ROSVETA OiMftatUri I« apramtikt pr»Mti Mit I#wud*to Ava GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS '^UtM »t aali ti pr^UU tJ U —tioc 1IM. Aet «1 Ott I. lili -ftrtX - fci >4 1 STEV.—NUMBER 212 iartJkiA Stavka ivstv* potrtbije poMKao organizacijo PROSVETA PROSVETA THE EN LIG HTEMMKNT Of LA0TMMA •UJVBKBBi NS JIOMTI NABODMB PODPOR- ItlVilili UfgiRTff OP THE KKDKSATED FSBSS prin^r (Ar«, ti. UMI) v ofcUv»>" M 4. *m, >• a U« 4s$««— M- Jhm, 4« m r«M U* M aatoH. Propadanje družine S čikaške univerze prihaja poročilo, ki bo dsio sociologom sUre šole preoej misliti. Si- cer ps to poročilo ni prvo U vrste, psč ps js novo potrdilo mnogih prejšnjih dognanj. Sestavil gs je dr. John PonJJrjJ - Tiče ae raskrojs s {1 rutinskega življenja. I*-.. Dottaidi dotoeuje,,na podlagi oflcielne statistike in: vsakdanjih faktov, da ameriška druhina sistematično propada. Raz-kroj ni toUke očiten ns plati tradicionalnih in aentimentalnih vezi IcoJlkoffjJe na materialni strani, ki je glavna* Družina ni. več socialna stanica družbe; njene najvažnejše fuhkclje so prenehsle ali so danes {»atranakega pomena. Oče je bU akosi tisočletja tradicionalna glava in za&itnik družine. Danes ni več prvo ne drugo. Vprašanje "glave" je sploh Ironija. Tudi formalno pred zakonom si o£e in mati lahko zamenjavsta "glavo," dostikrat pa sta oba -rln dostikrst sploh nI "gisve." Zaščitnik? Kako naj Ščiti, s čim, kje ln zakaj? Ta funkcija je bolj ln bolj sociulizirana v protekciji javnih organov in privatnih organizacij. Včaal Je imela družina strogo začrtane dolžnosti ln funkcije. Oče je imel svoja dela, v katera ae ni smel vtikati drugi član družine; mati je bila gospodinja s svojimi posli in dolžnostmi. Doma so kuhali, pekli iq jedli; «k>ma ao Šivali ln proll: doma so Izdelovali U> ln ono. Dom je bil središče družabnega Življenja in razvedrila. Vsega tega ni več. We 4eU» v tovarni ali kjerkoli zunaj doma in mati opravlja njegova in druga domaČa dela, ako ni sama uposlsna kje zunaj. Gospodinjskega dela sploh nI več v nekdanjem smislu. Takozvane boltfšs družine obedujejo zunaj in kadar obedujejo doma, pridejo jedila is delikatesne kuhinje sli v škatlah is grocerije. Kruh pride ig pek arije. Obleka pride vas U prodsjalalce in kadar je umazana, se odda v pralnico. Avtomobil je bil t)ud udarec za celo vrsto družinskih tradicij, Prej Je družins čepeln doma vssj ob večerih in praznikih, avto ps js odprsvil še to in dom je sdul vodno prazen in zaklenjen. Ns milijone smerttklh družin Je vedno ns kolesih, bodisi skupno aH possmično. Otroci, čim shodijo, hodijo domov le spst. Sena, ako ne dels zunaj. In Če nI zaposlena z otroci, nsjde dovolj časa ss družabns sestanke, obiske in tester. V čem js še staro drušinsko življenje? V vikanju otrok? Večji del vzgoje je prevzela Šalji, ki js Ig davno ofevesas. Javni otroški vrtci so za ma^re velika lajšava. Prav tako rasni zavodi., $ploh p**o dr^tu> že nekaj lat sen* posebno po vojni, vetiftft lx>U omejujejo s otroci; družin s ei)it\> nlj mH4 U vsega Uga je razvidno ,da ss družinsko življsids v Ameriki radikalno Izpremlnjs. Stara oblika družine izginjs s starimi ekonomnkir ml razmerami vred. Modema industrijske ras* meri* uničujejo staro družino. Kaj bodo te ras-mere prinesle v nadomestilo, danes še ni mo-goče povedati. ■ 1 * . Dr. Julij Stok lasa Je pred kratkim na kongresu radiologov v Psgisu izrekel upanje, da boro radijski žarki—ki so znani radiologom pe naslvih alfa. beta ln gama-pe 4. š^tusta t. L v dvorani društva št. 8 SNPJ v Cambrja Clty. N4 tej seji so bila ftastopana sledeči slovenska društvi: št. S SNM, zastopata Mihael Pečjak iA Bilja Bubalo, SNPJ zastopa Frank MLkuš, št 168 9SPJ zastopa Frank Dremelj ln Frank Pushnlk, društvo Cirila ln JSKJ so zastopali Wil-ltym. Pleskovich, Michael Tumc in Anton Šinkovec, hrvatsko društvo sv. Roka so zastopali Martin Barantlnčlč, Peter Vedich in Fr. FrankOvae. Razen teh so bila zastopana še druga hrvatska, srbska, slovenska in ukra-jlntrkk društva, Uko ds jih je bilo- Wh »k lipa J 18'jdruštev. Na istfAjl so sporazumno sklenili, ds porode skupni plinik dne 28. avgtišta 1.1. v podporo sUvkuJo-člh premogarjev. Isvolili so potrebni odbor, kateri ima urediti vss potrebno ss piknik in da povabijo še ostala slovenska društ-va, da ss pridrušijo njihovi akciji. Prihodnjo skupno sejo so določili dne lt avgusta v Uegerjsvi dvorani na Woodvillu. To je is-vleček zapisnika a prve skupne seje. EUjs Bubalo, sapianikar. Smešna so izvajanja Podboya o sumljivih karakterjih, la zapisnika Je razvidno, da so zaato-panu društva po njih zastopnir klh. Tajnik društ št 8 SNPJ je oknem dobro stoječi člsn socl-bUstUiiegs kluba »št. 6 JSZ; on Je Vil eden glavnih organlsator-Jev ln zapjanlta; skupnih društev u pomor stavksrjem in njih bednim drulin*m. Torej poznani "sumUM" BVibala nsj odgovori na U izvajanja l>ratu in sodrtigu Podbojrju. 2 resnico na Sg§r ' Dns 9. svgusta t. I Je prišel zastopnik navedenih skupnih društev, brat Mihael Milkovlch. na redno mesečno sejo društva Triglav SNPJ s prošnjo da bi se tudi naše društvo pridružilo akciji sa skupni piknik v podporo stsvkarjem. Prečita! Je iivfefttt Ika skupnih slovsasklh t dns 4. avgusta ur pro. bi sa tudi naši društvo pridružilo nJim ter oft-zaatopnlka ns ntfk U Je 11. svgu je s seboj Judi u skupni piknik. Dni-uvidelo, da ss je toHko H|Wjilo Skupaj ia U plena men tgr sklenilo, da namrn je volilo Ssatopnika, tO Ivana areeid|*jx>> kupi«> sa 15.00 saupcW(kKK U maram, da n* naši osji nI ol-tl edsn >menil. da se vrši \uk drujrplknik ra%no Isto nedeljo, skora\no soblirnsvzoči tudi ter da ne bo pravega uspeha ne tukjg in ne tam Zapjsniksr brst Bubalo, obenem člsn kluba, pravi, da se nI niti spomnil, da je isti oan tudi pik nik klubov. Tako se izrazi preds. In drugi zastopniki. Zahteva sem, da bi se piknik skupnih društev premestil na drugo ne daljo. Pojasnili so mi, da se vstopnice že povsod prodajajoln da sedaj nam ni mogoče pi knika premestiti, kar sem tudi u videl is njih pojssnils. Sklenilo se je, da se odpošlj' preds. MilkoVicha na klubovo se Jo s poročilom, da, ako je mogo če, da bi klub predložil njihov piknik na prihodnjo nedeljo. Iz Uga je razvidno, da zastopniki druŠUv niso bili informirani, da se vrši socialistični piknik rev no lati dan. Zastopnik je šel na klubovo sejo, da pojasni sklep skupnih društev, aH brat Pod-boy ga je oštel. Na isti seji se jV sklenilo, d ase da v vse slovsn ske časopisje naznsnilo glede pi knlka skupnih društev ln se brat Bubab zaveže, da bo dal naznu nilo v Proletarca in jaz pa v Prosveto, kar sva tudi izpolni le. Ker sem pri neupravičenem napadu tudi jas prizadet, sato sem napisal te vrstice, da bo članstvo in javnost izvedela, du ni resnica kar je Podboy pisal. Jaz sem storil le svojo dolžnost, zakar me je društvo pooblastita. Omenim le toliko, da Podboy ni napadel posameznikov, psč pa društva SNPJ in druge ter čla ne soc. kluba. Zato imajo o tem društvs spregovoriti zadnjo be sedo. piknika povoljtio izpadla. Velikb bi bilo bolje za afea piknika, sko Podboyev napad ne bi izšel y •Prosveti. Cisti dobiček skupnih društev za sUvkujoče premogarje je znašal £180.30, kateri znesek se je osebno v moji navzočnosti oddal dns 28. avgusta t. 1. Miners Relief komiteja v PitUburgh, "Prijatelj" — prohibičnik Pucblo, COlo. — Kakor mnoge druge Uko tudi mene pregs-nja usoda s trebuhom za kruhom, ki me je zanesla v kolorad januarja zbolel pa pljučnici. V lokalni bolnici sem se saznanll s tu rojenim Slovencem Henryjem Ponikvarjem, kateri mi je povedal, da je presedel-Šest mese cev v zaporu v Pucblu radi iga,- , njekuhe in rozvažanj^s isU. Tako se je namreč sam izrazil. Tako svs se sposnala in postala prijatelja. Omenjeni rojak me jc »edaj bra ideja ' Mich.—Ideja, katero je sprožil rojak Louis Am-brofič v Prosveti, Je jako dobra; treba jo je podpirati, da se uresniči*. Mnogo je Slovencev, posebno v sedanji krizi, ki se od rajo proti sovjeUki Rusiji, ker imajo nekakšno upanje na dobro ali vsaj; boljšo bodočnost kot se jim slal en tru-k živil v Pittsburgh, katera so se nabrala okoli slovenskih ln drugih trgovcev za sUv-ksjoče premogarje. iNa tem mestu se iskreno zahvalim vsem trgovcem sa darila v imenu sUv-karjev ln njih družin. Na pikniku so bili govorniki od Miners Relief komiUjs. V govorih so nas spodbujali, ds bi to naša skupno dslo nadaljevali, ker la s podporo našo ln njih pogumom bodo iUvksrJi dosegli njih cilj. V sklepu sa zahvalim v imenu skupnih druŠUv vsem, kateri so kaj darovali ln tistim, ka- Toda proti Rusiji gledajo s nekakšnim strahom, da morda ni -vse Uko kot se piše. Tiste, Id ao pripravljam preseliti se v Rusijo, vedno-muči neka bojazen, da bi morda bili prevarani. Ni dvoma, da Rusija ne napreduje, toda vendar naglica, kar se selitve tiče, ni priporočljiva. Kaj je U malenkostna vsoU sedemsto dolarjev za naš narod, ako pošljemo enega i>o*tenegn in zaupljivega Slovenca v Rusijo, kateri bo po povratku sem poročaj samo resnico? * Prepričan sem, 48 vsi tinti, ka-rlm je ruska delavska dežela ** 1 r— H. H«ey k PETEK. 11. SKPTEMbif Upton Sinclair razga^ prohibicijo Njegova najnovejša knjig, se hsvi 8 ^ hinsvščfao in butlegaratvom. leUM -Jegovega književnega deio^ njegova dela dosegla rekonU^l«^ nov izvodov v vseh jezikih! ^ Nc^a trgovina aa Dunaju je rumvVJir. MMto vožnjo v Nsw YoSprodajoIki, ki proda največ i* gd* Giai Samek (n^sli-dobila to aagradb. SHka pove, zakaj je uapA pri srcu, bodo drage volje pri-spevaH kako malenkost v fond sa stroške odposlanca, saj jim bi bjk> mnogokrat povrnjeno, pa če bi bilo potem priporočljivo i preseliti ee v Rusijo ah ne. Nisem član boljševiške ali komunistične stranke ter tukaj v Ameriki tudi nikdar ne bom, ah vendar se mi vidi, da je Rusija danes edina dežela, ki nudi delavcu toliko ddbrega, da ss aplača živeti. Kako je danes v Ameriki, je nam delavcem in fariparjem predobro znano, znano nam je pa tudi, ako bo sedanja kriza trajala še lete ali dve, da bodo vae tiete zadolžene farme in vai tisti zadolženi domovi v mestih izgubljeni, v kolikor še niso. Res, lepa bodočnost ae nam obeU! — Cbsa. Kramer. . Smrtna kosa Sygan, Pa.—Dne 28. julija jo tukaj v 76. lotu starosti grtmi-nul naš oče Frank Urftič, rojen na Dolenjskem v fari Šentjanž. V Ameriki je bival 48 let. Tukaj zapušča tri sinove ki hčer ter dve sinahi in več vnukov in vnukinj. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali v bolezni in pri mrtvaškem odru ter ču-11 z nami cele noči. Hvala tudi vsem, ki ste se v Uko obilnem številu udeležili očetovega pogreba. V resnici nismo pričakovali Uko velike udeležbg, ker naš pokojni oče ni bil prt' nobenem društvu. Lepa hvala vsem in za vae, našemu očetu pa o-hranimo trajen spomin! (Sinovi Urštf).—Frank Uršlč. Detroitske vesti Detroit, Mich.—Delavske razmere se še niso nič izboljšale, četudi smo to pričakovali Ford jO sicer pozval nekoliko delavcev nazaj na delo, toda ne toliko kot poročajo lokalni listi, druge tovarne pa delajo le po dva in tri dni na teden, nekatere pa nič. Zato pa nikar sem za delom; *» ko pridete, vam bo žal. Rojake in občinstvo crploh v Detroitu in okoUci pozivam in vabim, da pridejo na zabavo dne 19. sept. zvečer na U Mile rd. in Dequindre na Travnikovo far mo. To bo menda zadnja zabava prostem in prične ob 6. zva-H. Imeli fiomo tople pečene prašiče ter drugih jestvln in pijače. Zabava bo trajala vso noč. Prireja jo odbor Slovenskega narodnega doma v korist domu. Želeti je. da nam greste vsi rojaki na rofco, da ne bodo samo ženske napredovale z njihovimi , • in,..-,! priri oiivanH. Josip MihHich. za odbor. Mnenje o Juretu Jctfet, in. — Neki dopisnik o-menj£ da bi se še kdo drugi moral oglasiti iz JolieU. Olmjt, pa se bom jaz. Dela veke razmere so .sevedflUpdi tuksj piškave. Nihče ps ni menda tako Siposlen kot je ongavi Jfure na "klepeUvem polju" x A. 8. On vse prežveči ln oščiplje, kakor kakšna jajčsrcs v starem krsju. Upsti je, da ss bo ša Jeaj asučil is Prosvetinih dopisov in člankov, kajti v te se nsjbotf zaletava, ako ne bi bil Uko ogkotiren in zakrknjen kot ja. U naš Jure. ki v koloradskih hribih.goni mule. Vasfcakor je trska konsUtirati da take vrste roba. kot jo prodaja Jure, ni baš najboljša reklama as A. S., kajti mnogo sem jih šs slišal, da ai uarvesino kar on piše In čeblja. Le čudno ee mi adl, da uredništvo A. S. ne vrže njegovih neslanosti v koš, ksrior spadajo, ker m tako rad praska tam. kjer ga prav nič aa Uptoni Sinclair, svetovno znani delavski, veM Piše uredniku Prosvete, da je 3g| Jhe Wet PsiJi," (Mokri pohod) iT 1 platno vezani bo ceai V svqji najnovejši in precej obširni no, Je Upton Sinclair vzel ameriško prohibJ? svoj p nikdar zgrešeno UihJo. piše numti se je v vseh tridesetih letih svojega S ga udejstvovanja globoko zanimal za tTU met in šele zdaj je našel priliko, da ^ obdela. Po njegovem mnenju bo pr n,u igrala vodilno vlogo v prihodnji pr«, itMItlfiupMdr ■Uvimo y OyU SjjA* JiS kt muh ko bobnsnJs nsuirlašc- I »m b «* J* Podoben nt-foemu neprestano ponavlja- septembra PROBVBTK Vesti iz Jugoslavije (Poročevalski Mrs Proa*eU v Jogoslaviji.) (oskrw domovina za JUNAKE...w Ljubljana, 21. avg. m\-souUna notica pove krat- : mariborske« parku «« J« Upil stoodstotni invalid Er-&urič iz ljutomerske ok* ker kot "junak i* /vojne" ni dobil mkake " Ilt- dela o atrani države, £ro mu je vojna polomi in ga napravila hromca. eraj zjutl* je našel stra*-)ri obhodu mariborska i na neki klopi letečega mo-i Duh po liJtolu »e je Siril pi, na kateri je poleg mpš-liala aktovka in sUkleni-v kateri je bU poprej lisol. i je bil že mrtev, dokumentov v aktovki j« dno, da je samomorilec in*, rd Maurič, star «4 let, ror ii vasi Stara cesU pri Lju-ru. v aktovki ao našli štiri vilna pisma, naslovljen« n* ti, organizacijo invalidov in »ko osebo. 1 L Maurič je odM v začet«, , ojne kot poročnik na gaiiš- , on to. Radi nekega »pora z irskim aristofcratom.Pon* ,om je bil olxsojep na>t^ dn* ra in degradiran je bil v na. ega prostaka. Kesneje je unilovan, toda slutiti je mo- »jBko dalje kot prostak. d je na soško fronto, kjer je granata zlomila roke in ter celo vrsto reber. Kamen i pri eksploziji zadel tudi v ►nico, da je ostal pohabljen, eta je ležal v bolnici na Du- ft berač »e je vrnil pred dve-lesecema v svojo svobodno, > domovino, ki pa ni marala ga "junaka s polja časti" nič. Maurič je zaprosil za idnino, pa mu je niso pri*-Brez sredstev je hodil Mau-d verna palicama pel v Linij in Maribor prosit za pod-a vsaka beseda tega hrom-bila zaman. Priznali mu ni-dinarja. Potem je živel v od milosti to nemilo-i, ki so ga zdaj tu «daj vabili na obed ali preooči-kakem hlevu ali skednju* lil je oblasti, naj mu, do-iko kot vojnem« invalidi mu s tem omogočili ži-Zaman. Domovina, za je pohabljenec žrtvoval I anj kot življenje, ni ime-j niti dobre besede, kaj še-I Dobil ni ne podpore ne priznali mu niso ne kine, pa 6eprav je bil do-led nanj, da vidi«, da je Igljen. urič je živel dalje od. mi Kesneje je prosil ie za Iv trafike v Ljutomeru. Feden je dobil ugoden od-je moral potrošiti tiste prihranke, ki jih je pri-|za primer, da dobi trafi-l je iz Ljutomera ter ro-ob dveh bergljah de* ■Maribora. Spotoma je j [trikrat, ker ni maral bera- tične ki je moral slediti morilskega militarizma {ti v vojno, človek, ki je t> izgubil "na polju Akstl' pposobnost življenja, Uk ima pravico, biti nekoliko p nase in prenašati udar-pvine v svoj obraz s pono-[i ne trpi beračenja. P j<* v Maribor in mariU^v [* J" i>ootal i»nj "polje [Tu je popil lizol, ki ga je p mizernegs življenja N (vsaka domovina ima nogo srca za vojne žrtve, ki gredo v boj za domovi-Ftvujejo zanjo vae, kar h tu je lizol končal s ti-■ kar domovina ni imela i*xipore. (Pač pa P»vina dovolj milijard za psnje novih topov, produ-Wih nepriznanih, raime-P ['junakov s polja čsstl". tleh v mlaki .krvi, N*. zadnji, strani glave mu je zevala široka, rana. Odnesli so ga domov in poklicali dva zdravnika, ki sta ugotovila, da izviru rana cd usodnega padca ali pa od udarca. Gre torej za nesreč ali uboj. Radi rane ae mu je vnela tudi možganska mrena ln 6e bl bil okreval, bi mu otrpnili vsi živci na eni strani telesa. V hudih bolečinah je ležal kovač ves teden in bil skoro ves čas nezavesten. Le v časi ae je nekoliko zavedel. Dejal pa je le toliko, da je na poti nenadoma dobil močan udarec v glavo, kako, tega pa sam ne ve. Ljudje sumijo, da je bil napaden, ker je večkrat dejal, da i-ma dva sovražnika, ki mu pre-, tita z maščevanjem. Orožniki preiskujejo zadevo in želijo po-asniti, ali je postaj Voksč Žr-mv nesreče ali napada. Pokojni tovač je bil znan kot najboljši covač v Suhi krajini. Letos al e preuredil kovačijo, najel ne-caj pomočnikov in mislil, začeti delom na v*o moč, pa mu je s#>*t prekrižala ra£ane. <• Brat ustrelil aeatrico. —' V ym Zagorica, pri Horjuii Ste je igodtio. Devetletni France Po-očnik je s syojo sestrico, triletno Stano stikal po podstrešju, kjer jo našel star, nabit revolver. Vzel ga je v roke, a revolver ae je sprožil. Ali se je revolver aproiil po nesreči ali pa ga je sprožil Francek sam, misleč, da n« bo nič hudega, tega prestrašeni Francek ne more povedati. Krogla iz revolverja je zadela triletno Stano v desno lice m prebila glavo ter izstopila pri ušesu. Tudi Franceka je sunek ie zgrabil starko Ur jo pahnil na tla. Starka jt dobila poškodbe na glavi, da se je oneavostila. Prepeljali so jo v bokifco. kjer sp ji nadiii pomoč. Identiteto starke ao dognali šel« popoldne. Bila je to Bl^tn* Marijina Hafaeuiz Ljubljane. Poškodbam je starka zvečer v bolnici podle- Dva dog.Klka v niSTibonOa kaznilnic^ — Prvi^dogodek: Te dni se je v svoji oelici v mariboraki ka^milnici obesil na 5 let; obsoje-že odsedel ni Josip Kranjc, ki je dve leti in bl moral torej sedeti ' ' Zgrozil s^ je Bt^d tem ter obesil — Di se tri leta. dek: za proslavo kraljevanja Aleksandra je dila upr^a kaznilniipe ka^gen-cem končert. Nastopil je zbor in orkester tei; deklamatorji. — Dve strani kaznilniškega življenja. Smrtna nesreča mladega posestnika. — Iz Semiča poročajo o tragični smrti 38-letnega posestnika MpfepMM)| Srednje vasi. Neka njegov. Andreja Hutarja is PHHML a 8°" rodpica v Plešu je popravljala avojo zidanico ter poklicala sorodnika Huterja, da bi jI prišel pod stfop. stolu in delal. Nenadoiha pe se je no nesreči pod njim izpod-1 stol in Huter, ki > za- prir mi so Prof. A. ML Um\ j# IJsbtfli^' kttllHil Romantika ln t»oia. ki vselej. jjO /nikook severne Angli-ualogo; Uo današnjo- Slučaj lfnAar ia autj zadal zdrava jfjaavuo ga dne se 4» ni posrečilo najti zdravila za. tega mo«a n>ed avojo v postelji. X pesniki slikali lesen" in c* lo v. jemo mladim te, kako aa "srčne bolezni" kakor bi jim, nitotjfeatt ps predstave, da. naj bo »pnedmet znanstvenega vanja, upira vedloi n kensk, ki. vidijo v ljubek** vsem romantičen doiivljjpj. V slovarjih popeni "romantičen" toliko kakor lantasUčen; a znanstvenik ae nikakor ae »oce ukvarjati s romantičnimi stvar- 'T t skoro uretl revolverja ranii v usta, da je so n* hiteli sosedje, so videli, kako nese krvaveči Francek svojo krvavečo sestrico po stopnicah s podstrešen- Stan* se ja skoro tri ure borila s smrtjo in potem podala. Bratec je bil Uko Rrestra-Š^T da-dolgo V mogdl M niti besede in bodo v njegovi notranjosti gotovo o#Ule posledice U- ffc. j, likih učiteljev ]e pred kakimi tremi tedni dospela i, 4* obišče ►no planine. Med nji-lj udskošolski. učitelji to tu^i profesorji srednjih šol in univerz. VodiUlj jim je prof. Edward%z univerze v Notting-hsmu, izlet pa je organiziral* le-, ktorica angleškega jezika ns naši univerzi Mrs. Copeiand skupno z našimi turističnimi organizacijami, ljubljansko občino in bsnsko iiprsvo. Skupina Imetnikov — vseh. je 36 — odšla is .Ljub-Ijane na Gorenjsko v Bohinj, kjer so h na#Janili v hotelu Sv.f Janez, od koder hodijo na iilete v planin«. Obiskali so že, večkrat dolino sedmih jezer, povzpeli so. se na Triglav, Mojstrovko ln druge vrhove. Nsše planine jim zeio ugajajo in ne morejo jih prehvsllti. SUtaO fotografirajo lepe točke, isfotovill bodo sk!?p-■ slike Ur s pomočjo njih nradavall po Angliji o naši Slo-vjaijl, Nadejsti ae ie, da bo to privabilo še več izletnikov iz Anglije. Arnm L»rva tramvaja. — Včeraj 19. svgusU je novi tcsmvsj, ki vozi v SUko, povozil na Goappavetaki cesti neko aUrko. Starka oe je namenila čez cesto prav v hipu, k* ae je bližal tramvajski voz. Vozsč je zvonil ln zvonil, nszsdnje je nsglo še voz usUvil, s voz je bil sa tram, je padel na tU, potegnil je s seboj trem, ki mu je padel naravnost ns glavo ter mu razbil lobanjo, V dveh urah ja nesrečni posestnik poškodbi podlegel. Smrtna nesreč* v goedu- — Tudi ta ae je zgodila v *entrjan-škem okolišu. Posestnik Egidij Zidar ia Lačenberga je lel f svojima hčerkama v gozd sekat drva. Tam je podrl lepo smreke, ki se je naslonila na H so smreki deblo na hlode, ko ae j« nenadoma smreka a skale za-koUllla Ur podrla Zidarja na tla. Pritisnila ga j« na sence ln gs takoj ubila. Hfcrkl sta se trudili krog očeta, da bl ga obudili, a ves napor je bil zaman. SUrče* samomorilec. — Pri ViČu so nsŠH v kozolcu obešepe-gs 73-letnega zidarja Andreja P. iz Mimaupri Gorici, toraj Primorec. Zadnje Čase je službovsl pri raznih vadbenih mojstrih in podjetjih v Ljubljani. ZWap*Je telesno oslabi ln zadnje dni o-sUl brez posla to denarja. Nočni napad. — Pred nekaj dnevi je bil ponoči napaden ps cesti pri Vojijiku na štajerskem "akob Kovač, sta* mu je zsssdil nož kar spada v področje izkustva ln dejstva. On t. pr. ne smatra aaj in oglja aa dve nalivni stvari, Ur ve, da bo na isU kemikalija Oboje enako resglralo. Zato at tudi ne more soglašati s mnenjem mladih deklet, če kakega to-piega pomladnega jutra, ko povsod ns okoli cveto rumene cise in prepeva visoko v zraku škrj*nček, srečajo mladega moškega, ps ga imajo takojfza človeka in pol ali aa nekaj "popolnoma različnega" od vaeh drugih moških ns svetu. Bsalika mnenj o predmetu. "Uukeaao" sa navadno pritee s^Um, da tisti, ki ae udeležujejo diskusije. raaHčno. gledajo , na pojna "narsvs" in "civilizacija". Po naravi ja Ijtir hassn določena v If, da. aa daje voditi zdrs vi pameti ia ku moških Ht žensk Ur časboUševanja* .I', sme. Na žalost pa narava, kadar j® ijipoljjil^ tev — časih sama saroti čar lju-toasni. ^Mož^ aa nekega jutra njegova žena prav nič ne raiMr kuje od vaške druge žene, z dru- ge strani pa tudl. fcna vaa boW to bolj izgublja avoje ilusije in pride še mnogo drugib dejanj, ki is-htevajo moči in fitrsjnoatl ia ki bi ob normalnih okolnostih presegala njegove moči. Po Um, kar afm doslej t amotiu>. PrepnCsn ljubszen najVapSo, km ioum mo; a v. Um priaMr tisto vrato ljubezni, ki svet, ne na oso, ki Prava Uuteaae^ jt boli RazM zaiMvostl Heenlca.0 amrtl, Jiekdaji ieaa ax-a i^latilTnoaloTlnKi» I Po raa da. jafcljud ie m: vile kaj I itd.). kje> % lavatriiak on. at ja . . - vira la IjubeaAk »#W Pn ^i^n maju jf m mogoče, ds ee izroči a ženo, H> ne ljubi, in ^ i HudoUa ns gradiču v Moyerka- gu. pni Dunaju. Kakor ps vkf ka-šfi, lagonaUca Rudolfove smrti Rto til<) le kogs asnimstl, ksj pripoveduje o Uj trsgedijl baron Henriz, Slatin, brat | Vftl^U. žensko, ki so njerlo Ulesne I žesti samo vaba ss mladost Sodim, da bo znsnost pmi sIK M X * oica šivUemia d ristne uspehe. $e w*d ee dekleU poro^lf s L žem, ki sU jim gs izbrala oče in anati. Dsndsnss je |«bere največkrat njihova stvar, f vendsr je še vedno mnogo zakonov ne-arečnih. Znanoot doalej še HI bi u. atrije ao razni prsv le»0 *tf-ov, spominov UŠali Jvojasni nekdanjega stroje. Ko ao zločtocl mol isdak U M, svoje imise in Um pripoveduje med iglm» ksj je vae videla 1» nar Rudolfavl ■ katere član j« sobi posebna lan ia bUtud ko. he. $Twed sto leti a* v poročil^ ,8 Uatinv mor jdaJ«. ia Um smo našli dva mr-1 iim Vi iibrala oče ltča: prostolonsala^nHuk obras ni bl) skoraj nič lapreme-njen, pač ps je bUk čreniuja M blU, tako da ao atopali možgani Ma eemočka, razlikovati U tako da jvan in krije teleano ljubezen, apoanal»>odflE Luk znanat jo ja vaak ke^j vo dobiM, a Um ai dvoma, bežen bl kaj lihko utegnila bilo truplo baronico bližnji omaric ja letalo pisem in ps ena br«oja Spominjam se čiato nstantoo, M ja lašaU> Rudolfovo truplo v 'Ja postelji na levi, truplo baroneae branlj lk Ut omogo-plojeija pa- posestnik Jsko ral v 1 v vem hlevu, bolnico, pred aeksj dnevi so ga pa prepeljali domov, Kjer je rsnl podlegel. ^ ' j Konj ga je ubil. — se je na semnju mud Ivsn Zsvršnik (Sovi iz KolbvraU. Imel praviti v Brinovškovem pri čemer gs je neki konj brcnil teko nesrečno, da jf posestnik tskoj umrl. • * Država bo zattala svoje izdatke. — Rsdl Hooverjevegs mors-rstorijs se nsšs vlada boji še hujših pretresliajev v gospodarstvu to (inanesb, ps je Imele vče-rsj sejo, na ksUrt js sklaafls, da bo # ku btlsle itdatkf, ds rebitne hu- de krče. Pod predsedstvom flnan-čnefk ministra se ja usUnovll odbSr, ki nsj v sporszumu z > stsllml ministri še do konca U ga mesece izvede redukcijo vaeh državnih izdstkov. Pričskovstl ja torej, da bodo znltsne vse pla^e državnemu uredništvu. Js to omilitev "pretrealjajev če v v financah?" do spoznanji, da A. v teku lat nikakor ni nansvad** pojav. Na-znsnstvono zgrajeni alUrji ao jako nevarni! AH bo mogla ansnoat UvrSev^ ti nad čuvatvom ljubezni nekak, šno klinično kontrolo, to je do nsdsljnjega samo domneva. Rasna zdravila imajo res da lastnost, da zbudijo v moškem nekakšen odpor do žensk. Oe aa na motim, je raba takih zdravil v navadi med domačini v Vzhodni Aziji, ki se jih poslužujejo v »ašče valne mamil, m Ajmnaki ob I it, prilepi ns hrbet pod katerim se V naprsvt»'mshur, čigar tekočina vbrtum adravnlk bol-v kii Pri tem 80 Jo skoro v vaob primerih pokaaalo. da aa t poslej trdovratno ikršnegp opija in Ja m na deai^i ki mizici po >[\ uplo atrani. Na neki nlft-postelje Ja leialo .ravolver, V uaadp ao U najdbo ofo-taaeobšutljfcroat aa mamila, Uko aam . to vil i jo Rudolf nameril četver ns avojo glava. Zanimivo Ja, da sUssšai Kaoiaali. da se da ia ura v nesnatos količine no- v zrcalo, ko je tzročljo omotico to bruhanja. Ml kadilci več 1 Naslednjega ,dne a* aajwtityi V* injaliai, dvorjani preiakST. RudoUcve masti niti. »Unovsnie oa Dunaju, šebi na- aka vlad* stanovanja M Dunaju, njegpve oporoko. šli aa nekalljlpio ps niso našli nič dru-nekaj fotografij lif.Laonovem oaAinu, izrečno uege ot aplaom na Pljl^ ljubčzen. priporočljiva. {e U, da morejo ,^um«^l,IJe vplivati «ia čuyatva, kafte nA to, ' učlnak*' nI samo ataaja, da gs spremljajo M< ba v * ansčal Ws ajWav ob- oejscvO| aa mih v vea«n svo- nJ metrov daleč, prehoditi to pot s dekle POljU *e bl povzj ^^r^vftlna ° nit™ kljubl resni se morsjo kasneje prei radi takih neznanosU, n. pr. pecivo prljPni ob večernih urah. Ne verjamem, da bl ananatve-na preizkušnja ali ainalija vzali ljubezni romantičnost. Sicer ps čltvl. Tisto, česar fotrebu- ti i š -<5rnl boUvljaš atopl vaaki popolnoma tojakcija i ' injakaiji niso aaegli vel prt- ..... Ijenju kadilcev opija po Modi Nobenemu klovnu ie ui na um, da bi ai aaUknil prinesla a nHočItvi. Jem,^ razprf Jah ln M v njem rabili zdravo pamet glede na fiajn^rsnjt mlsH onlfc kr grtf% Znanost Je kot "organizirano meT. To ja pt^na Skušaj mo v tuj zvezi avojih čuvotvlh lih bodkne pre- ^tdsrJ&r' -OM f P ^ alrija. ga ima ouka noaačka. aem h o pUksoua imsaUs Isrvatus ki iivi ¥itJZJ^ff^ ^ v Praiozdovih otoks Bor-a napisom na Pla*- ntAi odkoder Js lebej neha ar s v Chlcsgu. Ogromni nea I i zgornjo uatuko rok, na koncu zaostren. % ga dali labfca Vn-tdt an ^ tmU /ul IMJMU rtirz^rrJ* v ^b,rve kamor # nekaj o- Jjvor Dlaka *>ltT: prevasme ta SLErJu; visi čaa Ja li p^ hrb- Nosni strah, Ča laveš, da vhodom v "sobo strahu" alt pa V/ namreč razno 0»4a za na v wernl kabinet" rJ ■ muaej". Ta - J*v dk orodja, kak iuieJo oziroma ao aa hudodelci ia podpbas atvsri Posebne vrsU Whral mu ta policija Ta nedavno napravili pBiatapsa-aa javnaai to aai di gls^t skrlvnooti Ugs vrstnega muzeja vaak dan aa Uaoče ljudl[7'T:'.' tu «tenah po batfnlkUl vtol v Um muzeju vse poku fotografij . Niso m to sliko le pik po-£H| Mika kanjbir. I nejUiji zlo- Ob —'** atoie velika sUkisr na Onuuet. > Tu hranijo vsa ma-goče orodje, kakor gs imajo zločinci za ukaje to vmore, aa ut-vine to vlome itd. tu vidiš tu- vaden obraau jI ja vf^kMiMA* brada ** abab atta-neh obraza rdočerjava In kakUr ata, hrbet Ima spet drug rdedo-, prsi Ima šival bo-trebuh^ dfk a pla| * ~"m «11*1 ka- kakor 5T« krajin. aa dogodili iksv" med itn—Uni tudi prijelo. T ostalem liti1 v najvišjih vajah drevsa 1» an brani a llatl, la w mlačnih miakušak borno J-zklk nrsirozduv sada ootoU. Do-ai Miai naa Ušeaji • ro-z dMveaa na li«vnf a Ugs al opasll šs noben opaaovsloc. Mladiči Imajo čiato oa tmkš, ki Jim te pola SIMM* Mkat sUrlm. Domačini trdijo, da je aslo divja. In aavraina žival, bojijo aa Je tudi saio» ker menlj j. dapaabivajo v Uh MvaNh duie ■aa fTzafaci Aon Franc isco, Cal. —. Vaš kot je prikora-o ln sshts-va depresije. DROBNE VERTI 0\4U p »li nr«reča? — V po [JJ avjnioU je umrl v na iK.lenjalmO Voksč, ki je t f »len doma radi poikodb, ki v noči od 9. na 10. na pri Bugdlnjl r/ r"* M- je namreč vra-n» proti domu Na4 tm ga našli » x**i nezavestnega ns ljudje ki da ljubi, [letom, ki R in kr- ne ga Basen tega bo. izvršil IIM I I Hn*spoa«Jn! SO izvolili kornitaj, ki ae je oglasil v mastni hiši to ki jeobUu vae, da os da trpljenje, ki družbam. N ježeve aaj več jo Diktator Mosseltoi pregUdnja evejo h r. d. Prej«na kt *•■>• rriler, nnvljlbcev, bolh. lasnih i« vodilih mi DIL MARKO YOV D.C. llw. Randolph, Chicai • Tal.: Randolph RI aH 1.M J lili lili P »pravila atk oi...........91.N Manj I utiranje sob br« boiatta i Oxy*en plinom. PREISKAVA Z XRAY (ftarki). P redno •i daste aoba popravljati, »ahtovajto moj PR08VETA Tone Cvftr: TRAGEDIJA V KLETI "Si ie tukaj?" Vinko ae je ne meh prenovil. Bil je, kakor bi ga osvetlila zlata zarja. Iz njega Je zagorela vsa mladost. "Le nekaj minut je od mojega prihoda, a je v njih radost pričakovanja in teža čaka- nje." ■ ■ * . "Za te minute ne boš hud. Anica je izražala vso ljubkoet ljubečega bitja. Objela ata se . . . "Kadar te morem takole k eebi priviti, bi pozabil tudi na reanične grehe. Vaak dan ai mi dražja, zato Je tudi vsak dan neanoenejše pri nas." "Prenesi, kar je trpkega In misli ns tisto, kar nama je v oporo in pomoč. Na tvoje rame ne pride toliko teže, kakor na moje. Zato vztrajaj, Vinko, aaj le zate živim." "Ne bom klonil, Anica, poeebno aedaj, ko je rešitev tik pred nama." "Ponovi besede in svečano zatrdi, da govoriš reenico." , , Anici ao ae ob njegovih besedah prikazovale svetle nade, zato je zahtevala potrdilo temu, kar Ji Je moglo prineetl feljeno srečo. Vinko je bil vesel te njene vneme in Je zado-stil njenim željam, ČepravVpovedanem nI bilo prav nič povedanega. A ona ga He ljubila in Je' verovala fanj. "NevarmfVgro igram, a tebe samo prosim, da ohraniš doeedanjo moč. Mogoče trda preizkušnja dofiNT, a ne omahuj niti tedaj, ko ti bo srce krvavelo." •"Upam, da mi zaupaš." "Gotovo. A potrebno je bilo, da aem posebej oposorll Za drzen ekok čez prepad morava biti pripravljena. Najprvo ekočim aam. Ce mi bo dana zreča, ai • tem že tudi ti čez zijajoča žrela." "Potem, ko igro dojgra! ..." Dasi Anica v reanlci ni vedela, kam bo Vinko akočil, ji ja bilo vae jaano In razumljivo. Zaupala mu Je. Z vao vdanoetjo je tudi šla z njim v atanovanje. 4. Zopet ao ae vežne duri odprle. Goepodar je hotel v klet. Bil je reanega In jeznega zadržanja. Spremljala ga Je Marina. Razodevala je trenutno zaakrbljenoet Gospodarja ae je skoro bala. Trgajoče, v za-drževanih izbruhih jI je pojaanil vzrok svojega prihoda. Ona mu ja morala povedati, da Davorina, ki ga Išče, ni v kleti, a on ji tega ni verjel. "Pogledal bom in videl,H ji je dejal, se razgledal po kletni veftl ln vztrajal v neverjetnosti. Marina Je pa vztrajala v prepričevanju. "Pravim ti. da zastonj hodiš v klet. Davorina ne dobiš." "Nekje ga fte izUknem. Zdaj me je ie volja, da ae pametno pogovoriva." "Lahko al v zmoti. Previdno ravnaj." "Zavoljo previdnosti prihajam. .Drugače bi poelal žandarje." Grobo Je potrkal na vrata Davorinovega stanovanja. "Kje Je Davo- rinr "Tukaj r Klic Je padel iz atopnic. Bil je Davorinov. Preeenetil Je gospodarja in Marino. "Za nami sir Ja začudeno vpraial Florl-jan. "Bliže etopi, da nam v oči pogledai. Prav za prav Je pa najbolje, da atorjeno priznaš in greh popraviš. Mirne krvi aem ie, z dobro mialijo te oblakujem. Draga ml bo tvoja lakrena beseda, vaako zakrnjenoet boš pa trdo poplačal." Huda pretnja ni zaželjenega rodila. Davorin ae je grožnji korajžno uprl. "Z napačnimi računi prihajaš. Zmoto bi odpustil, zlobne naluna pa hudo zamerim. Za obdolžitev pravega poišči." "Dokaze imam, ne izviješ se." Florijan Je razodeval veliko prepričeval-noet. In odločno neizprosnost tudi. Prepir je priklical iz aobe Anico in Vinka. , 'Kaj ai zppet atoril, Davorin r j Anica je vprašala z živo akrbjo. Drhtela Nikomur niče^r, a me vendar tako grdo preganjate. Sram vaa bodi! Najgrii ai zdaj ti. Fej, neanaga!" Moža je premagala ailna ogorčenoet. Pljunil je pred gospodarja. Tudi gospodar Je'vzkipel. "Pomnil boš, kdgJ si si dovolil to predrz-noet I Takoj bodo žabdarji tul^aj 1" Odšel je po stopnicah . . . Zapori 1. V kleti je po mučnih in žalostnih dogodkih zakraljevala za precojien čas neprijetna in doslej neznana puščate. Davorina ao zaprli in tudi Vinko ai dolgo užival solnčne svobode. Dnevi in tedni so se klavrno zgubljali v podab-ljenje. Vendar je po vsem tem prišel dan, ki je pomenil za ljudi v kleti mnogo novega. Vinko se Je vrnil. Toda, komaj se je prikazal v klet in dobil Marino, že se je mora* skriti. Gospodar Je prihajal in Vinku ni bilo do srečanja z njim. Marina ga je zaprla v svoje stanovanje, ae sladko oklenila goepodarja in spretno rešila Vinka iz zadrege. Ker je bil pa Florijan najezan, sta se v veži sprla s toliko naglico, da se je Marina začudila. Na vso moč je vzrohnel ln ji ie duri. pokazal. -Tebe ln njo bom fepodil iz brloga I" Marino je vzlic začudenosti obšel hladen pogum. "Saj naju ne boš, le verjemi mi." "Obe pošteno zaslužita izgon." "Nlmava nlkakega raja v tej črni kleti. A tebi prasne luknje Ae koristijo." "Zame »ploh ni nič koristnega. Davorina in Vlnkota so zaprli, denarja pa le nimam." "Ga boi tudi težko kdaj dobil." "To ie vidimo. A z njo se pogovorim. Ko pride, m4 Javi. Na vrtu bom." Mislil Je na Anko. Drugega Marini ni povedal. OVorno je odšel. "Popolna gotovost da mir in je zdaj sila potrebna," si je rekla Marina. Odprla Je vrata svojega stanovanja. "Florijan je odšel. Za nJim atopim, ker ga lahko kaj vrže nazaj, pa zgubimo vso igro." N \ Odhitela Je po stopnicah, Vinko pa je prišel v veto. "Vendar sem smel iz mlšnice.—Marina je spretne strašila,—Maček ie slutil nI, koga ima v kleti. Sedaj ga bo v grmovje nagnala in zopet bo dihanje lažje." Marina je priil# nazaj. "Florijan drži bese-klical: "Jfemjon! Semjonl" Kdor bi pogledal v njegovo plašno lice. bi bil mislU, da se je usulo nanj apno a atropa, ali pa da je v avoj i sobi pravkar zagledal prikaaen. Za Boga 8emjon." je zavpil, ko je zagledal moža. ki Je t«kei k njemu. "Kaj Je to? Bolehen sem, revmatiaem imam in ti me ailiš, da hodim boa. Zakaj mi še nisi prinesel čevljev? Jtje j* so?" Semjon Je šel v Murkinovo sobo. pogledal na pruator, kamor Jih je navadno poetavljal očiščene, In ae počohljal po tilniku: čevljev ni bilo. "Kje pe ao. prekleti?" Je apre-govoril Aem Jon. "Hlnoči aem Jih čistil in adi ae mi de aem Jih poatavil aemkaj . . . Ham . . . Včeraj aem bil pijan, priznam Mogoče, da aem jih nevede poatavil v drugo sdbo, a vrag Jih pijan poenaJ. ko še aebe ne poznaš. Najbrž aem Jih neeal k go-spej. ki atanejr poteg vee ... k igralki . i . "Lepe je to. Zaradi tebe moram zdaj vznemirjat! goepo. Za- radi malenkosti buditi pošteno ieno." Sopeč ln pokašljajoč je priial Murkln k vratom eoaefee sobe in previdno potrkal t> "Kdo Je Um?" ae Je zaeliial čez nekaj čaaa šenakj glas. "Jaz aem." Je z ialoatnlm glasom začel Murkln ln ae poatavil v pozo ka vali rja. ki govori z damo Iz velikega aveta. "Oprostite mi, gospa, da vaa vznemirjam, a bolehen aem, revmatičen . . . Gospodje zdravniki ao mi ukazali, da al moram vedno močiti noge v vroči vodi preden grem k generalki fte veličini uglaše vat klavir. Vaekakor pa ne morem Iti k njej boe . . "Kaj pa potrebujete? Kakšen klavir r "Ne klavirja, goapa. ampak čevlje. Neoteaanec Semjon Je o-člatll moje čevlje ln jih pomotoma neeel v vašo aobo. Bodite, goapa. tako ljubeznivi, p« ml dajte moje čevlje." Začul ae Je šum, ekok e po. stelje In draaaJe copat, nato eo se vrata mala odprla ln polna ženska roka Je vrgla Murklnu par čevljev pred noge. Uglaševa-lec ae Je zahvalil ln odšel v svo-Jo aobo. "Čudno ..." Je zamrmral, k« Je obuval čevlje. Ta ševelj nI videti aa deano nogo. Saj sta oba aa levo nogo. Oh* ata leva. Po-alušaj, Semjon. to vendar niao moji čevlji, imajo črno podlogo In nlao tako zakrpani, a ti ao po- i ved ran l in brea podloge." 6emjon je vzel čevlje, jih par-krat obrnil pred avojlml očmi in aa namršll. "To ao čevlji Pavla Alekaan d rov i ta ..." Je zagodel, gledajoč Izpod obrvi. Levo oko Je imel škiljaato. "Kakšnega Pavla Alekaandro-vlča?" "Igralca ... ki prihaja aemkaj vaak torek. Obul je oa mesto avo-Jih vaše ... Po pomoti aem torej poeta v U oba para v njegovo aobo: nieaoveira in vaiega. Je pač ln zamenjaj." Je zaamejal Sem-ln zamenjaj ... A adaj vaamem ? Minila um, kar je odiel . . vprašaj veter na polju, stanuje?" "Kdo ga pe poena! Senika pride vsak torek, a kje atanuje — tega ml ne varno. Pride, prenoči, pa ga spet čakaj do dru "Vidiš, svinja, kaj al naredil. Kaj pa naj adaj atorim. Caa je ie» da grem k generalki Ae veličini. Prekleto, noge ao mi čiato sm ranile.** "Saj lahko kmalu zamenjate čevlje obuj te adaj te do a zvečer pojdita v gledališče Tam povprašajte po igraku Bil-staaovu . , . 6e pa nočete Iti v gledališče, morate počakati do drugega toHca On prihaja semkaj aamo ob torkih." "Zakaj pa sta oba čevlja za levo nogo?" je vpraial uglaše-valec, jezno ogledujoč čevlje. "Kakršne mu jih je Bog dal, take noei. Siromašne . .. Odkod naj ima igral« boljše? 'Kakšne čevlje pa imate, Pavel Aleksandrovi/ mu \>ravim! 'Ali ves ni sram!' A on mi odgovori: "Molči in se, sramuj. V teh čevljih sem Igral grofe in kneze,' je rekel. Čuden flevek. Z eno besedo, umetnik. Ce bi bil Jaz guberna-tor ali viiji poveljnik, dal bi vse te Igralce v zapor." Neprenehoma je Murkln stokal in se jazil, ko je obuval oba čevlja za levo nogo in šepaje odšel k geperalici Sevelicini. Vea dan je hodil po mestu, uglaševal klavir, in ves dan se mu je zdelo, da gleda ^es a vet njegove noge in vidi na njih zakrpane čevlje s »krivljenimi petami. Poleg moralnega trpljenja je občutil tudi*fizično: ožulil si je noge. Zvečer je bil v gledališču. I-grali eo "Višnjevo brado." Malo pred zadnjim dejanjem in po protekciji znanca flavtista so ga šele spustili za kulise. Ko je prišel v moško garderobo, je našel tam vee moško osobje. Eni so se preoblačili, drugi iminkali, tretji kadili. Višnjeva brada je stal poleg Bobeia in mu kazal revolver. "Kupi ga," je govoril Višnjeva brada. "V Kurskem aem ga kupil po izredni priliki za oeem rubljev, a tebi ga dam za šest v.. Izredno poceni." "Bohi oprezen, poln je." "Ali bi mogel govoriti z gospodom Blistanom?" je vprašal u-glaše valeč. To eem jaz," aa je obrnil k njemu Višnjeve, brada. "Oproetite, da vaa vznemirjam," je pričel uglaievalec a pro-sečim glasom; toda verujte ml . bolehen sem, revmatičen . Zdravniki so, mi nasvetovali, da si moram noge ..." "Kaj pa pravzaprav želite? "Poglejte ..." je nadaljeval u-gla&evalec, govoreč Višnjevi bradi. "Tleti . . . nocoj ste vi prenočili v najemnih sobah trgovca Buhčejeva . . . v eobi številka 64 ..." "Kaj pa čenčate," se je nasmehnil Bobe*. "V sobi št. 04 stanuje moja žena." "Žena? Drago mi Je ..." Mur-kin se Je nasmehnil. "Saj prav ta vaša žena mi je dala te čevlje ... Ko je on," uglaievalec je pokazal na Blistanova, "šel od nje sem iskal svoje čevlje . . . kličem, veste slugo, on pa pravi: "Vaše čevlje, gospod, sem nesel v sosednjo sobo. On je po pomoti, ker je bil pijan, neeel oba para v sobo št. 64", tu ee je Murkln obrnil k Bliatanovu, "a vi, ko ste šli ed gospodove žene, ste obuli moje . . . ■ "Kaj pa vendar hočete?" Je rekel Bllstanov ln Jfe jezno zadri: "Ali ste mogoče prišli aplet-karlt?" "Niti najmanj na, bog me varuj I Vi me niete razumeli . Zaradi česa? Zaradi Čevljev/Saj ata v eobi št. 64 prenočevali nocoj." "Kdaj?"' - „ "Nocoj." "Ali ate me vi Um videli?" "Ne. nisem vaa videl," je odgovoril Murkln precej razdražen V sedel ee je ki ee začel sezu vati . , .'"Nisem vas videl, a go-epa mi je dala vaše čevlje . . . namestu mojih." "S kakšno pravico trdite take stvari, milostljlvi gospod? Ne govorim o nebi, a vi talite neko ieno ln to ie celo pred njenim moiem." Za kulsami je naaUl strašen ropot. Kralj Bobei, užaljen mož. Je naenkrat t vso močjo udsrll po mizi, Uko da je v sosednji garderobi posUlo dvema igralkama slabo. "In ti verjameš r' je vpil Višnjeva brada. "Ti verjameš temu lopovu? O, o! AJi hočeš, da ga ubijem kakor pea? Hočeš! Zrezek bom napravil fe njega. Zmrvil ga bom." In vsi, ki so se U večer spre-hajali v mestnem parku poleg gledališča, pripovedujejo sedaj, da so videli, kako je tekel pred četrtim dejanjem iz gledališča po glavni cesti boe človek v kostumu Višnjeve brade z revolverjem v roki. Kaj je bilo potem, ni nihče videl. Znano je le, da je Murkin dva tedna ležal bolan in besedam: "Bolehen aem, revmie-tičen," še dodajal: "Ranjen človek sem . . ." OCE—ZAROČENEC LASTNE HČERE V svojih mladih letih se je trgovec Artur K. iz Berlina vkrcal za mornarja na ladjo in se odpeljal na Daljni Vzhod. V neki va sici ob kiUjski je naletel na rojakinjo, ki se je bila s jako imo-vitimi Kitajci izselila iz Evrope v Azijo. Ireno — tako ji je bilo ime — so vgeli KiUjci za svojo in ko so umrli, je podedovala tk> njih ogromno premoženje. Tiho in aamotno je živela med žolto-kožci in je bila s svojo usodo popolnoma zadovoljna. Ko je spoznala Arturja, je prišlo drugalče. Fant se je zaljubil v dekle, hotel jo je tudi imeti za ženo, ona pa se je branila, ker ji je bila ljuhša svoboda. Vendar je živela z njim in mu tudi rodila hčer. Ko je mladec videl, da ni našel v tujini denarja, ki mu je sUl tako blizu, je vzel slovo od žolte okolice in se vrnil domov. Irena ni hotela z njim. Pozneje mu je sporočila, da odhaja z o-trokom v Ameriko. Od tedaj eo minila dolga leU in Artur nf slišal nič več o materi in hčeri. Dekle je medtem doraščalo in doraslo v ljubko ipladenko. Irena je tudi našla avoj pristan v Ameriki. Omožila se je z nekim priseljencem. Artur pa se je preselil iz Berlina na Dunaj, kjer si je usUnovil čedno eksistenco. Lani poleti se je odpeljala Ire nina hči Mary, ki jo je bil medtem pohčeril očim, v Evropo. Z njo je bila neka njena prijateljica. Prišli sU tudi v svetovno kopališče, kjer se je slučajno mudil trgover Artur. Seznanila sU se, in mož, ki ni vedel, kdo je lepo dekle, je začel mladi, raz-i vajeni Američanki dvoriti. Prišlo je med njima celo do zaroke. Toda Mary je bila vajena razkošnega življenja. Porabila je mnogo in njen "bodoči" ji ni mogel nikoli preskrbeli dovolj denarja za njene muhe. Bil pa je Uko zaljubljen vanjo, da ji ni mogel nič odreči. Zato se je podal na stranpoU poštenja, začel je uganjati drzne špekulacije, ki so mu vzele ugled in kredit. 11 8EITEMBI4] ko nizko, da je nekje VLi bi prišel do gotovine. }uS namreč zaželela 40,000 mark in on Ji?}1* polniti željo. Pred sodiščem v Berila-J drama razgrnila v vJi tragiki. Sede ko je prUiTi! rike Maryna mati Irena h ogleda čednega zeta, »e i* 1! nila U Oedipova zgodil šče je obsodilo Arturjagl na tri mesece ječe, Irezjl vzela razočarano Marv . J čez veliko lužo. 1 C ITT EXTERMfl4| prav* V se želodčne iierefleeefi premagale "Montreal, Que., Canada. April 28. —Pred d vama letoma aam padal le 26 čevljev vUočlne. Bil sam raeaao dni v bolnišnici, potem ao mana ooslali domov a moj želodec ma ja bolal, glavobol ln zguba spanes so me redno mučili. KoneČno TRINERJEVO Daje MGamelonM to Je • Zdravi najuspešneje s naravnim činom brez operacija vaa bfelezni, kronične ali akutne, zaprtje, revmatizem, JK nervoinoat, žolčni mehur, »lepe čraja , u BOV^ie OTpsko zdrtf itd. Zdravniška praiakava in naavet za Jetiko , ] brezplačno. Pridite oaabno ali pa pV šite po domača naravna zeliščna zdravila. mi je povrnilo selje. Sedaj aam v prav nju in priporočam Trinerjevo grenko vino vsem delavskim družinam. Vaš, Stave Mačka." Takole odkritostfno piimo ja prepričljivo. Ta pozitivna stalna od po moč sa ja izkazala tisočkrat v slučajih želodčne nerednosti, torej čemu trpeti, vzemite ga tudi vi! Zdravniki ga priooročajo, vaak boljši lekarnar ga Ima v zalogi v velikih in malih steklenicah. Ako sa na dobi v vaši bližini, tedaj pišite na Joa. Tri-ner Co.. 1888 So. Ashland Ava., Chi-csgo, 111.—(Adv.) National Monument VVorks J. Fucone, Prop. Kamnosek .ln isdelovatalj nagrobnih spomenikov. Delo jamčeno. 1588 W. Graad Ava. Chicase, 1IL Jelena Zhaanaka, svetovno naj-slavnejfta zetiičarka, pomaga tisočerim z zelišči čudovit* Ijrnjt-^^j^itUHj^Uj (m. TUot,, ki ao trpeli, ■o idaj tdravi. BrN isj*> hm kaj j« val mrs, bm ruliki koliko iS ravnikov ali aSravll ate poakmili br— uipri no, i« upanja aa vaa. »odnih mrw'i PiilU u p.Lj 417 N. Wella Street. Ckl«^ Edini 8erb, starokraj^j zdravnik v So. Cklc^ Br. HUM mum 9113 Commercial At« SO. CHICAGO, IU. Talephone: Bo_^Ckirs|» Zdravi ltra-Violet" žarki, "galvansko" stroji "Diatherminom" - Specialist za ieaake, koš« epolne bolezni (8ifilis ia ka vieoJ _ 8TAROKRAJSKA ZDRAVI •a M. S. 1889 N. Dameo^Ave., Dept. fc Mati lahna Zlmanaka. No. 18, IU. vaa>audi l-dnav- *o Mliiea adravila proato. tlf ta pottnino in drugo potil Jat v en« trolk*. Pridlto oaabno ali pilita la danaa. a^pvnilka praiakava In naavatl. Dobro i zobovje JAMČENO, $8 MOJE C«NE SO pbbiskava aaazp NAROČNIKI POZM Znamenje (Avg. 31,1931 meni, da vam je naročat tekla U dan. Ponovite Ji vočasno, da vam llata ac ▼Imo. Ako llata ne prej je mogoče naUvljen, lur plačan. Ako je vaš list | in ga ne prejmete, Je ■ usUvljen vsled slova, pišite navedlU stari In novi aaš Naši zastopniki ao vri fttveni tajniki in drnfi m k% pri katerih lahko platt ročnlno. Naročnina za cele leto Ji In za pol leU pa $5.00. 8NPJ doplačajo $4.80 a za pol leU $2.40. Za mcato Chicago ia Oa leto $7.50, pol leU $3.75,1 ne $6.30. Za Evropo ataae za p $4.50, za vae leto pa $MI Tedaik aUne za Evropi! Člani doplačajo ea»o II poštnino. Mladinski List ataae a leto $1 JO. Naročnino lahko ta« pošljete na naalov: Upravništvo "PR0SV1 2657 S. Laarndale Ava, O IfiCEM rojaka Andrej Lak, kateri Je bi-val v Skidmore, Kans. Poročati mu imam, da je še nekaj zapu ščine po jK>koJnem John Zakraj-šeku. Rojake proalm, da ga opo-zore na U oglas, ali pa naj ae aam javi na moj naalov: Anton Odar, P. O. Rlngo. Kans. (Adv.) POIV •e J la a Jih društev aaj peiiljajo liste PresveU. SPREJEMA m V TISKARSKO OBRT SPAIAJOCA BELA • ' .. ' '. i Tiska vabila za veselice In shoda, vigitnice, časnike, knjigo, koledt^ K letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNI APKURA NA ČLANSTVO SJfJPJ. DA TI8K0VINR NAROČA V SVOJI TISKARNI Vea pojasnila daje vodstvo ftfctane. Cena nnljaSo dalo prvi vnta Pšlti po tn< onaasQe »a ae4er j 8. N. P. J. PRINTERY 26S7-0 Sa. Lavaiab Avaaaa \ chicago, ac tam se DOBE na zeijo VODI vba u8tmena pojasnila