valentin, c. kr. ofi-eijal 1 K; Nekdo, ki ljubi domovino, na čast Materi Božji sv. rožnega venca, da bodo sirotice molile za slavni izid naše c. kr. vojske 5 K; M. P. 20 vin. Terezija Š t r 1 i n k o 2 K, N. N. 1 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost sl c v e liske g a n a r o d a p o d s 1 a v n o v 1 a-
d o Njega Veličanstva cesarja F r a n c a J o ž e f a 1.
Novice.
Častitka nadvojvode Friderika cesarju. Čestitka, ki jo je naslovil višji poveljnik nadvojvoda Friderik na Ni. Veličanstvo cesarja se glasi sledeče: Armada, ki je po milosti Vašega Veličanstva izročena mojemu vodstvu, smatra za dobro znamenje, da ji je dano z navdušenjem in trdno nado., ramo cb rami s zavezniško nemško vojsko na dan godu Vašega Veličanstva, dne 4. oktobra, na severnem bojnem polju pričeti zopet z ofenzivo, vsled katere mi vsi upamo, z božjo pomočjo izvoje-vati zmagoi.
Celokupna avstro-ogrska, na bojnem polju nahajajoča se vojna sila prosi potom moje osebe, da Vaše Veličanstvo blagovoli ob priliki tega slavnostnega dne milostno sprejeti čestitke vseh avstro-ogrskih vojakov, kakor tudi novo zatrdilo, da smo mi vsi zvesti svoji prisegi, z navdušenjem pripravljeni, toliko v prihodnjih bojih kot sploh vedno, spolniti svojo vojaško d Iznos' in za Vaše Veličanstvo, našega preljub-Ijenega vojnega gospodarja, kakor tudi za čast in srečno bodočnost nase lepe domovine žrtvovati kri in življenje.
Minister Randa umrl. V Dobriho-vieu je umrl dne 6. t. m. bivši minister in predsednik češke Fran Josipove a-kademije, Anton vitez pl. Randa. Prejšnji dan je bil še zdrav, ponoči je začel bruhati kri in zjutraj je bil mrtev. Pokojni je bil odličen pravnik in učenjak svetovnega glasu. Njegove pravoslovne knjige, posebno njegovo trgovsko pravo so dosegle več prestav v razne jezike.
Umrl je na Dunaju Josip vitez Ka-nčra, bivši sekcijski načelnik in svoje-casni voditelj naučnega ministerstva.
Duhovska vest. V stalni pokoj je stopil prečastiti gospod momsignor Josip Kragelj, častni kanonik, vitez Frane Jožefovega reda in dekan v Tolminu.
Vojne znamke. Za dobo vojske izdajale se bodo nove znamke po 5 in 10 vinarjev, katere se bodo prodajale z naklado 2 v na nominalno vrednost, to-iej pojedini komadi po 7 in 12 vinarjev. A ko se kupi celo polo po 80 komadov znaša skupnina 5 K 40 v oz. 9 K 35 v. Iz naklade izhajajoči prejemki uporabili se bodo za podpore vdovam in si • retam padlih bojevnikov.
Znamke so za 8 mm daljše kakor obstoječe znamke po 5 in 10 v; istim ajo sliko teh znamk in raz v en tega v prostoru med sliko Njegovega Veličanstva in vznačbo vrednosti, obdano od ornamentov letnico »1914« v belih številkah na barvnem temelju.
Vojno pomožni urad v nebranjeni Ti inisterstvu. Vojno pomožni urad notranjega ministerstva, vojno preskrbovalni urad vojnega ministerstva in »Rdeči križ« si delijo po enakih delih dohodke, ki jim prihajajo iz prodaje raznih predmetov, katere se v ta namen založili. Prodajo in razpošiljatve oskrbuje tehnični prometni urad vojno-pomožnega urada v notranjem mini-sterstvu. Na razpolago so sledeči predmeti: 1.) Kokarde v raznih patriotič-nih barvah in oblikah. 2.) Medaljon s podobo Njega Veličanstva našega cesarja in nem. cesarja Viljema II. 3.) Medaljon s podobo Njega Veličanstva cesarja Franca Josipa 1. 4) Zastavice iz emajla. 5.) Zalepne znamke za pisma v dveh serijah. 6.) Vojni koledar. 7.) Računski listki za gostilne in trgovine v vseh jezikih. 8.) Razglednice s podobo našega presvetlega cesarja in nemškega cesarja Viljema. 9.) Črno-rume-nc zaponke za gospe. 10.) Srečonosm prstani. Slavno občinstvo se vabi, naj v obilici naroča te navedene predmete, kojih izkupiček je namenjen v dobrodelne in patriotične svihe. Pri naroč-l.-h se je obračati na: Tehnično centralo vojnfoipomožnega urada v c. kr. mini-iterstvu za notranje zadeve, Dunaj I. Noher Markt 5, 2 nadstropje.
Znižane vozne cene po železnici, za one, ki gredo obiskat bolne ali ranjene vojake. Železniško ministerstvo je z veljavo od dne 4. t. m. odredilo, da se sorodniki bolnih ali ranjenih, v zdravniški oskrbi nahajajočih št vojakov lahko vozijo v II. ali III. razredu za polovično ceno postnih in brzovhi-kev, ako gredo obiskat imenovane vojake. Kot sorodniki veljajo stariši. bratje in sestre in pa soproge. Znižanje vozne cene se dovoljuje samo za vožnje čez 50 km.
Pohvala naše artiljerije na Francoskem. — Vojni poročevalec lista »Neue Wiener Tagblatt« je imel razgovor z nekim hanoverskim častnikom, ki je izjavil:	Resna dolž-
nost, ki me je pred nekaj dnevi privedla na francoskem bojišču v bojno črto, mi je prinesla ponosno veselje, da sem lahko občudoval avstrijske vojake. Nobene skrivnosti ni več, da je avstrijska artiljerija odlično sodelovala pri zavzetju Namurja, Givete in Mau-beuge in da sedaj svoje delo zmagovito nadaljuje ne. Francoskem. Neki drugi častnik je izjavil omenjenemu poročevalcu: »Noben poklon, ki bi ga napravil vašim .vojakom, ne more biti zadosti velik. Naši častniki, ki z zrakoplova opazujejo delovanje artiljerije, nam vedno pripovedujejo, kako izvrstno streljajo Avstrijci.«
Pošta vjetnikom in internirancem.
Navadna pisma do teže uključno 100 gramov in dopisnice se morejo avstro-ogrskim vjetnikom in internirancem, nahajajočim se v Rusiji, Srbiji, Črno-geri, Belgiji, Franciji in Veliki Britaniji, pošiljati brezplačno. Priporoča se, da se naslovi na teh pošiljatvah* pišejo izključno le z latinskimi črkami in na strani adrese naj se razločno zapiše: »P r i s p n n e r de g u e r r e«. Posredovanje za te pošiljatve so sprejele nevtralne države.
Za orožniške družine pribegle iz Bukovine in Vshodne Galicije. Domobransko ministerstvo je odredilo, da bodo dobivale one orožniške družine, ki so zapustile zaradi vojnih dogodkov Bukovino in Vzhodno Galicijo ter so se morebiti naselile v okrožju orožniške-
ga deželnega poveljništva št. 7., na račun svojih prijemkgv, seveda ako sc zadostno legitimirajo, predujme pri o-rožniškem dežel, poveljništvu v Trstu ali pa tudi pri orožniških oddelnih poveljstvih v Trstu, v Gorici in v Pulju.
Oklic. Izredni časi, v katerih živimo, zahtevajo od vseh izredne požrtvovalnosti. Naši mladeniči in možje prelivajo na bojiščih junaško svojo kn za blagor ljube nam Avstrije. Ranjencem z bojišča hiti na pomoč domovina z izdatnimi prispevki, ki se darujejo društvu »Rdečega križa«. — Da opomore izrednim slučajem nesreče, in bede, v družinah poklicanih vojakov, so se napravili vojno pomožni odbori ki se jim darujejo zopet novi darovi.
— Toda naše pomoči potrebujejo tudi vojaki na bojiščih. Za nje se zavzema vojno oskrbovalni urad in njegove podružnice, kjer so se ustanovile. Tu se med drugimi zbira perilo in obleka za zimo. Naša dolžnost je, da tudi tu prispevamo po svojih močeh.
Kakor drugod, so se tudi pri nas različne organizacije lotile tega požrtvovalnega dela, da bi se posebno med svojimi ženskimi člani spravile skupaj za vojake kolikor mogoče mnogo zimskega pei ila.
Podpisane zastopnice »Slov. kršč. socialne zv eze« se tem potom obračajo ra vsa pridružena društva in njih članice po deželi, da prispevajo, s kolikor mogoče obilnimi sem spadajočimi darovi. Tudi drugo širšo javnost vabimo k sodelovanju pri tej plemeniti akciji.
Goriške rodoljubkinje brez izjeme naj stopijo na plan in naj skrbe, da se bomo goriške Slovenke tu res odlikovale. Tudi šole pod vodstvom svojih učiteljic lahko sodelujejo pri tem. Saj se drugod vse ure, določene za ročna dela in telovadbo, izrabljajo izključno za izdelovanje gorkega ziir.s .cg-: perila za vojake.
Judi na Goriškem naj bo tako! -j Rabijo se pred vsem snežne moške čepice temno sive barve, gorke jopice, zimske moške nogovice, ali še bolje o-vitke za noge iz barhenta, gorke zapestnice, platnene rjuhe, četudi že rabljene itd. Vzorce je dobiti pri »Slov. Kršč. socialni zvezi« v Gorici (Gosposka ulica 6,/H.)
Vsi darovi v blagu in izgotovljeni kosi perila ter obleke, (in tudi razna o-krepčila) naj se pošiljajo na podpisane ali na S. K. S. Z. Sprejem darov se bo v časopisih potrjeval, darovi sami pa se bodo oddajali izgotovljeni Slovenskemu odseku dež. pom. društva »Rdečega križa« v Gorici da jih bode odpošiljal dalje na bojišče ali na pristojim mesto.
Preč. gg. duhovnike prosimo, da ljudstvu razlože pomen te akcije. Potrebno je, da bomo Slovenci in Slovenke tukaj .pokazali, da ne zaostajamo za drugimi. Naša dekleta in žene naj poka- » žejo, da se v požrtvovalnosti ne dajo | premagati!
Ni dvoma, da se naše požrtvovalno ženstvo navdušeno odzove temu klicu. —
V Gorici, 30 sept. 1914.
Ženski oskrbovalni odsek v »Slov. kršč. socialni zvezi za Goriško«.
Kolera. Sanitetni oddelek ministerstva za notranje zadeve poroča: Dne 1. oktobra t. 1. je bil po en slučaj azijske kolere konstatiran na Dunaju in v Brnu, en slučaj v Murzzuschlagu T1 Štajerskem 4 slučaji v Bjelici in en slučaj v Tešinu (Šlezija). Na Ogrskem K’ bilo dne L oktobra konštatiranih 24 slučajev. Dne 3. okt. je bil konstatira11 po en slučaj azijatske kolere v Litiji D Idriji na Kranjskem, dalje en slučaj v -Brodcu na Moravskem in en slučaj v Bjelicah v Sleziji. V Brodcu gre za nekega sorodnika nekega s severnega bo-
jišča došlega vojaka, pri katerem pa kijub pojavom bolezni dosedaj kolere bakterijološkim potom niso mogli dognati, v vseh ostalih slučajih pa gre za osebe, ki so došle iz Galicije.
Dalje sta bila bakterijološkim potom dne 3. oktobra dognana dva slučaja kolere v Gribovu v Galiciji. Oba bolnika sta vojaka.
Dne 4. oktobra je bil konstatiran po en slučaj azijske kolere v Porlicah pri Slavkovu, Neugassu pri Olomucu in Jagerndorfu v Šleziji. Gre za osebe, ki so prišle s severnega bojišča.
Dne 5. t. m. se je bakterijologično dognal po en slučaj azijatske kolere na Dunaju, v Pilgramu (okraj Nikolsburg) in Tešinu.
Na Dunaju gre za nekega mornarja, ki se je po Donavi pripeljal z Ogrskega, v obeh drugih slučajih pa za o-sebi, ki sta se povrnili iz severnega bojišča. Razven tega je obolelo, kakor se poroča iz Galicije v Gromniku, okraj Tarnow, 40 vojaških oseb za azijatsko kolero.
6. oktobra se je ugotovil po en slučaj azijske kolere v Tešinu, v Kra-kovem in Novem Sandecu v Galiciji. V prvih dveh mestih sta-obolela vojaka, v Novem Sandecu pa neki lokomo-tivski kurjač.
Naši ranjenci po drugih bolnišnicah V Linču se nahaja ranjen Josip Pisk, iz Cerovega, ranjen na levi rami. - V Ljubljani se nahajajo: Ivan Kravanja, iz Bovca, 97. polk, ranjen na nogi. Alojz Besednjak, iz Bilj, 27. domobr. polk, ranjen na nogi. Gašper Kovšca, iz Šturij, 17. polk ranjen, Kristjan Kožman, iz Šturij, 97. polk, ranjen. Josip Lapanje, iz Tolmina, 8. lov. bat., ranjen. V Trstu leži rezervist 97. polka, Franc Pahor, doma iz Gorice. Stotnik baron Formentini, iz Šte-jerjana, leži ranjen na D u n a j u.
V S oj n ogradu ležijo:	Josip
Colja,, iz Sesljana: Kos Franc, iz Kob-dilja. Vovk Andrej, s Trnovega. Pavlin Franc in Pavlin Leopold, oba iz Grgarja.
Rusi v Galiciji. Kakor poroča »Ta-gesposta so Rusi dali železniška progo od meje do Lvova razširiti in predelati v širokctirno kot so ruske železnice. Promet se sedaj vrši brez težav, uradniki na progi so ruski. V Lvovu je življenje po navadno, le dokaj drago. Posebno pomanjkuje soli, sladkorja, kruha in masla. Maslo je po 10 kron en kilogram. Mestni svet v Lvovu je bil pozvan, da vodi svoje posle dalje. Vsem uradnikom so bile plače zvišane. Vsi poljski listi izhajajo dalje. Na ulicah se ljudstvo ne srne zbirati ljudstvo v velikih gručah. Red vzdržuje ruska policija in rusko orožništvo. Na ulicah v Lvovu se sme govoriti le poljski in ru ski. —
Nove tiskovine. »Narodna Tiskarna« ima v zalogi nove tiskovine in si-cer »Zaznamek naznanjenih slučajev nalezljivih bolezni« in tozadevni tedenski izkaz, na kar se opozarjajo slavna županstva.
Srečkanje obveznic deželnega posojila. Pri ednajstem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 v znesku 1,000.000 kron, katero se je vršilo v deželni hiši so se izžrebale sledeče obveznice:
Št. 336 v znesku 2000 K, št. 195 v znesku 2000 kron, št. 176 v znesku 1000 kron, št. 180 v znesku 1000 kron, št. 143 v znesku 200 kron.
Te obveznice izplača deželna blagajna od L januvarja 1915 naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnih obveznic in dio L januarija 1915 še ne zapadlih odrezkov.
Naznanja se pri tej priliki, da dne 2- oktobra 1911 izžrebana in dne L lanu varja 1912 plačljiva obveznica št. *81 v znesku 200 kron se do danes ni
še predložila za izplačilo dotične vrednosti - Deželni odbor.
Praznoverje. — Trosijo se govorice o prerokbi neke redovnice, ki napoveduje, da bo dne 15. t. m. ruski car umorjen in da bo prihodnji mesec konec vojske. Ne bodimo praznoverni in ne smešimo se, kakor zadnjič, k o s o po umoru prestolonaslednika Franca Ferdinanda objavljali celo listi prerokovanje neke pariške babe, ki je bila baje napovedovala, da bo umorjen naš prestolonaslednik.
Trgatev. Trgatev pri nas, ki se je ponekod pričela že minuli teden, je v tem tednu postala splošna, kar se tiče Vipavske doline in Brd seveda; na Krasu trgatev ni še pričela. Letina kaže biti srednje dobra, kar se tiče količine, glede kakovosti pa bode letošnja kapljica naravnost izborna. O cenah novega vina danes še ni nobenega govora.
Nova iznajdba. Laški iznajditelj Marconi, ki je iznašel brezžični brzojav, je iznašel v zadnjem času aparat, s katerim se lahko brez telefonskih žic govori na daljavo. Prvi poskus dne 6. t. m. na daljevo 12 kilometrov se je izvrstno obnesel. Novo iznajdbo uporabi laška mornarica.
Zajete lošinjske ladije. Poroča se, da so razne nam sovražne države zaplenile šest trgovskih ladij iz Malega Lošinja.
Vojno polje v filmu se vidi od sobote dne 3. oktobra naprej skozi tri dni v tuk. kinematografu »Central-Bio«. Slike predstavljaj:i naravni posnetek naših bojevnikov. Dosedanje predstave jednakih slik bile so zelo zanimive in občinstvo jih je v velikem številu pose-tilo. Pogrešala se je obiskovalcev iz o-kolice to pa iz razloga ,ker se jih ni pravočasno obvestilo. Vodstvo »Centra 1-Bio« bito je od raznih okoličanov naprosimo, da se jednaki filmi, ki zanimajo celi svet, v časopisih naznanijo, kar se stem vstreže.
Strašen potres v Mali Aziji. V Mali Aziji se je pojavil dne 4. oktobra močan potres, ki je poškodoval turško mesto Bundur in uničil okoli 3500 oseb.
Komet na severnem nebu. Do srede oktobra t. 1. je viden na severni strani neba komet »Delavan«. Komet je viden okoli 10. ure zvečer, z navadnim daljnogledom se ga že dobro razloči. Komet ima prav jasno glavo in dva repa. Ako ima kdo prav ostre oči, ga bo videl tudi brez daljnogleda.
Tržne cene za žito na Dunaju. Pšenica 18.70—19.40 K; rž 15.20—15.60 K; ječnem 10.75	12 K; koruza 10.05 do
10.30 K; oves 10.95—11.75 K za 50 kg.
Mestne vesti.
m Cesarjev god v Gorici O priliki cesarjevega godu dne 4. t. m. se je vršila v Stolni cerkvi ob 101 uri pontifi-kalna sv. maša, katero je opravil pre-vzvišeni kuezonadškof dr. Sedej. Svetega opravila so se vdeležili med drugimi voditelj c. kr. okraj, glavarstva, c. kr. namestništveni svetnik Rebek, dež. glavar dr. Fajdutti, brig. bar. Kar-minsky, žup. Bombig itd. Zastopani so bili vsi vojaški in vsi civilni uradi, društvo »Rd. križa«, veterani in razna druga društva. Poleg tega je bila stolnica tlačeno polna pobožnega ljudstva iz vseh slojev meščanstva. Vsi so prihiteli prosit Najvišjega, da bi nam še dolgo ohranil našega častitljivega vladarja.
Ob 6. zjutraj je bila v semeniški kapeli sv. maša za ranjene in obolele vojake. Več ranjencev je bilo obhajanih. Po sv. maši so zapeli cesarsko pesem, na kar je imel poveljnik bolnišnice na vojake patriotičen nagovor.
Po mestu so vihrale v nedeljo z jav-rdi in privatnih hiš zastave v deželnih in državnih barvah.
m Cesarjev god in šole. Tukajšnje srednje in ljudske šole so imele o priliki cesarjevega godu kot navadno svoje šolske maše. Nekateri zavodi so radi nedelje imeli sv. opravila že v soboto, orugi pa v pondeljek, dne 5. t. m. Isti Jan so imeli potem dotični zavodi poduka prost.
m Umrl je v Celju 29. sept. vlč. g. P. Edvard Bervar, mnogoletni provincijal štajerske kapucinske provincije v 61. letu svoje starosti. Pred vstopom je bil linijski častnik c. in kr. mornarice. Nato je zamenjal vojaško obleko z redovno ter vstopil v kapucinski red v 30. letu svoje starosti. V mašnika je bil posvečen 1. 1886 ter je bil pozneje v Goriškem samostanu nekaj časa za gvardijana. Predstojniško mesto je zavzemal tudi v drugih samostanih, bil izvoljen večkrat provincijalom. Kot tak je po dolgi mučni bolezni, katero je prav z vdanostjo prenašal, zatisnil oči. Priporočamo ga v molitev. R. L P.
m Osebna vest. Cesar je imenoval ravnatelja državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Gorici, vladnega svet. g. dr. Ivana Bezjaka, za deželnega šolskega nadzornika. Naučni minister je novoimenovanega deželnega nadzornika pridelil v službovanje kranjskemu dežel, šolskemu svetu.
m Vojno odlikovanje. Cesar je podelil goriškemu brigadirju, generalnemu majorju g. Ivanu Fernengel, vitež-ki križ Leopoldovega reda z vojno de-!- o; acijo za njegovo hrabro in vspešno nastopanje pred sovražnikom. Enako okovanje je dobil tudi poveljnik tržaške brigade, generalni major Hinke.
m Grofica Waldburg porodila hčerko. Hčerka nadvojvode Franca Salva-torja, grofica V/aldburg, ki je svoj čas stanovala v Gorici v Brunettijevi vili na Solkanski cesti, je v Wallsee dne 6. t. m. povila hčerko.
m Prenos trupla pokojne grofice Kristalnig. Truplo, dne 11. avgusta bli-o Bavca vstreljene grofice Lucije Kristalnig, je bilo iz Šempetra prenešeno sedaj v družinsko rakev na Koroško m pokopano dne 2. t. m. pri Sv. Mihelu na gosposvetskem polju.
m Nabiranje za vojake na bojišču. Dne 3. t. m. se je vršil v našem mestu dobrodelni obhod v korist našim vojakom na bojišču. Nabralo se je raznovrstnih potrebnih predmetov v prav obi-lem številu. Deset okrašenih vozov je hodilo po mestu, gospice in gospe so pa nabirale po hišah ter znašale sku -paj nabrane predmete. Vspeh je bi! vseskozi prav zadovoljiv.
rn »Tobačno društvo za Goriško-Gradiščansko« je darovalo iz svoje blagajne 50 (petdeset) kron in potem nabralo pri svojih udih 179 (sto devet sedemdeset) kron 40 vinarjev skupaj K 229.40, in sicer za »Rdeči Križ« in za družine vpoklicanih.
m Ranjeni in obcleli vojaki v Gorici. V Gorico so prišli zadnji teden sledeči ranjeni in oboleli vojaki, ki so nastanjeni v začasni bolnišnici »Rdečega križa« v Semeniški ulici: Josip Ličnik, iz Lečnika, 97. polk, ranjen. Leopold Brešan, iz Ločnika, 20. lovski bat. ranjen. Peter Mervič, iz Šempasa, 4. bat. trdnj. artilerije, bolan. Karl Košenina, iz Celja, črnovojnik, bolan. Gašper Weber, iz Gorice, 4. domobr. polk, bolan. Matija Hegel, iz Scherdinga na Štajerskem, 87. polk, bolan. Janez Šti-bilj, iz Šturij, 97. polk, bolan. Anton Ti-schina, z Dunaja, 17. polk, bolan. Ignac Kralj, iz Dornberga, črnovojnik, bolan, liildebrand Zuttioni, iz Medeje, dom. polk 24., ranjen. Alojz Lemut, iz Šturij, korporal 97. polka, ranjen. Josip Zonk,
iz Romanca, plan. polk 27., ranjen. Jurij Battistuta, iz Borgnana pri Krminu, 8. artil. polk, ranjen. Peter Bizail, iz Podgore, 97. polk, ranjen. Anton Tere-sin, iz Krmina, 97. polk, ranjen. Oboleli so: Josip Perisutti iz Zagraja, Josip Cen ko iz Postojne, Josip Braun iz Beo-drao (Ogrsko), Franc Oblak iz Ljubljane, Janez Kučič s Krškega, Josip Crergolet iz Doberdoba, Peter Plaveč iz Toplic (Kranjsko) in Alojz Vižin iz L.oke. Franc Pirih, iz Šentviškagore, pijonir, ranjen. Milutin Zakiz, Ido v o na Ogrskem, 29. polk, ranjen. Andrej Chiopris (?), iz Vipolž, 97. polk, ranjen. Franc Černigoj, iz Lokavca, 97. polk. Alojz Gspurnig, s Štajerskega, 7. pol. Mavrenčič Peter, od Rutarjev, domobr. polk 27. Marinič Josip, iz Revme, 97. polk. Velh Bogomir, ulan 6. polk. Se-culin Josip, iz Gorice, domobr. polk 27. Medvešček Juri, 8. artil polk. Gradu-šek Karl, črnovojnik Velušček Josip, 97. polk. Marinčič Peter, 97. polk. Klav-žek Franc, pijonir.
m Dragonski polk št. 5., v katerem je zelo dosti naših in štajerskih slovenskih fantov se je v bojih na severnem bojišču prav posebno odlikoval. Veliko vojakov tega polka, ki je bil deloma nastanjen v Gorici, je bilo odlikovanih z zlatimi in srebrnimi hrabrostnimi svetinjami.
m »Centralna posojilnica« v Gorici je za sedaj darovala na pristojnem mestu za »Rdeči križ« 100 K, za družine vpoklicanih pa 150 K.
m Mrtvega so našli v Rovinju predsednika tamošnjega okrožnega sodišča, g. Julija Covaz. Počila mu je srčna žila.
m Na severnem bojišču je padel g. Josip Milovčič, rezervni kadet 47. polka in slušatelj prava, edini sin predsednika tržaškega deželnega sodišča, g. Josipa Milovčiča. Pokojni junak je bil za svojo hrabrost odlikovan s srebrno svetinjo I. reda. N. v m. p. preostalim pa naše sožalje.
m Desetletnico bo praznovala žen-sko-delavsko društvo »Skalnica« dne 25. okt. 1.1. Radi vojske se bo vsa slavnost omejila na cerkveno praznovanje. Veselica izostane.
m Semenj sv. Mihela, ki se je vršil v pondeljek dne 5. t. m. v našem mestu, letos ni bil posebno živahen. Največji promet je bil z lesom in z drvi za kurjavo. Tudi sena je bilo precej na prodaj. Drugače pa mesto ni kazalo posebne izpremembe. Na živinskem trgu je bilo na prodaj kakih 40 goved, 20 telet, okoli 600 praset in 8 konj.
m Starišem v Kapucinski ulici Ra-batišču, Dolgi ulici in tamošnji okolici se naznanja, da se bo dne 13. t. m. ot-voril slovenski otroški vrtec »S 1 o-venske Straže« v Kapucinski ulici štev. L, drugo dvorišče. Otroke se bo vpisovalo v pondeljek dne 12. t. m. od 9. do 11. ure dopoldan in od 2. do 4. ure popoldan. Slovenski stariši vpora-bite to ugodno priliko in vpišite vsi svoje otroke v slovenski vrtec!
Goriška okolica.
gor. Štandrež. Minolo nedeljo in pondeljek so v Št. Andrežu vrle cerkvene pevkinje nabrale za »Rdeči križ« raznega blaga v približni vrednosti 300 kron ter 140 K v gotovem denarju. Št. Andrežanjc so res radodarni in sočutni do naših vrlih vojakov. Do sedaj se je nabralo v blagu in denarju okroglih 1000 K.
Tolminski okraj.
tol. Sv. Lucija. Kmečka hranilnica in posojilnica pri sv. Luciji vabi vse svoje člane na redni občni zbor dne 18. t. m. ob 3. pop. v župnišču. Vspored po pravilih.
Bovški okraj.
Z Bovškega:	Slovenski stotnik
27. domobr. pešpolka piše z vojnega polja: »Danes je bilo daleč tu od domovine, 36 vojakov odlikovanih z zlatimi in srebrnimi kolajnami za hrabrost. Naš polk (27. domobr.) je bil prvi od cele divizije odlikovan. Imena pridejo kmalu v časopise.
Odlikovana pekarna in sladčičarna
K. Draščik
v &ORICJ u a KORNU
(v lastni hiši).
Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 in ulica Corno štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pr ce itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu obč nstvu. Cene jako nizke.
Izdajatelj konsorcij „Goriškega Lista44 Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. M. Zimic.)
s kratkimi hlačami in perjem za kapoi« je pri Rusih tudi znan in marsikak Rus je pustil življe-Ijene na bojišču zadet od kroglje naših strelcev. Sedaj čakamo na nova povelja. V nekoliko dneh bodete brali o odločilni bitki.	.(Vojno polje 30./9
Zadnje vesti.
Rusi v Krpatih pobiti.
Budimpešta 7. okt. Rusi so bili v Krpatih premagani in pobiti. Mesto Marmaroš-Sziget je zopet v naših rokah. Do sedaj je bilo pokopanih 8000 ruskih mrličev.
Przemysl se brani sijajno.
D u n a j, 7. oktob. Posadka vodi z navdušenostjo obrambo trdnjave. Rusi so bili večkrat ob strahovitih izgubah odbiti. Vsi ruski naskoki so bili brezuspešni. Naši so zajeli mnogo ruskih vjetnikov.
Sante Busolini trgovec z jedilnim blogom o Borici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Komu št. !3
v uiteo Sv. Antona štev.2
tik trgovine g. Ig. Sauuig.
V novih prostorih bo postfegel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
Viktor Toffoli-Gorica
prva zaloga oljkovega olja
Via Ttatro 16. - Via Ssainam 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valene, Bari, Lncca, Nizza, Oneglja. =-- . =
Cene so sledeče :
Jedino olje fino .	liter Kron	1.04
Namizno olje . .	•	tf	»	1.12
Istrsko-oljkino olje	* » »	1.36
Valona		'n	»	1.44
Bari		* , » »	1.44
Oneglia		* ” »	1.60
Lucca 		* ” »	2.—
Nizza 		» »	2.40
Sprejema naročila	ter pošilja franko na	
dom, kakor tudi na	dežele in izven države.	
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Petstzky
v Gorici na sred Rašteia štev. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nhnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in i itij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; po.rebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knj.ge.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Rasnovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce p.i s.jmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
draginja je vedno večja, f zaslužek pa majhen- Ako hočete z malim trudom, — doma v svojem kraju gotovo io kron na dan' zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
Josip Batič,
lirska Bistrica 27 (Kranjsko).
Lekarna
E3
i
&
^ Prave in edine žel. kapljice
Eriiigliltltl i Btiii
z znamko sv. Antona Padovanskoga.
B
|
B
B
B
B
B
B
B
i
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. Te ^ kapljice uredijo ^ redno prebav- W Ijanje, če se jih dvakrat na dan f#] po jedno žličico
V f Varstvena znamka) popije. Okrepi želodec, store, da izgine v krat- B kema času omotica in životna linost (mrtvost.) Te kapljice tudi B hajj store, da človek raje je.
B
Cena steklenica 60 vin.
B
^	uo.sct	u« Vi...	^
Edino moderno delsiinico
z električno gonilno silo toplo priporoča
Josip Lipicer,
Stolna« . 7, (vžupnijski hiši)
preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stareprsode, orodja se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastnega izdelka.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Jelenu«.
Perje blazine po zelo nizkih cenah.
1 kg razcepljenega __ .. .. sivega perja 2 K: -	'•	boljše vrste 2 K
40 v; pdubelo najboljše K 2	80 v; čisto belo
4 K; belo, pub 5 K 10 v; 1 kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-perja, sivo K 6, 7; belo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K.
Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto.
Izgotovljena posteljna oprava
iz gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim puhom K 16 s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24 ; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; blazine za pod glavo K 3, K 3 50, K 4. Pernice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14’70, K 17’80 in K 21. Pernati madraci iz močnega križastega Gradina 189 cm dolgi in 116 cm Širc ki K 12'50 in li'80.
Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče se zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
5. Benisch, Deschenits št. QQ2, Češko
Tvrdka 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici v hiši ,,(*oriške ljudske posojilnice11
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zaiogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava.' Postrežba točna, uomaea in cene konkurenčne.
Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslov razpoši-Ijalna
R. STERMECKI v Celju št. jo .
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikan« poštnine prosto.
■f •€» O-C3-@-€» €3~€>*
!!] Prva slovenska trgovina z jedii- O W	nim lagom
4) Anton Kuštrin, $
v Gorici Gosposka ulica št 25 ^
Priporoča slav. občinstvu v mestu m na deželi svojo veliko trgovino raz
f
!
—_ —     — - '-J	fc«£V»V*IIV^ 1 U.Z. - đSki
nega jedilnega in kolonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.	*
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se b'ago dostavlja na dom.	a
Pošilja se po železnici in pošti. Q
$
A. v d. B E R I N I
Gorica, šolska ulica št. 2.
veliko zologo olikinego oljo pive vrste
najboljši tvrdki iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari
in Nce s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron — 1 04, 112 120,1 28,136 1-44, 160 180, 2'—, 2 40 z* luči po 72 vin.
Nn debelo ce»« ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posod« m pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s pnlno.
Pravi vinski kis in navaden. Za oga mila in sveč. — Gene zmerne.
-	Naj večja zaloga -usnja ter čevljarske
-	- - potrebščine.----
I. Drufovka Gorica Gosposka ul. št. 3 nasproti » Montu «.
Najtečja izbera obuvala za moške, ženske in otroke. Blago trpežno - Cene solidne
m „CENTRALNA POSOJILNICA"
aEGISCFSOVAnfl ZADRUGA Z OHlEjeno ZAVEZO
ee y GORICI -see
G: :
m fe

obrestuje hranilne vloge po 5%. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7%,, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Gius. Verdi št. 32, I. nad Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	---- Odbor.
m




iT

Pinter & Lenard
trgovina z železnino
Gorica, Rastelj 7-9 Gorica
Najprimernejši nagrobni spomenik za naše ranjke je železen, fino pozlačen križ, ki se dobiva pri nas za ceno od 10—30 K in vsakovrstne nagrobne svetilke od 2 — 10 K. Za jesensko sezono priporočamo mesoreznice, obročje, cement traverze itd. za zimo peči, štedilnike, petroljeve peči in druge potrebščine. Ne pozabite torej na domačo tvrdko
Pinter & Lenard
kjer se dobi dobro blago po primerno nizkih cenah.
Centrala [jubljailS, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.	J$l-ilška glavnica K 8,000.000.
................... ”	Rezervni z8kiad,.Kf,OOO.OOO.o0
Vloge na knjižice po 41|2°|0, v tekočem računu po|dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut.
Borzna naročila.]
Prcmese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
•	Eskont menic -...
— Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo^in oskrbovanje. Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.