St. 4. V Trstu, v salmlo 28. januvarja 1882 Tečaj VII. Glasilo slovenskega političnega drušlva za Primorsko. •V oiUuoati Je mu!« »EDINOST« izhaja vs;iko taboto zjutruj; centi za vse loto je 4 gld. 40 kr., 7.« polu leta 2 gld. 20 kr., za Satrt leta I uflrei posebnu vr.31lr.01tl vratilo. - ln*tr. izhajali. Če jim jo živenjo mogoče, naj le vsestranske naše razmere zastopajo in noj v posameznih oddelkih Slovenstva uspešno delajo — a svetovalno jim: naj opuščajo mejsebojno, jako neljubo hujskanje, malenkostne napade, ki so se zadnje leto, žalibog, tu in tam kazali. Malo nas je — pa še mi te tepemol Delovanje je bilo toraj v občem prav živahno in marsikaka nova moč se je vredila v kolo domorodnih delalcev. Zabilježiti nam je še minolega leta britkih zgub. Nemila smrt nam je hrabre, iskrene možake, izvrstne domoljube in marljive sodolalce kosila. Kosila je neusmiljeno in nam vzela veliko. Hudo nas je tepla osoda. Mej drugimi poštenjaki so umrli: 3. maja v Ljubljani prvi naš romanopisec in slovenski pisatelj Josip J trčit] rojen leta 184 i. v Muljavi na Dolenjskem, Ćestitelji njegovi so mu postavili lep nagrobni spominek. — h. oktobra dr. Josip Vlaga, nadŽupnik in dekan v Konjicah; rojen 4826. pri sv. Petru pod Sv. gorami na Štajerskem. Vrl domorodec, pisatelj in nekdanji urednik »Slov. gospodarja«. — 21. oktobra župnik Potočnik, iskren narodnjak in priljubljen duhovnik. — 4. novembra Simon vitet Vilfan, prošt v Novem mestu; sošolec ProSlrnov. — 31. oktobra Viktor Eržen, nadarjen, mlad pisatelj v Ljubljani; rojen leta 1857. — in 29. novembra je preininolo najblažje živenje! Ugasnola je luč onemu, ki jo tolikokrat bil svojim rojakom živ izgled v besedi in dejanji; nehalo je biti srce, ki je tolikanj ljubilo slovenski narod. Umrl je »oče« dr. Jrne\ Bleiiseis vitei TrsteniUi. Ves slovenski narod je britke solze pretakal! — Jedva se je častno pokopalo truplo našega voditelja uže jo šel pod zemljo njegov zadnji, Še živeči brat. 10. decembra jo namreč na Dunaji umrl veletržec Valentin Bleiiveis, redki dobrotnik slovenskoj mladini, ki je volil v svojej oporoki 5000 gl. ubogim šolarjem rojstnega mu mesta Kranja. — 11. decembra je umrl marljivi naš Ivan Sancin, ravnatelj gospodarskega društva v Šltednjl in odbornik »Edinosti«. Tolažiti so nam jo pri tako britkih zgubah s pesnikom, ki milo poje: «Kar je črna zemlja dala, Vzame črna zemlja spet; Duša je iz ječe vstala, Vspcla se nad zvozdni sveti« (Cegn.) Če si ogledamo, kaka da je bila letina na političnem, na polji naših narodnih teženj, naših želj — vidimo, da je bila marsikomu v na?ej Avstriji vesela, drugim zopet žalostna. Tudi mi smo pričetkom leta 1881. mnogo upali in kako stoji sedaj z nami? Odgovoriti nam je z ozbiljno besedo zadnjih »Novicm, ki pišejo koncem leta: .Kar naravnost moramo reči, da nas pokonci drži dozdaj še zmirom upanje. Kakor mornarju na morji, kaže se tudi nam vedno zemlja, a do nje nas vendar nasprotni valovi ne puščajo.« A vso to nas ne straši; soj nam jo čila moč, saj smo dela vajeni in litagor mu, ki trudi se obilo, l)an napoči, krasni dan plačila, Kar je roka brazdi izročila, Klilo bode, cvet in sad rodilo! (Cegn.) Od olalov jadranskega morja, 18^2. J. pl. K. Priloga k št. h. „Edinosti". užni čas je vzbudil zopet kozovo bolezen, in pi vi, ki je legel, bil je lit letni šolarček. Skrbni njogov oče je iskal pomoči pri znanem prijaznem ostarelem Dunajčanu in pri pogovoru je |)ito: j a, jo, da, da. Olileii pa tudi še mlad oŠtir, in tukaj jeden in tam drugi. Kar naglo se prikaže v naših tihih Hovtah — med. dr. Razpet iz Postojne in zapove uradno: Čestiti.......... urad v Rovtah. Ker se je bolezen »koze« jako razširila, zato je neobhodno potreba, uvesti pripomočke, da se tej nalezljive) bolezni v okom pride... naznanite ljudstvu: Bolezen »koze« je jako nalezljiva... naj se tedaj vsak varuje okuženih hiS iu njenih prebivalcev... tudi ni pripuščeno, iz okuženih hiš v cerkev ali v šolo hoditi in sicer toliko časa, dokler zdravnik, kateri bo bolnike brez vsake plače večkrat obiskoval in jim zdravila dajal, tudi brez plačila, tega ne pripusti. Pod ostro kaznijo jo vsak hišni posestnik ali gospodar družine zavezan, vsako zbolenje na kozah precej županu naznaniti... Bolnike držite bolj na hladnem,.. Ako bi kedo za kozami umrl, naj se mrlič precej prepelje v mrtvašnico... To naj, če je le mogoče, stori tak Človek, kateri je uže koze imel... Preboleli naj se, prodno sobo zapusti, večkrat v mlačnej vodi z milom umijejo, da skrljub rajši odpade. Će se vse to stori in so bo vsak varoval, bode mogoče, da se huda bolezen z božjo pomočjo k malu zatare. Bodite prepričani, daje ta bolezen nalezljiva. Ces. vlada pa pošlje zdravniškega asistenta med. dr. Stanislava Stergerja in ta najde Se novih bolnikov. On prehodi ves tukajšnji okraj, ki jo 4. ure dolg in tri ure širok, dvakrat in trikrat. Vsega skupaj je okoli 70 bolnikov in 5 mrtvih. Posebnih nastopkov ta bolezen ni zaspustila. Vendar se hoče dokazati, dana ilovici ni zdravostanovaiišče,in bolniki ko-zovi so bili v hišah na osojnoj strani. Tukajšno ljudstvo kaj z veseljem govori, da pojde železnica iz Škofjeloke skoz Veliaršje, kder bodo trije podmoli, kar drug za drugim, najdaljši nad 1000 metrov dolg. Trgovina z lesnino se ulečo po časi. Ulov* va« pri B ikek-u 22 januvarja. Dne 18. t. m. so občinski uradniki iz Kranjskega v Ljubljani prvo konferencijo imeli, pri katerej se je sklenolo, da se ima na to delati, da občinski uradniki na Kranjskem društvo ustanove; v nstanovski odbor so bili izvoljeni: podpisani Ljudevit Majer občinski tajnik na Blokah za prvomestnika, Andrej Porenta, obč. tajnik v Tržiču, Domian Kurent občinski tajnik v Krškem za odbornike, in Maks VrŠec oliČ. tajnik v Kamniku za blagajnika. Namen društva bo prizadevanje za zboljšanja sedanjega v resnici revnega stanu obč-uradnikov; ustanovi se zavod lz rednih mesečnih doneskov, ki se bodo v podporo udovam iu sirotam obč. tajnikov obračali, kajti tajnik, posebno pri velikih občinah, ima opravila nad glavo i ta posel bi z največjim veseljem opravljal, ako ne bi mu vedna skrb pred očmi stala: glej, volitev novega Župana se bliža, kdo ako ti bode novi župan nagnen, ali ti naglo ne podpiše polnice in beži. Tudi tega ni prezirati, da se mora tajnik, ako občina hoče imeti pridnega, poštenega in zaneslivega, tudi plačavati take! da more kakor poštenjak živeli, kajti ako ima tajnik 301) do 400 gld. (višje plače niso vpeljane), gotovo je to malo. Mnogokrat se jo trdilo, da županije niso zmožne svojega posla odpravljati, a to ni res, županije, katero imajo dobre tajnike, gotovo svoj posel natančno opravljajo, le to bi bilo potrebno, da so občine povsod tolike, da morejo tajnika plačevati; tudi županom se navadno ne moro nerednost očitati, kajti 3 leta je ta župan, druga 3 leta pa drug in zato gre marsikaj navskriž, posebno Če se s županom menja tudi tajnik. Zato bi pa zelo potreba bilo, da se tudi na tajnike od višje strani neka pozornost obrne, da se ne bo vsaka nepoklicana i nevešča osoba Vtikala v občinske zadeve. lat Planine 8. januvarja. Noša kmetovskih deklet. V milonih praznikih je bila prilika, opazovati veliko lišpa pri kmetovskih dekletih, ali prav za prav spačene obleke, — žal, skoraj pri veČini teh deklet. Dovoljujem si to napačno Šego natančneje popisati; da bi te vrstice pripomogle k preobrnitvi nekaterih devic, koje javno kažejo, da se svojega pripro-stega stanu sramujejo. Uže mnogokrat se je Čitalo, čulo in tudi videlo, da so modri, visoki, tudi p tuji gospodje pohvalno se izrazili o krasnej noši naših kmetovskih deklet, kadar imajo prelepo, staro-slavno pečo na glavi, in zraven pripadajočo nežno obleko. In slavili so ti gospodje vrle Kranjice, preposto naše kmetice. Ali, za Boga J te praznike je bilo lo vse drugače. Pečo na glavi so se videle, ali žal, le šest. In Še tć niso bile na glaveh jedinih deklet, ampak lišpale so tudi pametno poštene žene, koje se domačo šege ne sramujejo. Imele so tudi lepo priprosto obleko, ter kizule, da je ta noša tudi krasna in h hko prav dragocena brez vsega drnzega pačenja. Evo, k tko so bila opravljena la domača dekleta, reči bi moral gospodičine ali, še boljše: »kmetovske prismodičine«. — Nekatera so imela krilo zadaj u Je tako dolgo, da se je košček te cunj« za njimi po cesti ulekel, in vstal tega je bila cesta tako lepa iu čista, — kakor je v Trstu, ker so za to delo plačani cestni pometači. Zopet druge so imele jopice, kater« spadajo k polovičnoj obleki teh »pometovalk brez posla«, take, kakeršne so vojaške suknjice stare bole mažaronskih vojakov, ovijajo so okolo njih života, kakor stisnena limona. Pri tretjih je predpasnik na vse misleče načine izrezljan in t iko napravljen, kakor pri idrijskih rudarjih tisti «blek» na nasprotnem delu grešnjega telesa I Okolo vratu imajo zopet četrte te vrsto cel babilonski stolp iz toliko in toliko vrstic • kreželjcev. «krogeljčkov.> in jednacih rogo-vilčkov, da človek misli videti «gosjo glavo«, koja je stoprar iz gnezda prigledala. - Da so na rokah tudi »manšeie«, celo tako dolge, kakor trobenta, katera jih bo le sodnjl dan iz spanja in sanja tega sveta budila, to jo uže samo ob sebi umevno. Kaj nosijo pa neki na glavi? Peče gotovo ne I Vsaj p i svilnato ali drugo primerno ruto ? Kaj šel Imajo neke volnene mreže tbingeljne-bongeljne«, za lov kebrov ali rakov, kakor nalašč napravljene. Nahajajo se tudi tu pa tam na vrhu take mreže, kupček volne, da je videti kakor bi čuk vrh glave tičal in se ponosno ubozemu svetu krohotall Prav strašno je gledati to procesijo oči bolečih barv, koje so ru-deče, rumene, zelene, šekasto in pisme, kakor turški turbani. Noša ta je splošno taka, da človeka srce boli, ko vidi te uboge glavo tako oŠemljene in zavite. Najbolj se prilega tein •kmetovskim kralijcam«, da imajo lase na čelu odstrižene in tako ražcesane, kakor navadno čiški konj, koji nosi kislega. A tudi to ne za-doščuje, temuč začele so uže neko «konjske repe« mej lase opletati; le dajo glava večja in bolj «buči» nego drugej stvari podobna. Nekatere so pa celo tako opravljene, da i.najo zalogo vseh tč h naštetih neumnosti na svojej nesrečnej osebi. Gotovo prelep prizor je, ako vidiš očeta od jednake »punčke, po cesti korakajočega. On ima irhaste hlača, kako oguljeno dolgo «llajdo» ali kožuh, in na glavi uže staro rujavo kosmato kučmo ali klobuk negotovo barve. Daleč za njim ali pred njim so pa vali tako ošeinljena hči. Tako so je te praznike pripetilo, da je šel neki atrije za jednako cinferlino v cerkev. Pridruži se mu znanec in ga vpraša: Kdo pa je ta, ki pred nama tako «nobel» stopa in ima tak koc (to jo bil menda plaid) čez pleča ogrnen, kakor bi boli špeha na sušilo nesla. Mož mu odgovori: No, jo li ne poznaš? Jaz sem nje strijcl — Znanec ga na to prav bistro in nekako čudno pogleda ter reče: Tak® si ti tedaj gospod postal, zdaj se ne morem več tebi primerjali; pozdravi ga, potem se ponižno odkrije; prav to stori pri «našeinljenej» in otite. Strije pa gleda kakor «zaboden vol» rad izkazane mu čestll? Punče pa Še zarudelo ni, ampak smijalo so je. Komu ? 1 Cemu pa je taka spaka, utegneš vprašati ? Za kmeta in kmetijo? Mogoče 1 Ako bi prašiče z rokavicami gladila ter jim hrano s žlico dajala 1 Vsaj za kmetovsko kuho tako tudi ni, ne zna skoraj žganccv niti zelja kuhati. Gotovo jo gospod pobere, ker je tako gosposka ? Njene misli gotovo tako visoko lete. Pa kaj hoče njej, vsaj jih iina iz svojega stanu na izbor. Kak njej jednaki gosposki postopač se iz nje nekoliko časa norčuje, potom jo pa pusti na cedilu in ona po svetu naprej nori. Ako jej pokaže take vrste ptiček na mesti rogatoga skušu javca v puščavi — v meglenih podobah, v neizmernej daljavi — v prav raajhnej obliki, le podobo gosposkega, ženskega klobuka (kakor se ta pokveka dan danes zove), vse mu veruje. Izroči se mu brezpogojno le, da bi enkrat ta lišp na svoje prazno nadstropje nasadila, a nikdar ga ne nasadi! Take so britko razmero spačenih kmetov-skik deklet, a povsodi je pomanjkanje. Dostikrat pri hiši krompirja in moke za potrebno jed primanjkuje, ali če drugače nI —, «za po-stirkane. cunje dekleta si mora in zna slepa mati eno ali drugo prltrgati iu tako pripomore, da se hči za svoj stan zmešuo oblači. Da le na gosposko «clka», pa so take matere potem vse srečno. Iu če le mogoče, še same sebe pomagajo «štuliti» iu strašilom jednako napravljati. Postavite pa zraven tako napravljene «Salo-barde« krasno, rudeČeliČno, po domače opravljeno kmetovsko dekle, s belo lepo pečo, ali tudi lepo rutico na glavi, z lično r.tzČesanimi lasmi in kitami, z nežnim kratkim krilom iu drugo prilično obleko; p ^telite to krasotico, to vrlo domačinko — z i delo in tlom pripavno in Izurjeno, Skozi in skozi ima lep slovenski značaj, vrla jo Slovenka. Evo, smešen razloček od ošemljene «polutičnice» I Dobi pa ona tudi lehko na vsak prst deset domačih fantov; izmej teh si lahko Izbere gotovo pri Inega moža in nju rod bodo čvrst in krepki otroci slovenskega srca, slovenske krvi! Z pričetkom tega novega leta izrekam poštenim našim dekletom za voŠilo: Opravljajte se po stanu, toliko bolj, ker obleka in oprava vašega stanu je krasna! Pustite ptnje ošeiulja-joČe šege — vsaj je domača toliko lepša ! Nekatero so bodo gotovo nad tem resničnim slikanjem spotikale in tudi strupeni jezik brusile. Ali te naj tega strupa le malo za bo prihranijo, naj to strupmo nošo svojega stanu, koja je podobna pisanej kačjej koži, Izslečejo in postanejo zopet priproste domačinke, — da no bodo na zadnje podolme Šo tistim »hindri hondri«, koje se po svelu klatijo. Kakšen razloček mej pošteno opravljeno kmetico in tem strašilom, ki hiba leze, biha ni. Da so mojemu ozbiljnemu dopisu ne bo podtikal slab namen, javim še konečno, da te vrsto zadevajo le »kmelovski dekleta«, kojih roditelji spoštujejo sicer sami narodno nošo, mej tem, ko nosi njih mlado ženstvo, kakor nevodne opice, le ptujo, koja ni za njihov stan- Živel torej slovenski nepopačeni narod 1 Vrle Slovonkel bodite ponosne na svojo narodno šego. —si—. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je \apovedai z lastnoročnim pismom na predlog finančnega ministra, naj se ustanovi s predsednikom in iz desetih udov komisija, ki bo preiskavah upravne naredbe, da se doseže v njih jednakost i se kolikor mogoče prihrani v državnem gospodarstvu. Z najvišjim sklepom od 8. t. m. je Imenovan grof Ifohen-tcarth za načelnika tej komisiji. Ministerstvo nauka hoče državnemu zboru predložiti nasvete, po haterih bi se sedanja Šolska postava toliko predrugačila, da zgubi svojo ostrosti, in odpravile nekatere naredbe, ki so so pokazalo nepraktične. Druga zelo potrebna postava se uže v odboru pretresava — namreč zoper hudobneže, kateri so se lahkomiselno v dolgove zakopali, potem pa, da bi upnikom kvar storili, svoje imetje, hiše, sadovnjake, gozde zlobno pokončavajo. Minister Pražak odgovori te dni na TaulTe-rerjevo interpelacijo o sodnjem jeziku graške višje deželne sodnije iu dokaže, da je neresnična trditev, da jo bil tu od nekdaj nemški jezik sodnji jezik. V prtej seji državnega zbora W t. m. je vlada predložila načrt nove postave, po katerej bi se ljudje, ki so izginoli, hitrejše za mrtvo okilcavali, nego doslej. Po nasvetu grofa Ho-henvvarta so je ta načrt izročil pravosodnjemu odseku v pretres in poročilo. Potrdilo so se potem 8e volitve nekaterih novih poslancev In seja jo bila sklenena. V drugej seji, dne 24. se je pa obravnaval načrt zakona o reguliranji ivke Donave In kazenska novela, zadevajoča posilne izvršitve. Tudi gosposka zbornica je imela ta dan sejo. Bila je na vrsti predrugačba šolskega zakona. Predloga se jo izročila naučuej komisiji. Trgovinska pogodba s Francijo se je sprejela. Sprejel se je tudi zakon o prostosti pristojbin zi posojilo mesta Trsta za zidanje založiŠČ. Časniki, ki so navadno dobro podučeni, trde, da so ministerstvo dopolni, i da postane grof Hohenvjarth minister notranjih zadev. To se popolnoma ujema s zadnjič objavljeno vestjo, da grof Taaffe pripravlja program za skupno postopanje vlade in veČine državnega zbora. Bil bi to velik napredek v notranjoj poli liki, odločen korak, kakoršnega sedanje ministerstvo še ni storilo. Ustavoverni veleposestniki na Ćeikem so av-tonomističnim veleposestnikom dano besedo prelomili, ker so se odrekli kompromisu. S tom niso napovedali boja lo Cohom, temuč tudi vladi, ker je ona kompromis napravila. Vidi se, da fakcijozne opozicije ni še konec, i da bo treba vladi pokazati eneržijo. To je pač zadnji napor ustavovernih veleposestnikov na Češkem, vladi treba le volilni re.l tako proineniti, da bo pravičen, pa se fakcijozna opozicija razkadi, kakor dim. KnrlovaUvn metropolitom in srbskim patri-jarhom j.' imenovan škof Anpvelič. V dunajskih podučenih krogih se govori, da ima pri uporu v Kritujih in Hrcegovini Angltika svoje roke vmes. namen ima iz Kotara napraviti svobodno luko. Predzadnji ietrtek je prišla iz Hrcegovine ustaška deputacija v Danilovgrad k Črnogorskemu kne/u ter ga prosila pomoči. Knez pa jo vpričo avstrijsko-ogerskega poslanca deputaciji odgovoril, da take pomoči nem. pričakovati ter Hrcegovcem rekel, naj se takoj vrno sicer bode primoran, pridržati jih v Podgorici. V južnej Ilrcegovini in Kricoijik 8e je zadnje dni upor do dobrega razvil, ker so vojaci pripravljeni in uporniki nem .jo od nikoder zaslombe, zaduši se k malu. Prvi napad ja odbil korporal Spanbauer tretje kompanije enajstega pešnega polka, na Planiku blizu Bileka. Napadlo ga je 200 ustašev, a on se je branil .'<0 ur in potem so umaknol v Korilo. Za to junaško delo je dobil Spanbauer zlato svetinjo. 21 t. m. je prišel vojašk oddelek s živežem in strelivom iz Korita v Bilek; prejšnji dan so ga ustaši napadli pri miarudlnl, a po C ur trajajočem boju so jih vojaki odgnali ter jim kočo zapalili. Mej 10. iu 2 ). je bilo mej Koritom in Bilekom osem prask, v katerih so bili ranjeni lajtenant LaliČ, dva nižja častnika in trije vojaki. En vojak jo bil usmrtim i u eden se pogreša. LaliČ je za rano umrl. Tudi pri Dubravi so bile praske. Čendar-merljsko stražo je napadlo I5i» upornikov ter jo v Konjico potisnolo. Uporniki so napadli Ko-j njico. Pri Vratlu je 1000 ustašev, v Zugorjl me UJokom in Kalinovicami 5i«). Iz Fode so bile poslano tri kompanije v Vratio iu Karavlo i so tu zadelo na 200 ustašev, ki so se p.i vojakom umaknoli, Vnanje državo. Načelnik Mir idi to v knei Prtnk jo obiskal zad nji teden črnogorskega kneza v Danilovem gradu. Govori se, da sta sklenola zvezo za vso primerljaje. V Moskvi se delajo velike pripavo za kronanje mladega carja Aleksandra III. Oambetovo ministerstvo na Francoskem se mjye, večina odbora, kateri jo izvoljen za pre-tresovanje nove volilne postave, predlogu inini-sterstva nasprotuje. Angltika kraljica Viktorija je naznanila, da hoče nastopiti pot v kratkem v Italijo. Egiptovsko pralanje dela K v rop i veliko preglavico. Angleži in Francozi stegujejo po njem roko; Turčija protestira in zmešnjave dela; Nemčija, Avstrija in Italija nikakor ne pripuste, da bi Egipt prišel v roko Angležem ali Francozom, ki ga namerjavajo skupno zasesti. Na Angleškem pa javno mnenje tudi Francozom ni ugodno. Angleži bi radi Egipt sami zase dobili, s Francozi ga ne marajo delili. Vso kaže, da prav Egipt sproži zopet turško prašanje, ki poplavi Afriko, Evropo in Azijo. Turško gospo-darstvo jemlje konec. domaČe stvari. Oporoko mil. .škofu Jurija so našli šo le po pogrebu. Kaj določa, nismo mogli izvedeti. VeČino svojega premoženja 4(1,0JO gold. jo blagi pokojnik uže nekoliko let prod smrtjo dal za dijaško seminišče, za katero je tudi o l drugih dobrotnikov nabral zdatno svoto, tako da se zavod uže danes ali jutri more ustanoviti. Na smrtnej postelji še jo «000 gold. odločil za dve ustanovi ubogim dijakom iz Istre, — saj mu je tužna Istra bila vedno pri srcu, in smemo reči, da ni imela in no najde več boljega domoljuba 1 Spomin blftkupu Dolirlli. Prigodom smrti in pogreba biskupa Dobrilo se je v Trstu zbralo mnogo njegovih prijateljev, ki so se razgovarjali o tem, tako bi se spomin blažega pokojnika tudi vidno ohranil. Ker je rajnski izrekel željo, naj se mu ne postavi nikak spomenik, ni na grobu, ni kdo drugej, bili so rodoljubi enega mnenja, da se pokojnikova Želja spoštuje, da se pa na kak drug način tudi zuuanji spomin na innogozaslužnega moža ohrani. Sklonolo se je toraj, naj so kujejo svetinje s pokojnikovo podobo i primernim napisom iz srebra In medi (bakra). Cena za srebrne sojo ustanovila na 10, in za medeno (bakrene) na 2 gld. Cisti dohodek iz teh svetinj se Ima izročiti »bratovščini hrvatiskih ljudlh u Istri.« Bazen tega so bo tiskala tudi pokojnikova podoba i z i majhno ceno delila mej njegovo spoštova-tolje. Svetinje dobi lo tisti, ki se nanje naroči : na naročbo se v svojem času pozovejo vsi rodoljubi. Te svetinje bodo v posebnem zatvoru (etuis). Slavno votlMvo c. k. policij« poklicalo je v četrtek našega odgovornega urednika, in ga je opozorilo na člen IX. brambovske novele, po kalerem se, dokler je vojna (zoper upornike na jugu) ne smejo priobčevati vesti o premikanju vojakov itd. Zarad takega poročila je bila «Tr. Ztg.» od srede zasežena. Volitev državnega poftlanca v drugem volilnem razredu v Trstu (na g. Rabinovo mesto 1. febr. bo v valut nej dvorani mestnega gledišča; začne se ob 8 zjutraj, in neha ob 2 popoludne. Voliti sme vsak, kdor ima pravico volitve v II. ali III. razredu v mestni za-8top. Se enkrat prosimo Slovane, naj se volit ve tsi udeleže, ter naj glasov ne eepijo, Prav zdaj velja, svetu pokazati, da Trst nc vleče <>s fakcijoiM opozicijo.* U2llnln«kl davek v Trstu dal je mi-nolega leta 1.1)95.334 gobi. dohodkov, to je okoli 40.000 gold. manj od leta 188U. Znamenje, da prebivalstvo čedalje slabšo živi in uhožniŠe prihaja-Edino davek za žganje so množi, — strupa se torej čedalje več popije I Društvo »Edino«!" napravi v saboto II. t. m. veliko besedo s plesom v gledišču •Pobteama Rossetti« s tem sporedom: l.Haj-drili. — »Slava Slovencem," zbor, poje skedenjski pivski zbor. Dr. II. Ipavec. — «Kdoje mar«, zbor, samospev, dvospev In Četverospev, f6 spremljevanjem godbe — pojo skedenjski pevski zbor. 3. Dr. B. Ipavec. — "Domovini« zbor, samospev in dvospev; poje skedenjski pevski zbor. 4. D, Jenko — «Šta čutiš», zbor, pojeta skedenjski In tržaški pevski zbor. 5. S. Carli. — »Slavjanka«, poje mešani zbor tržašk>. Po besedi bode ples, pri katerem gode orkester gledišča »Politeama.. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina: pritličje 00 kr., galerija 30 kr., sedeži 30 kr., lože v pritličju f. 3.—. lože I. v stropu f. 2. Vstopnice, sedeži in cže se dobivajo do 10. t. m. v prodajalnici g. Žitka, Corsia Stadion št. I. bi v pisarni podpornega društva, zadnji dan pa samo pri gle-diščnej denarnici. Cisti dohodek veselico je namenjen društvu, in v podporo delalcev. V Trstu, 28 januvarja 1KK2. Odbor. Delalftko podporno drugivo. Podpisani odbor vabi vso čestite Člane (moško) k rednemu občnemu zboru, ki bode dne 2. februvarja t. I. v društvenej dvorani Via Coroneo št. 22 ob 6 uri zvečer. Dnevni red: I. Nagovor predsednika. 2. Letno poročilo tajnika. 3. Račun leta 1831 poroča denarnlčar. 4. Proračun za leto 1^82, poroča donarničar. 5. Volitev predsednika, tajnika, blagajnika in 12 odbornikov po g 11, 12 in 13. (i. Volitev G namestnikov. 7. Volitev IG nadzornikov, rt. Volitev treh pregle-dovaleev računov. 9. Posamezni predlogi. Zbora udeležiti se smejo le taki udje, kateri niso vsled zamujenega plačevanja zgubili društveno pravice; vsak ud naj prinese knjižico sč saboj. Trst 28. januvarja 18*2. Odbor. Udje delalftkega podpornega društva so uljudno vabljeni v nedeljo 29. t. m. oh 5 uri popoludne v dvorano delalskega podpornega društva Via Coroneo, kder bode dogovor o novem odboru, da so pri volitvah 2. februvarja glasovi preveč cepili ne bodo in ohrani Čas in različne zapreke; ako se v nedeljo o kandidatih dogovorć, Izvršila se bode volitev prav lehko. Izvršovalni odsek. Bo**ettlJev spomenik. Mestni za-stop jo sklenil v seji od 19. t. m. pokojnemu slavnoznanemu TržaČanu Dr. Domeniku Ros-setti na trgu «S. Giovanni« postaviti iz marmorja spomenik, kateri bo stal 40.000 frankov v zlatu. Bosselti — odličen Avstrijan, Človekoljub In učenjak si ga je v istini zaslužil, in Trst, ki ima malo javnih spomenikov, dobi lep ki-potvor. Vojaško žrebanje. Po magistatovem razglasu bo žrebanje za mladeniče, rojene leta 180v Trstu 4. februrja ob 10 uri dopoludne v mornaričnej kasarni. Prične se pri črki D. Za mladeniče drugega in tretjega razreda pa veljajo številke, katere so lani vlekli. Bog daj norcem pamet! Iz zanelji-vega vira smo zvedeli, da se je po smrti mil. škofa Jurija Dobrilc na številke, njega zadevajoče, tukaj v loterijo stavilo okoli 28.000 goldinarjev^.1 In skakim uspehom? Prišla ni niti ena številka. Nekdo je od nas zahteval, naj bi v «Ed.» priobčevali tudi loterijsko srečkanje. Ne moremo mu želje izpolniti, ker smo zoperniki vsake loterije. Bolje, da teško prisluženo solda 0 hranilnico vložiš, nego zametavaS, in slepo srečo loviš, Slovenščina v cerkvi. Nek veljaven okoličan iz Kadina piše: Bil sem deeembra I. I. v cerkvi pri sv. Jakobu; iznenadilo me je> ko sem prej slovensko pridigo poslušal, da so potem bile laške litanije. Saj hodi najmanj devet desetin Slovencev k sv. Jakobu v cerkev, kde tiči uzrok, da se izriva slovenščina iz cerkve pri božjih službah? 1'urnlk „Arbllle,, odplul je, kakor smo naznanili, 2">. t. m. v Ameriko, obilno naložen s prirodki in izdelki Iz razniii dežel Avstrije. Mnogo gospode i u ljudstva se je zbralo pri odhodu v novej luki, klicajoč mu: Srečno pot! — Vmoti se natnerjava 27. aprila. Vikar kaplllu. Dne 19. t. m. so preč. kanoniki stolne cerkve v Trstu zbrali dr. lcana S ust a za generalnega vikarja, ki bode vodil Škofijo, dokler ne dobi novega škofa, Za ekonoma je izbran bivši škofov kaplan Peter Fltgo. Čast gg. kanonikom; prav dobro so volili. Odliko« Ulije* Častnega kanonika in dekana g. Antona Zužo, ki je eden najodličniših 1 najstaršlh naših rodoljubov, imenovala je občina laškega trga častnim občanom. Čestitamo. Imenovanje. Gosp. Albert LeviČnik, bivši c. k. okrajni so Inik v Ptuji, imenovan je za tajnika pri pravosodnjem ministerstvu, Šolski nadzorniki v Istri. Minister bogočastja in nauka je imenoval za okrajne šolske nadzornike v Istri: Profesorja na c. k. učiteljišču v Kopru Vekoslava SpinČiČa za ko-perski okraj; učitelja vaduice Pavla Skopiniča za lošinjski okraj; profesorja na učiteljišču v Kopru Štefana Križ nič a za pazinski in puljski okraj in višjega učitelja v Rovinji Nicola Prodorno za rovinjski mestni šolski okraj. Neprevldnoftl pri telovadbi je zakrivila užo mnogo nesreč. Te dni je padel v mestnej telovadnici v Trstu učenec ljudske šolo, sin spoštovane rodbine, s tako silo iu naglico na tla, da jo v par dnćh umrl. Naj bi so pri telovadbi vse nevarne poskušnje in orodja odpravile. Kopel kaplja. V sahoto je na ulici Belvedere, od kaplje zadet, naglo obležal Malija Starec, doma v Barkovljl. rop I s konj ln mul. Mestni magistrat razglaša, da imajo po postavi od 10. apr. 1873 glede na potrebo konj in mul za vojsko vsi posestniki tacih živali njih število naznaniti, v mestu magistratu, v okolici «kapovilom». Tudi lastniki voz se morajo oglasiti, — oboji do 10 febr. I'ožar. V Padriču jo v čtrtek 20. t. m. pogorelo 10 hiš. Ljudem i:i Žltinl so ni hudega zgodilo, vendar pa je nesreča velika in hitra pomoč silno potrebna. Požar. V vasi Zaklancu blizu Vrhnike jo 12. t; m. pogorelo 12 hiš in gospodarskih poslopij. Škode je za 25000 gold. Pogorelcl bili so sicer pri banki »Slavij! zavarovani, pa samo za 0000 gold. Pri gašenju se jo odlikovalo vrhniško gasilno društvo. Vreme imamo to zimo ne le na Primorskem, temuč tudi v vsej Avstriji in v največjem delu Evrope, tako milo, suho i u prijetno, da se enakega v tem Času nikdo ne spominja. Tu pa tam cveto cvetice, zeleni grmovje, lu vidijo se lepe zeleno trate. Za peč dozdaj nismo marali! Naj tako ostane — do krasno spomladi' \a železnici* v postaji Gradlšče-Zdrav-ščina so bode od 1. febr. počeuši žele/,nični vlak, ki bo li o 5l/, zjutraj iz Karmina, ustavljal ter ljudi in blago sprejemal. „Bralno društvo** na Občinah priredi v saboto, dne 4. februvarja t. 1. veselico s plesom, pri katerej jo ta le 6pored: 1. Zajec. — «Bože živi«, poje moški zbor. 2. Prešlron — ■Železna cesta« dvogovor. Stos — «Na ples«, poje moški zbor. 4. Belly-Eržen — «Šteinplhar mlajši«, gluma v enem dejanji, igrajo domači diletantije. 5. Leban — »Sladka kisllca« humoristična polka, poje moški zbor. 6. «Ples». — Pri plesu in mej posameznimi točkami svira septet orkestra vojaškega pešpolka «najvojvoda Albrecbt«. Vstopnina za noude: k besedi 20 kr. za osobo, k plesu SO kr. za moške. Začetek ob 7. zvečer. Odbor. Tržaško veteransko društvo. V sredo dne 1. februvarja priredi v dvorani pri zelenem hribu «Monte verde» društveni ples, kojega dobiček bode za denarnico v podporo bolnikom tega drušva. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnice se dobivajo le v društvenej pisarnici «Via Tintore« N. 1, po 1 gol. Ker ima veselica dobrodelen namen, pričakuje se obilo vdeleštva. Vabilo k veteranskemu plesu, ki ga napravi: vojaško-veteratisico-drušlvo v Komnu dne 4 febr. t. 1. (saboto) ob 7. uri zvečer v dvorani g. Fr. Kovačiča. Sviralo bode 12 godcev-veteranov. Vstopnina I g. Veterani so vstopnine prosti. K obilej vdeležbi ulju Ino vabi. Odbor. V Komnu, 24. januvarja 1*8?. Veteransko društvo v Gorici je tako narasllo, da uŽe šteje 22">5 udov. Ima več podružnic, na Krasu, v Kurlaniji in na Tolminskem. Z laj si namerjava napraviti tudi podporno društvo. Volkovi* tako se nam poroča iz bistriškega okraja na Notranjskem, začeli so sn v naših krajih tako množiti, da delajo strah prebivalcem. Klati se jih po več skupaj; po noči tako tulijo, da si noben človek ne upa iz hiše, napadajo posebno čede i marsikaterega psa je nže zmanjkalo, Zeinonski župan je sicer napravil lov nanje, a bil je brez vspeha, kadar ta deroča zver čuti nevarnost, pa se umakne na Snežnik, kder je v zavetji. Ilelo sv. Cirila ln Metoda, ki se je tiskalo v »Edinosti,« prišlo je v poiebnej, prav ličnej knjižici, na svitlo. Nišim bralcem, ki so to delo uže brali, ni ga treba priporočati, piČ pa jim gorko priporočamo, naj ga Širijo mej ljudstvo i posebno mej našo mladino, da so poduči, kolika svelnika ima slovanski rod, i kako Bkrbna sta bila ona za Časno in večno srečo Slovanov. Ta knjiga našo mladino mora živo ogreti za vero in narod, in prav bi bilo, da se v zimskih večerih prebira v naših hišah. To prosto naše ljudstvo zelo unamc ter njegovo rodoljubjo razširi in vtrdi. Ker nas od več strani zanjo poprašnjejo, naznajamo, da knjigo prodajajo izdatelj, gosp. Jaroinir Volkov in g. A. Dolenec v Ajdovščini po 45 kr. Razne vesti« Prebivalstvo na Avstrijsko-Ogrskem. Po štetji 31. decembra 1880je v Cizlajtaniji 22,144.244 prebivalcev, na Ogorskem pa 15.417,327, tedaj skupaj 37.501.571. PulJ, največje mesto v Istri, in prva pomorska trdnjava z velikim pristaniščem za vojne ladije, — Ima /7700 stanovalcev (brez vojakov), Pred enajst leti jih je imelo le 7300. Lahov je G5°/o, Hrvatov in Sloveneov blizu 22*/,, Nemcev 1 r/,. Preseljevanje v Ameriko Iz Nemčije se vsako leto več ljudi v Ameriko preseli; za leto 18H2j« uže zapisanih 13.700, samo v Chicago ftODO. Podmorski predor hočejo napraviti Iz južne Italijo v Silicijo in sicer mej mestoma Reggio in Messiita. Dotična prošnja se je užo vložila pri ministerstvu za javna 76 gl., ^J. februvarja, ll marcija, 24. aprila. - V Pa/.mu hiša in zemljišča J. M Milaniča Zlabkar iz Gradišča, cenjena J26 gl, 6. februvarja, - V Pazinu posestvo Ivana C.rsetiSa i t Žareča, cenjeno J4O0 gl., i5. februvarja, i.l. marcija, 14. aprila. - V Gorici hiša in zemljišča Franca Kastelic v Solkanu, 10. februvarja, 10. marcija. ~ V Trstu Intavolacjon 8000 gl. na hiši št. T 241 v Trstu 6. in jo. februvarja. - V Gorici hiša Josipa Pariš št. 5i. v Beljah, cenjena 1J77 gl., iJ. februvarja, iJ. marcija. - V Pazinu zemljišča Martina Damjanič iz Žminja, cc-njena i3.ji gl., 27, fehruvarjn, 27. marcija, 28. aprila< Državni zaje m z loterijo od leta 1854. Izžrebane so bile na Dunaji 2. januarja te le serije: 22, 01, 2VI, 2-3, 317, ,192, 019, 605, 703, 8:9, 802, 95-, 1127, 1140, 1170, 1232, 12 1301, 1578, 1681, 1930, 2020, 2043, 2075, 2111, 2128,2301,2450,2072, 2764, 2137, 2841, 3004, 3015, 3271, 3151, 3472, 3500, 3501, 3632. Številke so izžrebajo 1. aprila 1882. Gospodarske in trgovinske stvari, Menjanje starih srebrnjakov. Ker še tu pa tam tudi kateremu Slovencu star denar pod palcem tiči, pa se boji, da bi ga pri menjanju kedo opeharil, zato priobčujemo te le uradne določbe. Od 1. febr. t. 1. počenŠi se bodo srebrni denarji, kovani pred t. novembrom 1858, takole sprejemali pri vseh državnih kasah: 1 srebrnjak od 2 gld. za gld. 210. — 1 srebrni goldinar za gld 1'5. — 1 dvajsetica novega kova za 35 kr., starega kova pa za 34 kr. — 1 desc-tica za 17 kr. — 1 petica za 81/, kr. — 1 srebrni groš za 5 kr. — Dalje: 1 tolar s krono za gld. 210; '/4 tolarja 55 kr. Živinorejcem! Od 1. januvarja 1.1. je avstrijska vlada mejo proti Rusiji in Humuniji zaprla, tako, da se od ondot nc sme več uvažati k nam goveja živina, katere je dohajalo vsako leto do 30.0'KJ glav. Gena našim govedam vsled tega poskoči, in gospodarjem svetujemo, naj se čedalje bolj pečajo z živinorejo, ker v prihodnje pride več kupcev, posebno z Dunaja, kder so veliko govejega mesa potrebuje. Na Primorskem — če izvzamemo nekatere kraje, sploh je Živina zelo slaba, pomagajmo sil Napajanje govedi. Ker je po zimi voda mrzla, goveja živina ne pije rada toliko, kolikor bi potrebovala. Dobro je toraj, da se jej voda nekoliko segreje; ali pa naj se vodi primeša malo moke ali posebno zdrobljen kos prge fOelil-kuchen). Napajanje naj se no godi hitro po krmljenju, ampak mora so z njim počakati. Pri živinoreji se gospodar mora držati vsak dan istega reda, kateremu se jo živina privadila. Da je različna krma bolja od enolične, to vsakdo ve. O nevarnosti, ako se je živinčetu krma zaletela v sapnik, naj se mu mrzla voda v ušesa škropi. ZivinČe začne z glavo nagloma mahati, in pri tem navadno odstrani zadržek iz grla, da se ne zadavi. Ples njivi kruh. Ko sem bil majhen dečko* dajali so mi večkrat jdesnjivega kruha rekoč: Le jej, da boš bolj močen 1 A temu ni tako. Vsak in tudi najboljši kruh premeni pri plesnjenji svojo lastnosti in postane strupen, Nastopki, čo se tak kruh je,?so: diarrhe (dristaj, kolika, napihovanje, unetje želodca, in ker se malokedaj na uzrok takih bolezni pazi, utegne nastopiti celo smrt. Posebno nevaren je plesnjiv kruh nosnim ženam. Varujte se torej strupa I Kruh ia leto 188S. Po gospodarskih poročilih imajo Iz lanske žetve pšenice za izvoz: severne amerikanske države 36 milijonov hektolitrov, Rusija 25 milijonov, Avstrijsko-ogerska 3 milijone, Egipt 1 milijon, Avstralija, Kili in Indija 8 milijonov. Vse druge večje države so pasivne i morajo kruh uvažati; mej temi je Angleška na prvem mostu; ona potrebuje 40 milijonov hektolitrov, Francoska 18 milijonov, Heigija 4 milijone, za temi so po redu Italija, Švicarska, Nemška, Španija in Portugal. Kako konje krmiti? Vsaka ura navadnega dela t. j. vožnje zihteva •/, do '/, kila zrnja. Najboljša piča je in ostano oves, pomešan z suho drobno rezanico iz rženo slame. Pri posebno težkej vožnji kaže dostaviti za tretji del graha, grašice, fižola ali rži. Grah pa je najboljšo zrnje, ako je za konjske zobe pretrd, naj se zmečka, mesto da bi se namočil. — To je krma za gosposke konje — a uboga kmetova konjska para ? Se sena no dobil Ribji lov v morskih zoiah na Primorskim i/i Dalmatinskem r letu tSSO. Pn i/k azih Inknih in zdravstvenih lupitmatov v Trstu, Hovinji, P ulji, Malom LoSInii, Zadru, Splitu, Dubrovniku in Malinah, nalovilo se je v vodah v državnem zboru zastopanih dežel vletu 1881)skupaj7,83!MHH) kilogramov rib, vrednih 1.7G"».UQJ gld. Rabilo se je za lov 2071 čolnov, vrednih 772.6UV gld., lovila pa so bila vredna 1.100.00» «1.1. liibičev je bilo IH A 6, mej teini 1071 italijanskih podanikov. Okoli pol ii milijona kilogramov rib sf je doma povžiio, ostanek se je izvozil. Največ ril) so nalovili v ladarskem okraju, in sicer 2.654.**0't kilogr. potum v splitskem iti tržaškem, najmanj pa v meljinskein. Kalifornija je v prvej polovici tega leta izvozila največ zlata, namreč za deset milijonov dolarjev, srebra pa za 200.000 dolarjev. Tržno poročilo. Velikanski krali v Parizu odmeval je tu li v borsali v Beču in Trstu, Naši borsijauci so bili več dni popolnoma preplašeni; mnogi so zgubili velike zneske, vendar pa dozdaj ni bilo slišati v Trstu o kakih vcčih fali men tih, pač utegne v Beču v tem oziru kaj počiti, in sliši se uže o par večih faliinentih. Mogoče pa je, da bode pri likvidaciji konec meseca kaj poloma tudi tukaj. Denes pa slišimo posebno siabe zvonove iz Berlina. Prvi uzrok zadnjega poloma v Parizu je vojna mej Hotšildom iu Bontoux-om. Rotšildi in njihovi privrženci so se hoteli maščevati zarad uže 2nane močne zaušnice, katero jim je zasoli! Bontouz. Banka »Union tienčrale« v Parizu je mati skoro vseh započetij Bontoux-ovib; Rotšildovci so pokupili nekoliko akcij to banke, katerih nominalna veljava jo bila samo ">. Vunotich načelnikova name Inikn. Bujetti u—° vrhovni tajnik. A. G. Casalotti. Llia) AUTUR FAZZ1N1, Trwt» Pia/.zit t'a*«»rma IV. 4. trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki. Zaloga razne vrste lalc-a, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirka, mineralnih vod. itd. Tri vsem najniže ccnc! (2C—C) Zlatar JANEZ RISEGARI Vla S. Sebastlano N. 4, I. nadstrop. zraven štueuno z manulukturlm bhigom Fratelli Ta vola (to, (20-9J Itrevzume vsako delo v zlatu, srebrn In juveluh, lukor tudi popravo tuko jmIju po uisoki ouiil. Naročita sj oslerbj tudi v druge krnjo natančno. Novost v Trslu. „ za R0SPC' Nenavadno okusni 1 »'onokosčeni, primerni za darili k l>o>.ai m novemu letu. IVipororam svojo Ih^.-uo zalogo muzlkatnega orodja, ter |,i .n.ife ,,» velike (.oprave p,„kal i» orodja na »trune In,, -, mdi naiflnejso vrste Naročita n,i l ■ . ■ ..'l.rhtiicio •Veilr,i.'""" p VM,j p< " 'jnižih o n,Hi. Iiodajaki dobijo primci ju rak,t A. «".Vi«.Vi, i>or^a Stadion Nr. In, (l,u p., ulnicc »Leon d oro«.) (l"'-7) Staerk & G. Zaloga ohh.-ke za gospode »»Alln CittA di Roma" Skladišče angleške iu francoske robe, Trst, via al Teatra it. f. (20-1I (nt-fiM miBnjp po 3][3iiaa A0i||0]tpo gg nz p|ojis jf<>.\« ^ oijwjtiii oijtmA mmi/A.ij,[ -fjtnifunopnpj ima a |i|.j » . ., Napoleoni: annuo interesse verso preavviso di 30 giorni !*/*•/, » n . „3 meti 3"/o " " i ' o 6 « Banco Giro: Banconote 2'/,% »opra , .), 7. litrov. 'JOT NaroČila se sprejemajo v gostilnici, via Ac-oucdotto Nr. 10, in v ošteriji via del Tintorc Nr. 1. Malajja-cfrozdje v Skrinjicah po il/.lt 5 in 10 kilo, Sar Conches — Choisc — Sur Choise. (10—4) llnlc/iii |>rs, želodca, sapnika, početo jetiko, p/učno in mehurjevo prehlajenje, naduho, kalcij nervozni in pasji itd. ozdravljajo hlepčki iz s m o 1 e katero napravlja P. PRENDINI lekarnigar v Trstu. Velika denašnja raba Izdelkov iz smole me jc nagnola, da sem napravil pravi Izleček i/ norveške smole, ki jc boljAi od onega, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlepčki imajo enako moč glede vode in smole, icmljo sc dosti lažje, lažje sc prcbavljajo in so dosti ceneje od onih. Za obrambo ponarejanja je na vsakem hlepčku vtisneno na enej strani imcnarejalca PRENDINI i na drugej strani beseda Catrame. Prodajajo se v TRSTU v lekarnici PRENDINI v škatljicah po -40 kr. in sc dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsacega kraja. (20-4) Tho Singer IKIanufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo $ eden cjoldinar, ^ dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in lo broz povišanja cone Porodiva w «laj«k /a pol l«»l, poiluI» na (lomu l»r«»Z|»lttčiio. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Nlodello Si tanke za Sintjerjece šivalne stroje komad 3 kr. in tucat H0 kr, (12-C) ISTove mehove piHalnike ognja vsako velikosti in raznoga kroja, tudi okrogle podobe, izdelajo podpisani — za polovico cenejše kakor dunajske in druge tovarne, h krati najboljše in trpež-nejše. Ceniki brezplačno in poštnine prosti. Priporočam so za naročila Malija Kupan 3—'2 v Kropi na Gorenskem (Oberkrain). Ozdrav\j ery e bolezni Zclodca in nižjega trebuha, kolike, krčov gastrične mr/lice, in izhajajoče od slabega zraka, hemoroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo Frun-oovo(«N4>uccs priredjene po Ci. ■•leeoll, lekarju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu. Gosp Ca. 1'loooH, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne Fi>ano»ve eeence. Slednjo po-šiljatcv sem uže mej razne bolnike v svojej fciipaniji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. — V pianom Istra 11. avg. 1881. S spoštovanjem Anton Vlasič, župnik — kanonik. S!0—i Tu je na mestu: a Čast zaslugam I« Večkrat sem rabil Vaso odlično Fi-aneovo onenoo, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal — V Kcrsanu, Istra. ->7. jun. 1881. S spoštovanjem: Anton Lupetina. župnik — dekan Prosim, blagovolite mi zopet u steklenic I^a'nn« oove «>m«*iicc* poslali. Mislim, da je to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zboli sanje. — Kamnjc pošta Černica, 2. dec. 1881. Josip Sovdaf, župnik. nrr'SttZS Angelo Pesaro št. 7- via S. Sabastiano, št 7. priporoča svojo dobro previđeno pe-karijo in sladičarijo z veliko zaklado feiskuitov, posebnega kruha iz Certosine, in vsake vrste slaščic s krasno opravo za kosila, Boani-je, plese, kakor tudi s konfetom za gostovanji, in zalogo desertnih vin. 4—4 Vsako naročilo se točno izvršuje. SZ5ES! Najstarejša avstrijska zavarovalnica c, k, priv. Azienda Assicuratrice v Trstu. ustanovljena v letu i88j s poroštveno svoto nad osem milijonov goldinarjev ki so bili po predpisu V: ji.| trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja. 1, Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikah, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu, 1. Zoper škode na potih po mokrem in suhem. J. Zavarovanje na dovcSko Živcnjc v vseh razmerah. Zavarovanje zoper nesreče na životu in živenju. Azienda Assicuratrloe, ki sije od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro ime v avstrij-skej državi in zunaj nje, zavaruje po najccncjih vplačilih i najslobodnejših pogojih in daje se svojo poroštveno svoto p. n, občinstvu gotovo varnost. Pozvedovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačda deli in zavarovalne ponudbe Bprcjerna voilKlvo v T rs 111 via S. Nloolo št. 4 Kakor tudi zastopništva in glavna društvena opravništva v vseh večjih krajih avstrijsko oger-8kc države in v Italiji. 12—t Francosko žganje s soljo (Eau de vie de FranceJ Franzbranntmin mit S ah napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja i i. ri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline in putlko, zoper kronično vnetje v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo spahne. zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrče-sov, zopet tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo nI boljšega zdravila, ko to mazilo. ltaba je priprosta; mazilo (Žavba) se namaže na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Cez 1—0—8—12 ur se naredi nov llaŠter. — Zaprto bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo r kr«fl»wt r.so ognojico na-se, ln rano odravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli dokler ni rsa bolna ognojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa lu obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečina to hladilno inazilno poteši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potoni Še le se mazilo nanje prilepi. Škatljice se (lobodo po 25 in 35 kr. Bolzam. vel uho. Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tudi popolno uže zgubljeni sluh. 1 sketiica 1 gld. a v. (15—13) Lastnik, društvo »EDINOST«. - Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Tisk. F. Huala v Trstu,