Mestna podjetja Kopališče: Parne. kad inpršnckopclivsakčetrir:!v petek in soboto od8hdo 20h. Klavnica in hladilnica moderno urejena, na razpo- lago mesarjem in izvoznikom. ^OznanjeTalni urad: Iz^Tsnje vsa naročila na 35. 33\estih kar najtočncje. Drago Kveder: Nekaj o demokratizmu. !Da se moramo v socialnem redu razlikovati po poklfcih, po službi, po premoženu, pa tudi po zmožnostih in tposobnostih, je povsem prirodno. Pojasniti pa nam je treba, kako pri-tfe do tega, cfa ustvarjajo Ijucfje mecf seboj vedno več socfalnih razlik in pre-graj, o katerih večinoma lahko trdirno, da nfso iipravičene. Takih neprirodnih 6<>cialnih razlik si Ijudje ustvarjajo ve.-cinoma iz namišljenih. deloma iz tra-dicfonalnih predsodkov, tieloma pa tu-di vsled svoie pogrešne. zgolj intelektu-alfetične izobrazbe fn vzgoje po šolah. f Izgleda pa povsem, da je ta pojav tjo no bfstven sedanjemu stanju duŠev-nega razvoja eloveštva. V tem svojem* razvoju je namrcč človeštvo danes dospelo že tako daleč, w" se pojavlja skoro že v vsakem poe- eu lzrazitejsf jaz — občut nego ke- | dajkoli poprej. Zato postaja poedinec \ danes skono jaka individualiteta, kistre- za tem, da se v najvišji meri svo- ^Jno razvija fn izžfvf, ki se pa tudi fežko podreia skupnostf in ki zahteva upoštevatva pro drugih. Zivimo v dobi, ko cfuliovno-duševno življenje človeš- tva ni več sharmonizirano po umu ču- cK/a fn volji, nego prevladuje intelek- Ifzem. Tako sfanje duševnega živ- :ija po ajain nuia venomer dovolj po- lov, da nastajajo med soživečimi ve- i Fno novi" duševni prepadi in da Ijudfe ' ^ obstoječe se povečajo. V preprostem ior tudl v zgolj intelektuali?tično (ne- nrnetniško-sfiolastično) vzgojenem iri na- -obraženem človeku tiČi navadno povrh jtega še silcn, često nebrzdani egoizem. • To so vzroki, da menda v nobeni cfobf razvoja človeštva niso v duševnem Jzivljenju tako jako prevladovali anti- Socfalni nagoni kakor v današnji. A no umetrie socfalne razlike, namreč sevni prepadf, ki jih vpostavljajo dan- nes ljudje na osnovi orisanega du- nega žnijenja med seboj imajo v 'ii antisocialne tendence (smerl), med ii ko prirodne socialne razlike in iz h izvirajoče pregraje duševnega živ- ¦nja prif normalni vzgoji sploh ne u- ikujejo antisocialno. V kategorijo umetnih duševnih pre-padov in socialnih razlik spadajo v e->€m in istem narodu sledeči: 1. Duševne pregraje v konfesionel-m (veroizpovednem) pogledu. Danes ' sicer le malo kedaj še izvor antiso- ilnemu mišljenju in udejstvovanju na- ^jroti veroizpovedno drugače orienti- ranim, ako jih ne zlorabfja strategija fn taktika politične stranke, ki je osnovana zgolj iz veroizpovednih vidikov, v svo- borbne namene. 2. Silnejse nego dusevrne razlike po Konfesiji so vsekakor umetni duševni • 'epadi, ki so jih Ijudje ustvarjalf s tem, i so se najstrožje opredeljevalf po pri- dnosh* raznim nestrpnim političnfm ankam. No hvaJa Bogu in modrosti adajočfh v nasi državi; antfsocialne cendence fzvirajoče iz te osnove ne mo- Tejo več bftf silno učinkovite. NARODNA SLOGA 3. Barbarski moderne dobe nedo-stojni in neutemeljeni so pa dusevni prepadi in socialne razlike, ki jih vpo-stavljajo nekateri bogati Ijudje naspro-ti manj premožnim ali povsem siromaš-nfm samo zaradi razlike v premoženju. O grozni ^morafi" in objestnosti preveč sftifi napram lačnim, v krutem, neusmfljenem postopanju nekaterifi bo-gatasev protf feiromasnim ushižbencem fn d"elavcem, ki so ocf njifi ocfvisni", o nesrečnifi posfedicah razne brezsrčnosti, je §e vedno dnevna kronfka polna. 4. Umetne tfuševne prepade pa u-stvarjajo danes fjudje tudi" nasproti cfru-gfm na bsnovf ražlične spfosne afi" stro-kovne izobrazbe, na osnovi stečenifi fz- pričevaf In tfipfom. Podoba je večfcrat, da razna spričevafa fn diplome niso več v toliko dofcazifa, da bi bH ta afi oni za to a[f oni posef sposoben m zmožen, nego cfa so to Ifstine, na osnovi katerih $e fastnik take pozvan, vpostaviti bb vsaki prilikf ftepremostljfv dusevni prepacf nasproti" vsem tistfm, ki enakega dokumenta nimajo. Vsf taki dusevni prepadi" med slojj so socfalne bvire medsebojnemu spo-razumu ter So vsled" tega sifno učfnko-vfti v antfsociafnem smfsfu. Kako bi Se konečno mogli tudi po-voljno razfagatf tfejstvo, da se tako ra-do govon o ,,višjih, srecfnjih m nfž-jih Ijudeh?" ^ ¦..,- &. Konec prih,. Najnovejsa^poroNklia- Zadnja pot nadškofa dr. Frasija B. Sedeja V nasf zacinii številki smo poroca-Ii o pregan^anju primorske duhovščine. Popolnoma podzavestno smo se dotak-nili vprašan'a nenadne odstavitve go-liškega vladike tfr. Franceta Borgia Sa-cfeja. Strt od razočaranja je blagi me-o.vs v,z c§3]3p aq3S ]^p at ijj '|i[ado.i; ; naroa — izcffhnil. Z velikimi slovesno-?tmi so njegove zemske ostanke prenes-If v grobnico pofeg njegovega predhod-nika kardinala Missia, ki' je rojak fz Hra-stja pn" Kadencih. Celo na zadnji potj | velikega mučenika So fašistf cEržalf sth> go službo fn jim je zelo ža/[ da nisd' mogli velikc fžafosti nasih primoFskih: trpinov — aretirati. — V zasužnjeni Julijski BtntČijv vlada velika žafo^t. ; — V svobodnf Jugoslaviji pa se vr-se svete mase zadušnice za pokojnim, fci je bil steber stebrov. Zrušili so nanr vladiko, ali ideje osvobojenja ne bodo ugonobili! — Večen spomin možii de-Ia in postenja! Nenadna zima po vsej Evropi. rZ BEOGRADA poročajo: Pritis-nila je na nas naravnost sibirska zima. Pol mesta je prehlajencga. Beda naj-bednejših brezdomcev« je silna. — V Kraljevu So beležili te dni 24 stopinj pod ničlo.* — (TZ ITALIJf: javl ajo o velikih popla-vafi, burji' in snežnih metežfh. Cele po-krajine So Ogrožene. V tržački luki so promet popolnoma ustavili. — IZ LONiDONA poročajo, da je go-sfa megla povzročifa zastoj celokupnega prometa v mestu fn okolici. — IZ SKOPLJA poročajo, da je proga Skoplje-Ohrid tako žasnežena po zame- tih, da na njej ni mogoč promet za^ več dni. — V BOLGARIJf Je giasom porocil iz Sofije zapadei mestoma sneg do 3 metrov višine. Promet na cestah in že-Jeznicah je ustavfjen za par tednov. Pfov-ba na Cnem morju je ukfnjena. Pov-prečna temperatura znaša 10 stopinj pod ničlo. — V RUMUNTJf vlada tak mraz, da je že več Ijudi zmrznilo. Mestoma so zabeležili temperaturo do 28 stopinj pod ničlo. Razen tega so na Crnem morju nepre.;tani viharji, ki ogrožajo tudi naj-večje ladje. — In pn nas?f — . Caveant consules! Na podlagf uradnih tržnih poročil iz mnogih krajev dravske banavine, mo-ramo nažafost ugotoviti, da se je uso-da položaja našega kmeta pomaknila biizu 12. Ure. Za danes beležimo le najbolj dra-sticne slučaje. Martin Čus iz Tivolc pn Moškanjcih je fiotel prodati kravo. Po-nudili so mu Din 160. — .Mož se je okrenil in bdgnal kravo domov ter jo zaklaf. Za kožo samo je dobil Din 172.— torej Dfn 12.— več, kakor za celo kravo, ki jo Je razprodaf po Din 3.- kg. — Kdo tu vedri fn oblači?! — Treba bo zlu stopiti na korenino in ga iztrebiti. — Narodni gospodarstve-niki imajo livaležno priiiko reševalcev domovine. — Konj, vreden med brati 3000.- dinarjev, se je moral prodati za 500 dinarjev, tiasf nepohabljen. — Vol, vreden 7000 tiinarjev je šel v mesarjeve roke za teci in pišf 1000 dinarjev. In mesarske cene? — Zdi se, da potrebuje ptujski trg tako močno roko, kakor se je človekoljubno fn radikalno uveljavi-la v - Mariboru. Prosimo odpomoči! Kaj in kako misli razumen kmet o demokratizmu? Na naš tlanek ,,Vzrokf ptujske n6* sloge" lii cfruge befežke onapao* nem pojmovanju demokratizma, nam je ecfen nasffi čitatefjev-kme^ tov zefo nazorno fn brezobzfrno na-pišaf po pravifu ,,če dva storita fsto, ni to lsto" sfedeče značifne pnmereu katere je fekom časa zbraf iz razne- y nega časopisja. Opazovanja so zanf- miva m vredna trajne zabeležbe. Kmet J. Dremelj pise: • -' >, sa izvajanja o demokratizmu m rforJlt, ff(Tnemu misfjenju so mi pofis- ?°1 V rOke" ^'a SLCfanJ"a «™žb* Te mfeto tak° zastruPfiena, cfa cefo je misefno; fc nevofjah, bb smrtnih sfu- }'anfi v ijivnflV VPiaSanJlfl- pn IZUmift Ca lll, V laVrllH' nr:r:rr. f. _„ f-r • #- in spfofi raznif. k or^ ^[lkuJe *<*¦ prfzarfete ati deftujo, '^ ^f^ne o-sebe na naSh, fa' j^ "°. OCltUje miser-nost takozvane iF4wl Jf"e»rfe" kakor je bfagopokojnr gk. a". *fdlc ime-novaf gotovf razrecf fjudi'. V J Č° v s^°# nadutosti in osabnosti zasejah se™e "ra-tomorne nesfoge mecf nas. —. , kme-ta niso lmefi m se defoma nirna:j, ° dru-gih izrazov, kakor: ,,N"eumen kv'11^* ,,kmečki' butelj", ,,ftmetauzer" i'n to' ¦$& ¦mo takrat, kadar ne rabfjb nasega žŠt&ft^ krompirja, mfeka, jajc, živine" spfoh pf^ cfelkov nasega truda m — našift gfasovi ter nakfonjenosti... Mnogi', ki so v tisft žafostm' cfobi po našifi hrbtffi spfezafi na mastne pofozaje, so nas pozabifi" lit so z nasfado posfusaff fn prebiraf,i' ne-» slane šafe raznfh mfečezobifi škricev, kt so pozabffi afi pa se mso spoznafi* da je kmet firanftefj mesfa. — Zgodflo se Je, da se je kmetu Od stii bifomračff urn. Pa je prišfa stvar v mes-čanske časopise: ,,Zacfnja postaja raz-vratnega žiVIjenja." J. K- je kot noto-rfčen pijanec zbfaznef. Pognaf je ceio posestvo po grlu. Odcfafi" so ga v umo-bofnico, kjer caka svojega konca/' —v Resnica pa je ta-Ie: Imenovanf je I>if prc» možen kmet. Radi" političnega sovras-tva cfveh svojffi soseflrov se je na prfgo-varjanje nekega o:fvetnika zapletel v doft gotrajne pravde. Lepega dneva je zapel pred fiiso boben, enkrat za odvetnika^ enkrat za ,,štfbro". Janez je obupaf. Za->-čef }e res pfti na zafost ln obup potemL ko je vse skupaj ,,vrag vzal" s svojfmr pomočniki. Revežu se je omračil um. tTa* ifa je resnica. — Pa se je zgodffo, da stf je omračff um nekemu ..gospocfu", o ka-> terem so tn fare naokrog zvedele, kako razvratno je žVvef. Vse bogastvo mu n! nič pomagafo... O pačf V* časopisu Jc-stafo ,,A. S. je žfvčno zbofef m se morai potfvreči* zdravfjenju v sanaforfju. — Vh dfte, taka je pravičnost čfoveške cfružbc, njena ,,cfernofcratfčna" misefnost? — Drug primer: Samomori, katerint je ozadje ponajvečkrat beda, brezpo* selnost. obup, razoi:aranje — so na dnev* nem redu. Kako različno se o teh ža« lostnih stvareh poroča, kažejo sledeS primeri: ,,Kakršno življenje taka smrf^ ,,Kcmec slabega življenja", ,,Sam se j« sodil" i.td. in to samo prf povpnečnent navadnem človeku, ki je prostovoljnck napravil prostor drugim. Ker se pa tu-fcfi'siti fn premožm Ijudje streljajo, za-strupljajo, obešajo, mečejo pod vlak ali {skačejo z mostov fn nadstropij se o le-ieh slučajih poroča previdno in dostoj-no. ,,Nenadoma nas je zapustil", Ne-pričakovano v 'Bogu zaspal', ,,Prerano je sel od nas..." ,,Nehak> je biti bfag'a srce" f.t.d. — Kako lepa bi bila slog^a, idealno sožitje vseh trpečih fn sočustvu-jočih, ako bi se o vseh obupancih pisalo na tako obziren način in se vsaj v takih, 1 Blučajfh ne bi delafa razlika med slojil fn potem poglejmo takozvano ,,krf-ininalno kroniko" v easopisju. Revež, M je žašel v bedo, se je polastif tujega imetja. Imel }e smolo da so ga ujeli, rav-no zato ker ni bil izvežban v skrivanju greha fz sile. Pa so napisali o takih slu-čajih: ,,Znani tat (celo ime, dasf še ni nikdar kradel alf bif kaznovan!) ima tfolge prste... Nevaren je t.ujemu imetju... Posledica sfabe vzgoje... fabolko ne pa-de daleč od drevesa... (Ubogf, nedolžni stariši, morda fe pokojni!)... Javnemu imetju nevaren tip... i.t.d." — In pri ta-kozvanifi f,bof]ših" fudefi? — Navad-no se ,,di'-kretno" molei radi ,,ug[eda" družfne... (,,Oott b-ehute, et\vas davon z\x bencfiten" grozijo po telefonu...) V najboljšem sfučaju pisejo: ,,OdkriIi so neke nerednosti, ki pa osumljenca ne zadevajo," a.:i ,,Poneverba pod čudnfmi oko!isvinarrr, ki izkliučujejo vsako krfv-tfo Oi.umljenca'' (ki pa je že preko me-je...} Pii prav fini gospodf je tatinsko nagnenje — fcleptomanija... Neozdrav-Ijiva bolezen... TsTespretna manipulacija... 2rtev svoje žaupfjivosti... Smofa v služ-trf... f.t.cf. - Vse to v fmenu tfetega demokrati-fcma, ki" hoče s svojo perverzno misel-jiostjo vpdVatf cefo na zakon, ki pa je hvarabogU za vse enak. Najbofj demo-Jcralična in nejzprosna je — P.ravica! Se-vecfa Je v knrninafipfi sfučajih. V zaseb-nem življenju pa je vtcfef pagreb pravi-ce ze ftfagopokojrn Sfmon Gregoretč, — Zato še nekaj pnmerovf — Jezak se napfje. Večkrat fz nevolje, jelze, z namenoni. cfa pozabi' tegobo svo-jega žiVfjenja, cfa se omami iz bede. f.t.d. Seveda ne smem bftf enostranski, ker je med neolfkano množfco, ki ne naide po-tf cfo umske prosvete žalibog strast pi-jančevanja zelo vefika in za bfaginjo in tdcfocnost naroda porazna. AIi demon AlkoFiof lma svoje verae svečenike, slu-žabnike in sužhje v nič manjši" meri med takozvano intehgenco (razumništvom) in takozvanimi višjuni' krogf, kf kfjub krizi pfjančujejo po notafi cefe noči, pofnijo bare do rane zore, uganjajo orgije kakor se pri nas na kmetifi imenujejo svfnjarije in počenjajo vse mogoče. Le pomislimo na dragocene maškerade, ki nas spomin-Jajo nekulturnih Zamorczv, Indjan.e/ in — Berberov ter drugifi plemen, kamor ge nf prišia fuč civiiizacije... fn k tej ostri^Ligotovitvi samo se k skfepu par primerov 111 protiprimerovf Preprosti" čfovek Je pijan ko svinja, ko krava, (kaka knvica živalim!) je no-toričen pijanec... posteni javno-.ti" ne-varen tfp... pijandura..., cfočim je gos-pod v enakem ali bolj zafostnem pofo-žaju prav poeticno kfasificfran: ,,V rož-cah so bth gospod... (Cetudi so te ,,rož-ce" bile zrastfe v cestnem jarku, v kaki lužr. gnoj^čnici...) ...Lepo so prepevali gospod, so bfli cfo6re volje do peteli-novega petja... 'A om pijani sofer je fo-ulif, kafcor tfivji mrjasec in budif po-gtene liucfi fz spanja... Nefcolifco preveč navduseni so bli gospod sfnočf... (Po-bil je gostifničarju vso kredenco fn 77 stotov pofomif...) Sosecf Miha je storif isto; oti pa je divjak, nasifnez, razboj-nik, nevaren tip... O ti hinavski" cfemo-kratfzem, v ftaterem se očit.uje vsa ne-sloga danasnje tfobe! — Potrebno pa je bilo to napisati v ,,Narodni' Sfogi" vsem poJtenim in pravičnfm v ravnanje. - JOŽE DREMELJ. - Dopisi. TtDfNSKA poficijska k;onfka v Ptuju. 'latvina: le dni se je policiji po-sreCiTo prijeli iuji fastnim precej nevar-nega fgnaca Rozmana, rojenega .27. 7. 1001 iz Viča pri Ljubfjani. imenovani je za taka dejanja že šfirikrat kaznovn. Zadnji čas ga je zasfedovafo novomesko okrozno sodišce fadi zfočfna tatvine. Ocfclan je bif sodisču. — Ciofjuffja: Po-lanec Antonija iz Bisečkega vrha prav lada predrugači Svoj'e 1'me. 'lako s^ je zgodi.b v ^nesecu maju t.C, da je ocf trgovca K". v" Ptuju vzefa na kredit ma-nutakturno bfago v vrednostr 210. Dm. in pri tem navedia, da se fmenu/e Kiam-berger Marija posestnica v Vihtarocih stv, 5. Kljub temu, da se je Micika pn trgovcu zave2ala poravnati račun tekom enega meseca, vendar so potekfi" mesci, a Micke m bifo od nfkoder. 'frgovec piše opomm, vetldar pisriio pnroma na-za} z navedbo, da ne najcfe nasfovfenke, ter, da je nepoznana. Te dni se je le po-srečTIo trgovcu, Mictco lsfedld' in prlja-vrii policiji, fci jo je aretirala m oddafa sodišču. — Druge aretacije: Barbara M. stara 24. fet iz bv. Lenarta se je ustavifa za par (dni v Ptuju z namenotn, da na lafiek nacm zasfuži par kova&v. lako se je nastavljala Jraznim moškim, vendar pa pn tem ni lmefa sreče, ker je nafe-tefa na fetražnika, ko se je nahajaf V ci-vilu in tnu rla kratko raztolmačila, da tn šfa rada ha fiotefsko sobo s kakim ka-vahrjern. 'lako; fee ji je ponudiT straž-nik ter jo odvedei namesto v 'fiotef fla straznico v policiskr zapor. Ugotovifo se je, tfa je bifa Barbuka že venericno bolna iri fca taka dejanja že predkazno-vana. bfla Je oddana sodišcti. — Mari-ja M. iz Maribora je tudi precej zape-IjiVa ter še ponavadi Te v fes fante za-Ijubi in tfa vse, kar fma. 'lako jo je zo-pet zalotil Stražnik; izročili so jo sodfšču. — Zaradi" beračenja je bifo pre-danifi sodišču 5. frioškfh, tfva precej samozavestno predrzna. <- Frijavljem so bili obfastf 4. zaradi kaljenja nocne-ga miiu S. za nespodobno vedenje po javnfft fokalih, 10. i-adi* prestopka cest. pof. reda, S radi ponesnaženja uhc, '6 lacfi trpinčenja živafi, 3. radi' krošnjar-sfcifi piestopkov, S radi'prestopka obr-tnega reda in vfoženih je bilo 20 dru-gffi prijav. FROSVETJSfO gibanje Ftujčanov so pospešifi čiani ,,bvot>c>de". beveda je nasfala hvalevredna fcuiturna tekma, ki pa ima svojb korenmo v — lmcijativr. Kakor odobravamo aelovanje vseli kul-tumifi jedinic, tako se moramo pohval-no lzrazitf b ptujski ,,Svobodi"; katere dramaticni odsek vprizon v nedeijo, dne 6. decembra ob 15. un v Mestnem" g{e-dalisču drarno i"z pertsa duhovnika-pi-satelja tr. S. finžgarja — ,,Razvafina življenja". Režf-ai 6o g. Koman Jagušfc. .Mencfa ne bo Ftujčana, ki te lgre ne ftv posetif. Zasedba vfog je odlicna. — KONCtRl Ufasbene matice. Le-tos potece Ueseto feto delovanja Ufas-bene maiice. Kdor je zasfedovaf njeno delovanje, jc pac od" (eta do ieta opazii napredke. Na njeni gfasbeni* šo(f se je izvcžbafo že fepo šfevifo gojencev. Po fcratkffi desetifi fetih je (jfasbem Ma-tici uspelo tistanovitf prv-ki' zbo; m cefo gocfafnf fcvartct. V soboto, dne 12. cfecembra nastopijb v d\oram Uf. M. zenski, moški" ih mešam' zbor ter godaf-ni" kvartet S sfedečim zanimivim spore-cfom: — 1. L. van beethoven, op. št. 4 fcvartet v c-mofu Affegro ma non tan-to — bcfierzo — Menuet -- Alfegro. 2. A. Mozart: Kvartet v d-duru Alle-gretfo — Andante — Menuet -- Alfegro. — fzvaja;o ^g. Logar, Masf, Pavletic, gedfbauer. — Po ocfmoru se predvajajo sfedeči komadi: — '6. h. Acfamič: Za-zibafa V. Mi'.k: Jurjeva, lzvaja Zenski z6or. 4. J. Pavfič: tJofne rože. Narod-na ( J. Pavčič): Potrkan pfefs, izvaja moški zbor 5. f. Ocvirk: Aloja pomlad. Moravska narodna {t. Adamičj: Za-bučafe gore t. Adamič: Kaj' pa delajo ptičfci. t. Adamič: Ciganska posmehu-Ija, lzvaja lnešani zbor. — Komur je do fepega petja In komorne glasbe, ta ve-čen gofovo ne lzostane. Predprodaja vstopmc je v glavni tratiki. — Ub pred-stoječi desetletnici |)tujske Ufasbene ma-tlce, ki Je cefo desetletje vršifa kultur-no deb v enem najbolj zapuščenifi mest menda ne bo meščana, ki te pnreditve ne bi obiskaf. — PrUJ ŽA SfRADAJOCfc-OTKO- ke. Pomladek Rdeeega knža na iSrtgu. vabi stariše fn prfjateije šole na prosfa-vo narodnega njedin^enja. Proslava se vrši v torek, (praznik), dne 8. decembra v šofi na fcJregu. Začetek je ob 3. un popoldan. Vspored, fei' je razviden iz lepakov, je želo zanimiv. Frostovoljni pnspev^rso namenjeni za gladujočo de-co v Radatovičffi v beli Krajirii. — PRIJATELJEAl Iepe knjige in bral-cem nase ¦ ,,Narodne sloge!" — V krat-kem izide 4. knjiga od znanega Ijud-skega pisatelja Antona Stražarja z na-slovom: ,,S'Iovensko dekfe" (v vojnem casu) Narocajte se takoj, da boste ime-Ii za zimsfci čas lepo čtivo. — Sv. Miklavž je prišel. (Kratka resnična povest) Koncem vasi', lt čisto ob ro6»u goz* da je prcbivala udova Pcdbregarica v svoji skromni leseni fifšicf. Tcdo je b\lo njeno žfvljenje; tfan za cfnem je morafa pii sosedih tfelati, cf.i je prežiVefa sebe in dvo e svojffi ot:ok: os^mletnegasfrK ka Jankota fn dve letf mfajso hčerko Mh Jfco. Bf[o je v pričetku meseca grurfna ko je p;isel iz'sofe sinček fanko. Mati je ravno fzdelovafa kosarico, a Mifica se je fgraft pofeg1 njc s tfstimi šibicann* s katerfmi Je mati pfetfa kosanco. ,,Mamica •— fako je začef Janko ko je odložif Sofsko torbico — a veste kajH Sv. Mifc/avž bode kmafu prinasaf vsafcbn vistna darifa, ah" bo nama tudi kifpri-i, nesel, saj sva pridna?" Podbreganca je prenehafa z defom pa tako Vnifo in s skrbjo pogtedafa svo-jega Ijubfjenega sfnčfca, da so ji postafe solzne oci'... gele čez čas je spregovorik fa: ,,Le priGfen bodi janko se zanaprejf Sv. Miklav/ ne bo pozabif ne na tcbet ne na Milko." Dečko je bi na \ so moč zadbvr fjeflg kar od veselja je poskako.af m govo"riX:M iVTama sem 6if prid*en in bom tudii" Dva dni za tem je odš'a Pocfbrega-: rica v bližje mesto. S sebbj je vzel&l najdražje, srebrno žepno uro z verižicof od svoiega Vanjkega moža, cfa jo procfa! — pa kum otrokoma •Mikfavževifi cfarfH Podbregarica je priš'a fc urarju vM mu ponudfla svoj drag spomin. Ko sta se ravno pogajafa urar frt Podbregarica za uro ln verizico. je 6:1 poleg tudi neki neznani gospod., FCo je videl, da bo u6oga žena dobifa koma) malenkostno svoto za vse skupaj, jo |q nagovorif: ,,Vi ste goto\o v stiski, da prodajatg to?" Podbregarfca imi v fcntkem pove, kaj jo je do "tega ffovedlo. Dobrocfušni gospod se iiasmeiir.a, seže v denarmcd pa cfa štrmea" žene cel tfsoeak. ,,Tu lmate tnati, pa napravite otrcN koma veselje, — a tudi' jaz se ogfasim črez par tfni pri Vasl" Tako je tudi' bilo. Prijazni go>pod se je oglasif črez par dnf; jih se obda1* roval, pa tfaf pozneje obadva otroka M mestne sofe. DoMfkrat je pozneje rekef Jankol ,,Nikdar ne pbzabim tega gospodaj brez njega 6f ne bit nikcfar to, kar sen^ (je namree visji uradnik). D^a. cTa, svw Miklavž se vedno hodi, samo da veasiH ratf zafde t;e, kjer ga spfofi ne potrebu-J jejo..." Kblffco otrok bo zamanj čakafo sv. Miklavža ln to pridnih, ubogljivih, vzor^ nifi, a — bednih! Mnogi pagfavcf, k! imajo srečo, da so njifi roditelji' petfčhi — pa bodo obcfarovarri b^gato in sijaj^ no v posmeh — nemanieev. Hudobna družba fn njen notrajni red sta Le v srce nežnega otrofca zasa-i dila klico nesfoge, kf fma svojo korw nino v tfružabnf razliki'. — ) •>S***>*«*»;5<*»<*t*l~*•*'*"•••*<*>*"^1*^***^"^ •**^-v Brivski salon iVIoi-a bivn-CA v Panonsfci ulfci poh:.; streže cfamam fn gospodom po želji -^ britje, striženje, ondulirar.je, manikuj^, vodna ondulacfja, urnivarje *Iave Ltd-— Cene zmerne! — Postrežba solidna! Josip Pleteršek ~, Ias .nik teivskegai • salona. PTUJSKI ČUK Moje 12. porocffo. — Z tnenoj je velik kriz. Zadnjič sem Si sl Svojim 11. poročifom nakopal je-Zo pof mesfa na sebe. Ljudje so res čud-ftf. MisKjo, tfa bom povsocf frčal m cfa imam živce fz — jekla. Moje zadnje po-ihajkovanje je rodiio celo prvi zakonski prepir z Tnojo Sovico. fa frajla rni Je čisto odločno tekfa, da se da od mene — ločiti. — ,,tfog s teboj m vse vfharne nočf, nadloga in -fcriza vsa"" sem zaskovikal fn odfrčaf ba Sovice, katere perje je bifo vse — premočeno. Pošfeno sem molčai, kakor se spodobi m odfetef ne-slisno naprej.------ Fo poroafa? Sevedaf Vsega vam pa povedati ne sraem, ker nf varno. Ne '6i bifo v mteresu druzabne m družin-sfee sfoge, ako bi vse lzbrbfjaf. — V nevofji Sem prifrfotal na dvoriš-če stare kasarne. b Kf/unom sera se za-cfef v še razsvetfjena okna m komaj toliko sem bpaztf, da ae je 'lone, kr se boji sfrafiov kot zlodej križa, sfčril v svo]'o fcoito. Ftitem je pravif, da se fnu je prikazal njegbv bratranec, av-strijski kaprof— Da b\ jaz avanziraf v avstrijsfcega fcaprofa, ki Je že pred 15 fetr padef na ,,polju siave' (fakrat je bifa zelo fede-na zimafj — pa ni tnogoče. lakega ob-rekbvanja pa ze ne prenesemf fn sem spet odfrčaf. Fa ne dafeč, namrec" v vežo. Tam ttomuje Oref. Kljub spfoš-m narodnf siogi' sem se zbaf srtnega ptfča ln samo pri Iini" pokukaj v nj'egoV vo ,,6otego'". K'sreči'me m' vfdef. W, cfef pa sem jaz tam nekega tička iz Hor-vatskega. Le-ta je pef ob haioškera mo-štu nezaveano meni v čast: ».Cuk &edi na veji; sova pii na šforu... Luk Sovo %ove: Sovka fiodi bližer bova se fenffa ob eni ,,štuci"' vina...'" — feova se napifa, — a čuk, — on bil je trezen *— ]e 5 kfjunom piknif jezen &ovo..., Stuca se razbifa — Ijubezen pa se je — razlifa." 7o /e pef Tiček ocf Horvatije. Ker je to njegova himna, mi šej v gfavo ne pade, da t>i me hotel — ,,štenkatf.| Drugič ši 6om privoščif njegove dobre — žemljef 2Ca maščevanje, ker tako le-po ^špota"" 'poštene poročevafce. Fotem sem t>dfefe[ kar nad mesto, ves razjarjen, zares. — Spotoma, ko sem se ogfasil fearadi' druščine, sem slišaf, da so pefi nekateri ponocnjaki' tisto svo-jo hfmno: ,,Cuk se je oženif../ Do-bro vedoc, iia se defajo z mene norca, sem ]o mahnfi fz m.sta. Kam me esnef-ni vfhar zanesef, vam bo povedalo moje nasfednje porodlo. — Za nekaj dni pa bom te pokvarjene ponočnjake ptuj-ske pusfii. pn pokoju \n ne bom gledai na njifi zakonske m nezakonske atrak-cije. Saj se ifak jezijo na mene, ker sem baje našel čudne stvan, ki ne smejo na svetfo. Moj pnjafeij vrabec ("v sili sva sc pobratlla v Jmenu ptičje sloge) pa že cfolgo oivka po ptujskih strehafi, kako je nekdo tia mizi zavadfaf sukno... U-ganite, firbci, Cegavo! Zdaj pa zbogom! Moje 13., bograc usozfno poročilo. Snežna vijavica, šfevilfca 13, petek, baba 'srecfi ulice, egiptovska tema, ma-ček križ.a Cesto.>. O. jerum, jerumf Pa me j-e zanesfo. Sprva nisem vedef fcam. — V tej zmešnjavi In jezen na vse, kar sem videf, čuf in preživel, sem se znašef v lepi slovenski vasi'. Luc me blišči! Kav nenodno sem se zaletel 111 koj pogruiv tafr. da sem pnfsv. C/rbanu, patronu vin-sfcifi gonc. — V Kferrtenčičevi hiši ve-sef smeh, fiarrnonikih meh i"n ko cekm zveneti smeii deklet. Naiahno sedem na okno 111 potekam: Hžof so luščfli. lJa. sem pomislil: Kako je mogoče oprav-Ijati tega oštirjasa, da smarnico toiči, ko so'vsi"tafco pošteno vesefi?f Hudo ben jezfk ,,dosti" kvara napravf 1 — Med družbo Sem videi Darfnko, urban-sko poštanco, katero lmajo vsfradi, ka-kor svojo ^estro. Io je demokratizera [ — sem fei raisfff. Ljubko dekle Je, zares m kakor se spodobi: dtomača meel cfomačHni*. lJo~ mislU šem: YIo pa /e srečho bitjef — Sicer pa Je njena sreča njena srčna za-deva. — JVkdtem se je zabava razvija-fa o b žvokfh Cencove harmonike prav ugodno. Go=;podar je nazacfnje medlus-čfnami se našef — dva sfofaka. „'1 u ne rnore biti krize'' sem pomisfif m veselo zaskovika( ,feaš" tistV čas, ko se je Dann-ka (morda -*o jo krstili drugače) prav zvonko nasmejafa svo'i družbi". — In fo je bifo ža mene usodno. ^ant;e, morda, Iju6osumni'so pfanifi ven m začeirstref-; Ijati v tioc. BiT sem v smrini" nevarno-sti. "Nefcemu ,,jogru'' sem se vsedef na puško... Ko Je šestic poafo, mi je od straha neka]' všfo na petelina... Potem sera jo bcfRurif v noc... Hvafabogti, da smerno cuki po zraku frčatij sicer bi ,,nfitera pn' Sv. Urbanu naznanif v Lju-bljanf gospodi" t^ni', da nam cfrugega rifitera pošfjejo, šter' bi meo vec bnge za ttrban-ko cesto. Drugic vam bon po-veda, kak fcrave po štei>gafi hodijo in — gramoione kvarijo lh še vec hecov urbanskifi v 'domačem jeziku. — Pa na svidenje vrli tfečki' no deklicef — RAZNO. KIDO JL' JZUMITEIJ' DOHOD-NIN". DAVKA? Izumitelje imenujemo vse 'one Ijudf, ki so as s sifo svoje ra-zumnosti dali človeštvu tekovine, ki so !od dalekosežne koristi. NJih imena bodo osta'a večna (Nikbla Tesfa, Edi-son, Marconi, Stephenson, Gutenberg l.t.d.) v zgodovini človeštva. Ta hva-Iežnost se bčituje ob spominskih dne-vih, jub'Iejih, stoletnicah m sličnih pri-likah. — Kdo pa bi bif med nami, kf bf se odk itosrčno in navdušeno vese-lif nad ,,iznajdbo" — dohodninskega davka? Sičer so davščine stare skoro toliko, kakor predpotopno člo-veštvo — ,vencfar izrazitega dohodnin-skega davka v danasnji obliki ni biio. Mislimo, da se nikdo ne veseli fmena dusevnega "oceta tega ,,i*zuma", Td je osvojil vse civiTizirane državne upra-ve, vendar Iahko o tem možu govori-mo tafcd, kakor ,,šravi" Judezir Kkar-jota, ki se je na veka osramotiT s tem, da je švojega učeniki prodal za 30sre-brnlh denarjev,.. Mislimo, da smo vsem govoiili iz ferca! — Kclo je famozni iznajditelj te ne-simpatirTie ustanove? Ni bil eden brum-nih SIovanov,'tudi ne eden gospodarsko -zvltih previdnih Nemcev,. ampak An-glez Dr. Henry Belke, profe or matemn-tike na univerzi v Oxfordu. Ko je bil terfanji angleški finančni minister Pitt v škripcih finančne krize, ki je bila huj-sa od sodobne. —, mu je fmenovani predložif svoj načrt o dohodninskcm davku. Pravijo, da je finnnčni minister Pitt poskočil do stropa, tako je bil vesel profesorjeve iznajdbe, ki &e je kmalu sijajno obnes'a... Ko je izumitelj pre-jef svojo nagrado za svoje de!o: ga je zadela kap in je — umrl. Alf od žalosti,, ali ve-elja, o tem zgodovina molči. TISOCLETNr JUBILEJ - VILIC. Male, preproste vilice imajo, kakor vsaka st\ar-na svetu svojo zgodovino. Ne bo colgo, fco bo:(o na celem svetu sfavill ti-oč-Ietnico tega jedilnega orodja. Kaf se je v 10 stoletju bfzant;nska princesa Argi'a poročila z beneškim dožem Pi-etro Orseolo se je pn svatovski poje-dfni na veliko začudenje poslužifa z zlatimi vilfcami. Beneški plemia, sami starokopitneži, še vilic niso poznali, po^ j služevalr so se samo žlic — so se dolgd j mu;ili z novo ,,iznajdbo"r dočim je o-sta'o Ijudstvo ohranilo spoštovanje — žhci. — Nič manj kakor 403 let ss je to jecrilno orodj^ bor.Io za svo:e uve'jav-ljenje ter se končno udomačilo v mncn gih deželah. ge-Ie v 14. stoletju so u-vedh vilice v Parizu, dočim se-Ie .1. 1608 na angleškem dvoru. PConcem 17'., stolefa so si vil;uške osvojile domaFa; ne celi civilizfrani svet. Res redek ju^ biiej, rnafokomu poznan! ¦ Meh za smeh. Mladinaoddanes. '( 'M Nadebudni Dusan je na posetu prf starem o:etu. Tam imajo mladega psa* Psiček pa je zelo prfjazne narave in pcn voha vsako stvar, nakar se zadere Dib san: : ' »Stari oče, pes je mene povohal fit ve, cfa sem iz — mesa — . Rešite me!" - . - "¦"*.......................•........................•................•........•••• f ,,Da, da, dobro so mi znane vse te razmere; pa zapomnite sf dobro: Pri§el bo že čas, ko bo izginifa obfast graščakov, pa, da bodo ubogf tlačani Bvobodni Ijudje! Govorili ste tudi o najinih razmerah; znane so mi dobro. \it kot skoraj vsi graščaki, se (ne sra-mujete tlačanskih dek/et — ko jih za-peljujete *—; ko pa jih enkrat storite jiesrečne, jih ne poznate več — . A, vsi ti grehi se maščujejo — tudi vf 'že občutite kazen — , pa vedite, to je 4»e-Ie začetek! Midka, ne govori mi takoi. — Oh, jaz, ;nesrečnež — ! Močno razburjeni Gotfried je prijel ža vrč-fn pil nato pa segel v fpas, vzel fc: njega več cekinov, pa jih položif na piizo. ,,Gotfrfed, zakaj ste dalf ta denar?" — se ogfasi Micika pri peči. ,,Zato, ker sem videl svojega sina!" Vzemite ga nazaj, vam rečem! Ve-dite, moj sin je že presferbljen, a za vasjtaSv zatajtn —> ! ' Micika, Micika, odpustf mif Pri teh besedah je Gotfried vstal. Gotfj ied, samo to vas prosim, od-jpravite se! Grašcak je razumel ta migljaj. §e en-krat se je pri vratih ozrl na svojega otioka, pa odšel — . Zunaj se }e Gotfried vsedel na kbn-ja, pa oddrvel žnjim, kot bi bežal pred Turkf. gele po dobrem polurnem jez-darenju se je ustavil pred malo kočico 'od daleč naokrog poznane 'Katare. Ta ženska je zdravila Ijudi in živali, ^ poleg tudi Ljudem prorokovala pri-hodnje dožfvljaje, zato so jo imeli za čarovnico; so se je balf, a kljub temu zahajaTf k ujej. Katara je ravno kuha-la večerjo, ko je prišef k njej Gotfried. Z vso uljudnostio ga je pozdravila. pa vprasala česa želf. MbČno razburjeni graščak ji je na kratko povedal, da bi rad zvedel za svo_,"o piihodnost. Katara ga povabi s seboj v hišo; postavi na mizo Ieščerbo,, ki je kajpakt slabo razsvetljevafa skromno sobo, pač