Leto VII_V Celin, dne 30. maja 1912_Št. 22. NARODNI LIST Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: 3>Si£foe?nl List" * Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje Štev. 1, Obrtni shod v Celju. Nad 250 slovenskih obrtnikov iz cele Spodnje Štajerske, delegatov posameznih okrajev, se je zbralo na binkoštni pondeljek na I. velikem spodnje-štajerskem obrtnem shodu v Celju. Razun konjiškega so bili zastopani vsi ostali okraji, in mirno lahko trdimo: zbral se je v Celju cvet spodnješta-jerskega slovenskega obrtništva. Pokazalo se )e, da imajo slovenski obrtniki smisel za organizacijo, da pojmujejo njen pomen, da pa imajo tudi smisel za važna pereča dnevna vprašanja, tičoča se obrtniškega stanu. V zgodovini rzvoja naše slovenske obrti pomeni ta shod velik korak naprej. Združevanje slovenskega obrtništva v strokovnem oziru in jačenje njegovih gmotnih sil, njegovega gospodarskega položaja, to je cilj, ki je vreden in ki potrebuje vztrajnega organizatoričnega dela. Pondeljkov shod tvori v tem pogledu prvi večji začetek smo-trenega dela. O poteku shoda moremo zaradi omejenega prostora poročati le v velikih potezah, Zborovanje je otvoril in vodil g. Ivan R e b c k kot predsedniK »občeslovenskega obrtnega društva v Celju«. Pozdravlja navzoče obrtnike, zastornika hrvaške obrtniške zveze g. Cufaka, predsednika zveze kranjskih obrtnih zadrug g. Franchettija, državne in deželne poslance dr. K u k o v c a , dr. B e n k o-viča, dr. Verstovška, Novaka in druge udeležence. Povdarja, da se ima organizacija izvesti na strogo narodni in gospodarski podlagi in da je izključena vsaka strankarska politika. Veselo je, da nas je našel ta trenutek enotne. V gospodarskem delu je treba izključiti vse, kar bi oviralo skupno delo. Nato se je prešlo na dnevni red. I. Obrtna organizacija. K tej točki je poročal g. Engelbert F r a 11 c h e 11 i iz Ljubljane. Sporočil je v prvi vrsti zborovanju pozdrave slovenskih obrtnikov iz Kranjske. Orisal je nato razvoj slov. obrtništva od 1. 1848. naprej; orisal dvojni račiri obrtniške organizacije: na podlagi društvenega in obrtnega zakona; priporočal strokovne zadruge tei njih združenje v okrajne in deželne zveze. Danes )e v Avstriji 11 državnih in 238 deželnih zvez (od ten na Štajerskem 25); združenih je v vseh zvezah 922.605 obrtnikov; izmed 238 deželnih zvez je 176 nemških, 44 čeških, 8 poljskih, 8 nemško-čeških in le 2 slovenski; vse te zveze imajo 11 mojster-skih bolniških blagajn. Orisal je nadalje nalogu zveze, ki bi se naj osnovala. Končno je spregovoril še o vladni predlogi glede bolniških blagajn, ki je pa za obrtnike nesprejemljiva in jo je državni obrtni svet tudi odklonil. Razlaga še važnost okrajnih zvez in okrajnih obrtnih svetov. Deželno zvezo pa si štajerski slovenski obrtniki morajo ustanoviti, četudi si Nemci ustanove svojo. Zakaj bi mi delali le štafažo tam, kjer nas rabijo, kadar pa bi nas tre-balo recimo pozvati k udeležbi na kaki razstavi, nas ne poznajo. Zeli, da se ustanovitev Zveze čim prej izvrši. O. Iv. R e b e k poroča, da namestnija vloženih pravil za Zvezo spodnještajerskih obrtnih zadrug ni potrdila; vložil se je ugovor na ministerstvo. Prea-laga, da se izvoli danes pripravljalni odbor, ki ima takoj stopiti v veljavo tudi kot pravi odbor zveze, kakor hitro bodo pravila potrjena. Na predlog gosp. Zadravca se sklene razdeliti odbornike po političnih okrajih: za celjski okraj 3—4, za ljutomerski 1, za konjiški 1, za slovenjgraški 2, za mariborski ; 2, za ptujski 2, za brežiški 2. Izvolijo se gg.: Rebek. j „ Narodni List" stane celo leto 4 K, za pol leta S K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina »e pJačnje vnaprej. - Nssm«xiia itevllkc «lan< >.0 wf«, Zupane, Cretnik, Goričar iz celjskega, Kranjc in Sikošek iz brežiškega, Zadravec in Veselič iz ptujskega, Šoln in Volk iz slovenjgraškega, Horvat iz ljutomerskega, Gril in Horvat iz mariborskega okraja. Iz konjiškega okraja se bo pritegnil 1 član v odbor po dogovoru s tamošnjimi obrtniki. II. Poročilo o celovškem obrtnem shodu, njega poteku in sklepih. O tem predmetu je poročal gosp. Niko P i n t e r i č iz Trbovelj. Uvodoma je podal kratko sliko rokodelske zgodovine, nato pa najvažnejše točke o celovškem shodu. Predlagal je h koncu svojih izvajanj sledečo rezolucijo: Danes v Celju zborujoči mnogoštevilno obiskani prvi spodnještajerski obrtni shod, na katerem so zastopane vse spodnještajerske obrtne zadruge, je enoglasno sklenil: Mi protestiramo do skrajnosti zoper odklonitev pravil snujoče se »Zveze spodnještajerskih obrtnih zadrug« s strani c. kr. namest-nije v Gradcu in zahtevamo od ckr. trgovinskega ministerstva njih potrditev. Protestiramo zoper brezmiselno gonjo razvoju spodnještajerskega obrtništva sovražnih šovinistov, zahtevamo, da naj oblasti ne pomagajo ovirati našega razvoja in nam dovolijo, kar nam je postavno zajamčeno. III. Posredovanje vajencev in pomočnikov. K tej točki je zanimivo govoril g. Ivan Rebek. Na Spod. Štajerskem imamo 315 ijudskih in meščanskih šol, katere obiskuje povprečno 41.000 dečkov. Oa teh jih letno konča šole krog 5000, večinoma slovenski fantje. 25% od teh se jih posveti obrti in trgovini, torej krog 1200. Treba skrbeti, da se v okviru zveze osnuje zavod, ki bi oskrboval posredovanje slovenskih vajencev potom šolskih vodstev, zakaj važno je, da naši fantje ostanejo doma in ne pomnožujejo v tujini s svojimi zmožnostmi nemškega kapitala. K stvari spregovori dr. V e r-s t o v š e k, ki govori o najnovejšem nemškem načrtu, da bi nemški obrtniki ne sprejemali več slovenskih vajencev, kar pomeni sestavno ponemče-vanje obrtništva in izpodrivanje slovenske obrti. Tu bo imela posredovalnica Zveze važno delo. Isto povdarja g. E. F r a n c h e 11 i, ki sporoči tudi, da za take naprave daje ministerstvo podpore. Dr. Kukovec želi, naj bi izvoljeni pripravljalni odboi ne čakal na potrditev pravil, ampak naj bi vzel to delo nemudoma v roke, osobito pa bi se naj skrbelo takoj za nastavljenje strokovno izobraženega, stalnega tajnika, ki naj tvori nekako živo vez obrtniške organizacije. K stvari so še govorili gg. V o 1 k, Rebek in Zadravec, ki posebej povdarja, da bo nastavljenje tajnika, kateri bo nujno potreben, tem bolj mogoče, ker vlada take posredovalnice denarno podpira. IV. Trgovska in obrtna zbornica za Spodnje Štajersko. Poročilo je podal poslanec dr. B e n k 0-vič. Opirati se moramo le sami nase. Vprašanje samostojne trgovsko-obrtne zbornice je na dnevnem redu, on sam je stavil zadevne predloge v državnem in deželnem zboru; potrebe dokazovati ni treba; gre se le za pot, katero uberemo. Za potrebo govore dejstva, da je slov. trgovec in obrtnik v graški zbornici brezpraven, da je ta zbornica podružnica nemško-nacijonalne politične organizacije, da ne sprejema slovenskih vlog. Tajnik te zbornice je na nedeljskem nemškem obrtniškem shodu, ki je bil naperjen proti slovenskim obrtnikom, celo govoril, Upravičenost naše zahteve po samostojni trgovsko-obrtni zbornici izhaja tudi iz davčnih številk, iz števila prebivalstva in iz števila obrtnih obratov. Smatra za umestno, da bi glede doseženja te zahteve ubrali realno pot: ustanovi se naj za Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovorn. Pristojbine z» oglase je plačevati po pošti na naslov: »rodni List" v Celja. Spodnji Štajer na podlagi društvenega zakona nekaka centrala za trgovino, rokodelstvo in obrt, ki bi do ustanovitve samostojne trgovsko-obrtne zbornice za Spodnje Štajersko vodila vse njene posle. Predlaga rezolucijo: Prvi spodnještajerski obrtni shod v Celju I. konštatira, da trgovsko - obrtna zbornica v Gradcu zanemarja interese slovenske Štajerske, zlasti slov. obrtništva; vzrok tega zla tiči že v krivični sestavi zbornice; 2. zahteva, da ckr. vlada in drugi merodajni činitelji upeljejo pripravljalna dela v svrho ustanovitve trgovsko-obrtne zbornice za Spodnje Štajersko; 3. izvoli se odbor, ki naj študira vprašanje ustanovitve centrale za trgovino, obrt in rokodelstvo kot predhodnice trgovsko-obrtne zbornice za Spodnji Štajer. Dr. Kukovec povdarja, da je to vprašanje že od nekdaj zahteva vseh političnih činiteljev; na ustanovnem shodu narodne stranke 1. 1906 se je zahteva po ustanovitvi trgovske in obrtne zbornice za Spod. Štajersko odločno povdarila. in tudi danes se vsi politični činitelji tozadevno strinjajo, da bi štaj. deželni zbor to dovolil, je izključeno; a vprašanje mora ostati na dnevnem redu; kedaj s« bo rešilo, je negotovo; rešiti se mora, ker je dostikrat življenjska potreba močnejša ko odpor. A naj-prvo je sedaj ustanovitev Zveze in potem treba v tej zadevi delati dalje. — G. Zadravec predlaga, naj bi se ne volilo kakega novega odbora, ampak naj tudi to delo prevzame že izvoljeni odbor. Ta predlog podpira dr. Božič, nakar se sprejme Rebekov posredovalni predlog, naj prevzame to nalogo že izvoljeni odbor, ki se za študij vprašanja trgovsko-obrtne zbornice še izpopolni z gg. dr. Ku-kovcem, dr. Benkovičem. Stermeckim in Smert-nikom. V. Škodljivci obrtništva. O tej točki poda zanimivo poročilo g. J. C r e t n i k. Kot škodljivce navaja v prvi vrsti razne »fušarje«, ki brez obrtnih listov izvršujejo razne obrti na račun in škodo poštenih obrtnikov; dalje arestante, ki jih država porablja za to, da obrtnikom odjejo na leto krogf 8 miljonov kron, dočim bi jih kmetje kot poljske delavce ki-vavo potrebovali in bi jih tudi država lahko rabila pri regulacijah rek itd.; in končno omenja kot škodljivce obrtništva obrtnike same, ki si včasi sami med seboj delajo umazano konkurenco ter nočejo pojmovati pomena organizacije. Glede kvarljivcev obrti spregovori še dr. Kukovec ter povdarja, naj bi današnji shod v posebni rezoluciji od oblasti odločno zahteval, da ščitijo upravičene obrtnike in naj vsak prestopek strogo kaznujejo. Sklene se soglasno rezolucija: Visoka c. kr. deželna vlada se opozarja na § 152 obrtnega reda in da zaukaže podrejenim oblastim, naj proti ljudem, ki izvršujejo kako obrt brez obrtnega lista, najstrožje postopa v smislu postave. VI. Obrtništvo in kartell. Poročilo je podal dr. Ant. Božič ter dokazal ogromno škodo, ki jo trpi obrt vsled industrijskih kartelov. Sklene se rezolucija: Visoka ckr. osrednja vlada se poživlja, da čim preje reši vprašanje zakona glede krtelov. VII. Obrtno šolstvo. Poročal je poslanec dr. Verstovšek. Povdarja, da je pri nas premalo zmisla za praktično šolstvo. Država da na leto 16 miljonov za obrtne šole, na Spod. Štajersko ne odpade nič. Poda statistiko obrtnega šolstva v Avstriji. Mi Slovenci na Štajerskem nimamo nobene. Na 3 nemško-slovenskih obrtno-nadaljevalnih šolah je 148 slov. fantov. Obrtnonadaljevalne šole s slov. n J ». T TTTDT HMGFU sprejema vloge na vložne kriji- Podruznica LJUdLJAINijKd »» m jih obrede P0 «r od dne vloge do dne dviga brez kr1ditne banke, CELJE davek plačujebankaizsvojega. 28 52-21 učnim jezikom naj bi se osnovale v vseh trgih, da nas Nemci ne prehitijo, kakor v Št. Lenartu. H koncu se je na predlog g. Franchettija sprejela rezoiucija, v kateri se merodajni činitelji pozovejo, naj bi se sklep drž. zbora z dne 29. marca glede olajšav davka in pristojbin za pridobitne in gospodarske zadruge ne uveljavil tudi za konzumrm društva. Dr. Benkovič je hotel h koncu še nekoliko oprati in proslaviti svojo stranko kot obrtnikom prijazno, pa so mu zborovalci klicali, da niso na pol. shodu in moral je predčasno končati. Isto se je zgodilo dr. Verstovšku, ki se je precej nerodno zagovarjal napram vprašanju oziroma očitku enega udeležencev, da je v državnem zboru nastopil proti obrtnikom. V navdušenih besedah je ob Sklepu zastopnik hrvaških obrtnikov pozival udeležence, naj se držijo v svojem delu treh vodilnih misli: 1. Zaupati drug drugemu, ljubiti se med seboj in držati slogo, 2. zanašati se le na lastno moč in v samopomoči iskati rešitve in 3. čuvati narodni značaj svojega stanu. Nato je g. Rebek po skoro peturnem poteku zaključil zanimivo zborovanje. Izseljevanje. V državnem zboru so se nedavno temu bavili z izseljeniškim vprašanjem. Poljak grof Baworow-ski je predlagal, naj ustvari država napravo c. kr. izseljeniških poročevalcev, ki bi na eni strani imeli nalogo, dajati onim, ki se hočejo izseliti, vsa potrebna pojasnila, na drugi strani pa tudi onim, ki so že v tujini, pojasnila in potrebno varstvo. Izseljeniško vprašanje spada med najbolj pereče zadeve avstrijske socijalne in gospodarske politike, tvori pa zaeno eno najžalostnejših poglavij državne oskrbe. Avstrija je danes skoraj prva iz-seljeniška država in sicer v slabem in škodljivem pomenu besede; izseljevanje avstrijskih narodov je povzročeno po skrajno neugodnih domačih gospodarskih razmerah, ki so zopet posledica nesmotrene in zagrešene gospodarske politike. Avstrijsko izseljevanje ne pomeni izseljevanja ljudi, ki bi se jih v domovini za delo ne rabilo, temveč ugrablja državi nujno potrebne človeške sile, na škodo domačega narodnega gospodarstva. Izseljevanje pomenja pri nas gospodarsko in družabno zlo, torej prav nekaj drugega kakor 11. pi. nemško, ki odvaja le populačni, delovni prebitek in še to naravnost v korist domačega gospodarstva, ker ga odvaja večinoma v domače (nemške) naselbine. Navzlic temu je Nemčija že davno organizirala pravno in gospodarsko varstvo svojih državljanov, ki se podajajo v tujino za kruhom — Avstrija pa je zaostala na tem polju za vsemi evropskimi državami. Vse kar se danes zgodi v varstvo našin izseljencev, opravljajo razne zasebne izseljeniško-varstvene družbe, katerih delovanje je seveda preslabotno in včasih tudi slabo. V novejšem času su glavne priseljevalne dežele (n. pr. Severna Amerika) ustvarile posebne priseljevalne zakone, ki su seveda določeni, v prvi vrsti ščititi koristi teh dežel proti priseljencem, ki so torej, ako so Avstrijci, v dvojnem oziru na slabem: so zapuščeni od lastne domovine in imajo še trdi neizprosni zakon tujine proti sebi. ^ Poleg Poljakov in Slovakov tvorimo Jugoslovani glavno množino avstrijskih izseljencev. Uvedba državnega varstva izseljencev je torej v izredni meri pravo narodno vprašanje. To tembolj, ker se naši »Amerikanci« in drugi izseljenci niti v pravno-varstvenem oziru ne morejo zanesti na pomoč domovine: avstrijsko-ogrski konzuli so navadno Nemci ali Madžari, nevešči slovanskega jezika, brezsrčni za težnje slovanskega človeka. Za nas velja posebno beseda, ki jo je v državnem zboru izrekel posl. Biankini, da bi država bolj skrbela za čredo govedine, ki bi se izselila, kakor skrbi za dragoceni človeški materijal, ki v vedno večjih množinah leto za letom odteka državi. Kakor hitro je zapustil avstrijski izseljenec domača tla, ga zapusti tudi domovina. Država ga mirnim in hladnim srcem izroča raznim inozemskim paroplovbnim družbam in se že ne briga več, kaj počnejo te z ubogo paro. Predno je poljski, Si .■venski kmet v Ameriki, je že desetkrat izmozgan po agentih, prodan kakor suženj. Posl. Biankini je prav dobro trdil, da bi bila država že zdavnej poskrbela za obsežno varstvo izseljencev, ko bi se šlo za Nemce in Madžare. Njena malomarnost je le vsled tega tako velika, ker se gre za slovansko paro. Naši izseljenci drvijo včasih v tuje dežele brez znanja, ali so tam delavne priložnosti, katere in v kakem obsegu, o mezdnih in pravnih razmerah jih poduče zgolj razni agenti, v tujino prišedši nimajo človeka, ki bi jim v težavnih položajih svetoval, če se hočejo vračati v domovino, si dostikrat ne vedo ni pota ni sredstev ter si dajo iztrgati še one male prihranke, ki so jih morda prištedili. Tem nedostat-kom naj bi odpomogla že zgoraj omenjena, od Poljaka Baworoisi. __ Luče. Šolska mladina je napravila 22. maja izlet v Solčavo. Da se je krasno obnesel, gre hvala gosp. Brataniču in tvrdki Zanierjevi. Tudi drugim dobrotnikom šolske mladine se izreka zahvala. Šolarica Berta Bratanič je bila pri nabiranju prispevkov poesebno pridna. Bog plačaj vsem! Šolsko vodstvo Luče, 24. maja 1912. Fr. Zemljič, nadučitelj. S«. Štefan pri Šmarju. Pismo gospodu nadučiteljn!) Že zadnjič smo Vam povedali, da ne bomo dolgo trpeli, da bo na naši Soli tepel učitelj Kotnik otroke kakor bo hotel, učil pa tako kakor nobeden nikjer. Povemo Vam še enkrat, da napravite red, ali bomo mi sami prosili šolske oblastnije, da naj ga napravijo. Povemo Vam, da ne bomo dolgo pošiljali otrok v šolo h Kotuikovim uram, ker jih mi rabimo 'ioma bolj. Naredite red, da bo za vse dobro. Več starišev. (Op. ured.: Opozarjamo na te razmere si. okrajni šolski svet šmarski in g. okr. šol. nadzornika. Je res škandal, koliko pritožb je že tozadevno prišlo na naše uredništvo.) Književnost in umetnost. Pavel Poljanec: Kratka zgodovina slovenskega naroda. V založbi Mariborskega „Sokola" je pravkar izšel že drugi natis te knjižice, kar pomeni, da je bila za njo živa potreba. Cena 1 K. Zadnja številka „Slov. Ilustrovanega Tednika" ima slike o tekmovalnem streljanju gorskih polkov v Ljubljani, domobranskega ministra Ge-orgija, ljubljanskega župana dr. Tavčarja in njegove soproge, slike iz Maroka, Dardanel itd. Naročajte si list! Kazite norosti. Največji parnik na svetu. Dne 23. tm. so spustili v morje največji parnik na svetu, »Imperatorja«, ki je last Hamburg—Amerika—proge. Parnik Je dolg 268 metrov. Spomladi 1. 1913 bo ta velikanska ladja prvič preplula Ocean. Moštva bo 1100 mož. Prostora bo pa za 4000 pasažirjev. Priznati pa moramo, da ima la ladja dovolj varnostnih priprav ln da družba Hamburg—Amerika—proge ne bo taku lahkomiselno postopala kot je postopala White-Stear-Line s svojim nesrečnim »Titanikom«. Ameriški dvoboj dveh Židov. David in Aron »i napovedala ameriški dvoboj — Arou je 347 Razpošiljalna zaloga 52-4 . J5OT Glavni ;trg 8 sms« sjpjovj ;>.. s? Glavni; trg",« Jil. Priporoča svoja bela, rudeča in črna dalmatinska vina in pošlje na zahtevo vzorce in cenik brezplačno. — Belo in rudeče dalmatinsko vino se razpošilja v steklenicah od 10, 15 in 20 litrov višje po ! K liter franko (s steklenieo vred). Črno dalmatinsko vino „PlaVac" za slabokrvne se tudi razpošilja, 5 steki. za K 4'50, poštnine prosto. — Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznasa po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za uaročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost vina se garantira. Priporočam gostilno in mrzlo kuhinjo. * pno lahko spite I Če ste namoči!i perilo tm ooi • pralnim izvlečkom »Žeufca tnh", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro hi lahko M opere perilo poten i n&on jSdrichl" znamka Jelen", da postne bleMet« belo, kajti pralni izvtetet .Ženska hvala" in mite .Sctnch!" beSta peri* kakor potegnil črno kroglo. Torej se je moral v tekn osmih dni ustreliti. Čez tri tedne pa sreča David Arona, ki je še vedno zdrav in živ.' „Na nu," pravi zmagovalec, „kdaj se pa nameravaš ustreliti?" — „Ne bo nič," pravi Aron popolnoma mirno, „saj sem vendar potegnil belo kroglo!" --„Oho," protestira nasprotnik, „črno, črno!" — „Ne govori vendar," odgovori Aron, ,.umil sem jo, bila je samo pobarvana '. Bojkotirani škof. Iz Brna se poroča: Moravski škof Huyn, proti kateremu so napredne stranke proglasile bojkotno gibanje, ni dobil ob priliki birmovanja niti v enem mestu, niti v enem kraju stanovskega sprejema. Vesela vdova. Iz Londona se poroča, da se je vdova po večkratnem milijonarju Astorju, ki se je ponesrečil, kakor znano, na „Titaniku", zaročila z milijonarjem Rostandom. Od mrtvih vstal. Na pokopališču v Zu-ravici pri Przemyslu se je odigral pri pogrebu bogatega posestnika Masnega grozen prizor. Ko je duhovnik končal svojo molitev in ko so začeli pogrebci metati zemljo na krsto, se je začel naenkrat gibati pokrov krste. Iz krste se je začulo obupno stokanje in klicanje na pomoč. Nastala je grozna panika. Krsto so izvlekli iz groba ter jo odprli. Mrtvec je vstal od mrtvih. Brez tuje pomoči je šel domov. Kriv te velike zmote je bil živinozdravnik, ki je obenem tudi mrtvogledec. Masny je zdaj popolnoma zdrav. Ker nI dobil pijače. Iz Aten na Grškem poročajo: Neki Arvanitis je prišel v gostilno v Pireju. Ker ni hotel plačati pijače, mu je gostilničar ni hotel več dati. Iz jeze je Arvanitis z dinamitom pognal celo hišo v zrak. Dva otroka so izvlekli mrtva izpod razvalin, osem oseb je bilo težko ranjenih. Občni zbor Narodne založbe v Celju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, se vrši v nedeljo 9. jun. 1912 ob 2. pop. v prostorih Lastnega Doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Celje, 30. maja 1912. Za načelstvo: Dr. Janko Sernec. Dr. A. Božič. (topodarsKi paberisi. Kmetijska podružnica v Žalen naznanja, da se vrše dne 2. junija t. 1. poučna predavanja v Galiciji po rani maši, popoldne ob 3. uri pa v Gotovljah. Predavatelj deželni potovalni učitelj g. F. Goričan. — Istega dne bo v Petrovčah ob 9. uri predpoldne predaval dež. živinozdravnik g. J. Zupančič o cepljenju proti rudečici. Vsa ta predavanja se vrše v šoli v omenjenih krajih. Kmetje, udeležite se zborovanj! Uničevanje hroščev. Tako hudo hroščevo leto že dolgo ni bilo, kakor je letos. V nekaterih krajih so hrošči sklestili cele gozde. Dobe se drevesa, ki so brez vsakega listja. Celi kupi hroščev vise po vejah in žro še zadnje ostanke zelenja Prebivalstvo na deželi bo čutilo občutno škodo, kjer jih ni uničevalo. Koliko se da doseči v boju proti hroščem, nam kaže poročilo občine Bock-flies na Dol. Avstrijskem. Hrošče se je začelo pokončevati 29. aprila in se je delo 17 dni nadaljevalo. V teh 17 dneh so ljudje znesli skupaj 15.000 kg hroščev. Pogosto so jih prinesli do 200 kg. Uničevali so jih deloma s kropom, deloma z žvepleno kislino. Hrošče so nosili v jamo in jih posipali z apnom. Ako se račnni na 1 kg 928 hroščev, tedaj je pokončala samo ta občina, ki obsega 2944 ha, v 17 dneh 13,316.800 hroščev. Ako vzamemo, da je bilo polovica samic in če pomislimo, da ena samica izleže 70—80 jajec — potem je bilo v teh 17 dneh uničenih 532,672.000 kosov zalege. Kako škodo bi napravili ti milijoni, ko bi se zopet pojavili! Loterijske številke. Gradec, dne 25. maja 1912: 11, 53, 62, 51, 46. Dunaj, „ „ „ ,. 2, 32, 19, 66, 82. Ne silite otrok ako ne gre za trmoglavost nego za resnično mržnjo. Na tako mržnjo bomo pri navadnem ribjem olju pač največkrat zadeli, ki je že sploh otrokom in Pristno samo tudi odraslim zoprno. Kdor za nado- ^rfbfS1-mestilo poseže po Scottovi emulziji ne bo občutil zoprnosti. Sestavljena po že 35 let starem Scottovem načinu, je Scottova emulzija tako lahko prebavna, da jo celo slab želodec lahko prebava. Tudi ni podcenjevati slast pospešujočega učinka Scottove emulzije, ki se kmalu pokaže pri naraščanju telesne teže in zboljšanju splošnega počuika. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott", ki je že čez 35 let vpeljana. jamči za 9 izborno kakovost in učinek. 56 -2 Cena originalni steklenici K 9'50. Dobi se v vseh lekarnah. USTNICA UREDNIŠTVA. Št. Lenart nad L.: Vašega dopisa ne razumemo prav! Kak denar bi naj bil v farovžu? >— Sv. Štefan: Je bil že eden poprej tu. Po potrebi drugič. — Griže: Ono drugo je pač že prestaro! Kaj druga! — Št. Pavel: Ono pride prihodnjič! — Št. Juri ob S. ž.: Zakaj tako pozno? Dobil šele danes, ko nemogoče več objaviti! LISTNICA UPRAVNIŠTVA. A. K., Šmartno: Od nas se Vam list redno pošilja. V slučaju, da ga zopet ne bi dobili, nam javite, da preiščemo vzroke na pošti! Znano je, da so premočna odvajalna sredstva škodljiva. Uporablja naj se torej v to svrho dr. Rosa-jev balzam za želodec, ki odvaja zmerno brez vsakih slabih posledic in nikakor ne moti redne prebave, ampak jo še pospešuje in krepi. Dobiva se to sredstVo v lekarni B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi, kakor tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! I Cilj prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave dosežejo uedno le one gospodinje ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali vzavitkih označenih s „kavinim mlinčkom". One so izbrale najboljše, kajti pridatek za kavo s „kavinim mlinčkom" je najjedernatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je „pravi Franck". Tovarna y Zagrebu. Za birmo! Ves svet strmi! nad največjo, najlepšo, najboljšo in najcenejšo izbiro čevljev vseh barv in vrst za gospode, dame in otroke, ki se jih dobi samo v največji zalogi in izdelovalnici čevljev: ŠTEFAN STRAŠEK, Celje, Kovaška ulica. Lepa meblovana soba se odda takoj v Celju, Dolgopolje 1, (pritličje. V olneno za ženske ln sukno za moške obleke adnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljaln« R. Stermecki v Celju. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. 33 morskih parnikov! 33 morskih parnikov! B Avstro-Amerikana, Trst j I Redno prevažanje potnikov in blaga v Grško, I I Italijo, Španijo, Severno in Južno Ame- R riko. Nu potovanju od Trsta v Njujork 6 dni j*| zabavne vožnje skozi Jadransko in Sredozemsko morje čisto zastonj. Dubrovnik (Dalmacija), Patras (Grško), Palermo (Sicilija), Alžir (Sev. Afrika) in osem dni od Gibraltarja v Njujork: s paroikom ,.Marta Washinghton" odhod iz Trsta 15. junija 1912: Iste cene za 14 dnevno vožnjo kakor sicer za navadni prevoz v Njujork. Za krožna potovanja po Sredozemskem morju z velikimi oceanskimi parniki posebne cene.— Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Piccolo 2 in Kari Kiff-manna nasl., Maribor, Grajski trg 3. 9 Vrvi za splave, za ladje in za stavbena podjetja izdeluje najmočneje in po ceni | Fi. Kučanda, vrvar, Št. Jur ob juž. žel. (Filijalka v Mozirju pri Antonu Strmšeku.) Kupim vedno in plačam najdražje leneno povesmo, 215 konjsko žimo in svinjske šetine. 42-14 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t ♦♦♦♦♦♦♦♦ Teliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3"80. 385 -i Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta. ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žiahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz X krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce. 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 90 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro. ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica Ch. Jungwirth, Krakov štev. B/103. NB. Ce se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. Maie težave y želodcu morate upoštevati, ako se hočets izogniti hudih bolezni. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, e. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Hal& strani 203, vogel Nerudove ulice. ■V Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2 —, pol steklenioe K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1'50. se pošlje mala steklenica, za K 9'80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8"-- štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. Zaloga v l.karnah Avstro Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. 7 21-21 triumf-šledilniki o S ^sz, o "S ("S E. o SE. M §s Iriuml-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. M*** Popolno pokončanje podgan! se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba ——- paziti! Pol kg za 2 K pošlje —— J. Neuwirih, vrtnar v Ustju n. O. (Češko). Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat. 164 26-15 !!! 500 kron!!! Vam plačam, če Vaših kurjih očes, bradavic in rože-nice moj uničevalec koreninic »Rla-mazllo« tekom 3 dni brez bolečin ne odstrani. Cena 1 lončička z garancijskim pismom vred 1 krono. Kemeny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 341 6-5 - - priznano najboljše kakovosti priporoča - Franc Vtfeinberger posestnik apnenic, Zagorje Ob Savi. 376 6-3 Preblavske rudninske vode. Staroslavne natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline. Preblavska najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. Preblavski mm neiec ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača, 275 13-9 Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljalnici Preblau, Koroško. Z dovoljenjem c kr. okrajnega sodišča v Krškem z dne 7. maja 1912, opr. št. A ^18 bode v sredo, dne 5. junija 1912 ob 9. uri dopoldne prostovoljna dražba v zapuščino dne 15. januarja 1912 v Krškem umrlega strojarja in hišnega posestnika gosp. Karola Vaniča spadajočih nepremičnin: 1. vi. št. 107 in 108 kat. obč. Krško, obstoječih iz dvoje hiš v mestu Krško. 2. vi. št. 474 kat. obč. Krško. 3. vi. št. 457 kat. obč. Leskovec in 4. vi. št. 677 kat. obč. Veliki trn, in sicer za nepremičnini pod 1. na licu mesta in za one pod 2. do 4. v uradni pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja. Po dražbenih pogojih, ki so odobreni od zapuščinske oblasti in se morejo vpogledati pri podpisanem c. kr. notarju kot sodnem komisarju, znaša izklicna cena: ki...........K 12.000 - „ 2............. 34042 „3............ 333-32 in 4............. 64'— in vadi j 10% izklicne cene. V KRŠKEM, dne 21. maja 1912. 387 i Dr. Jurij Pučko, c. kr. notar kot sodni komisar. !0 Zahvala in priporočilo. Ivan Kočevar posestnik in bivši trgovec v Središču, se zahvaljuje vsem odjemalcem in dobaviteljem lesnega blaga za njihovo naklonjenost, katero je užival v 25 letih svojega trgovanja z lesom. — Ob enem priporoča svojega naslednika na istem mestu, sina ki je prevzel lesno trgovino v Središču in si bode prizadeval v tej stroki vsem opravičenim zahtevam zadostiti in velecenjene odjemalce z najboljšim blagom in nizkimi cenami zadovoljiti. SREDIŠČE, dne 22. vel. srpana 1912. Ivan Kočevar. sse 5-1 Vrane Kočevar. Na debelo! 389 52 Na drobno! PRIČA & KRAMAR Iraška cesta CELJE Krožna ulica Priporočata svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga. Velikanska izbira birmanskih daril in potrebščin. VaražitosHt toplice ZVepUno zdravilišče (jtrVajHo) — Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. — Novi zdra-viliščni hotel z električno razsvetljavo. — Staroslavni radioaktivni žvepleni vrelec + 58° C priporočljivo pri protinu, skrnini, ischias itd. — Pitno zdravljenje pri trdovratnih bolečinah v vratu, goltancu, prsih, jetrih, želodcu in črevih. Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solčne kopeli. — Celo leto odprte. — Novi hoteli. — Moderni komfort. — Vojaška godba. — Krasna okolica. — Prospekti zastonj pri kopališčnem ravnateljstvu. 287 -5 ♦ I Sherlock Holmesoyih i,ZiTn detektivskih povesti ^JJ K I BO (Spisal Conan Doyle) H I 811 PT- Vsebina i Škandal na Češkem. Liga rdečelascev. Slučaj istovetnosti. Pf Skrivnostni dogodek v Boscombe Valley. Petero pomarančnih peček. Mož ========== z zavito ustnico. ====== 367 4-4 Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri Ig. pl. Kleinmayrju & Fed. Bambergu v Ljubljani. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Molf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna Proda se ali v najem da pod jako ugodnimi pogoji 37'i 5-3 :: velika prostorna s: trgovska hiša skupaj z 2 oraloma travnikov, eno kovačnico in posebno stanovalno hišo, ob okrajni cesti, jako dober prostor za trgovino, tudi z nakupom jajc, masla, sadja, kuretine, lesa in vseh deželnih pridelkov, pri katerih se dandanes še največ zasluži. Odda se vsled družinskih razmer. Pri nakupu že zadostuje 2000 K, ostanek pod lahkimi pogoji. Ponudbe na; Johan Schosteritsch-a, Št. Vid pri Ptuju. Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 50 del! 5i-2i Na debelo! Na drobno! M. RAVTAR Ljubljana, Jurčičev trg 3 ^ priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleli, kranjsko borovničevo vino,šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26—6 SE bi Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenegs 2 K, boljšega 2 K 40 h; prirna poi belega 9 K 80 h; belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega. puljevega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prani puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 9 dobi franko. 28-22 Zgotovljene postelj© iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega naukinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen i novim sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 E; pnta 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 iu K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5"20, K 5"70; pod pernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno ie zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko Bogato ilustrirani ceniki zasto- |SSI££S£ Zdravilišče z vodo in elektriko po si- T7 v * r| stemu prof. Winternitza in po Kneippovem V Air Al s 1 lasi si. in kralj. pov. trga KRAPINE.:: Odprto od I. aprila do I. decembra. Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gle dalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidro-patov. ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Wintemitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v Woris-hofenu. Oskrba poceni, obed, obstoječ iz treh jedi, 1 K, večerja po jedilnem listu največ 1 K; stanovanj dovolj, soba od 1 K do 1 K 20 v; glede teh se treba obrniti na kopaUščno upravo. 314 15-6 ■ RlSIIIBiaSIIHEIIIIIIIlISIBailBI IBilZIBKiiEEEBBSSISaBlEIIIBIBIIRBlIlKIIBBailigiB svojim Za sv. birmo priporočam najlepša darila kakor: ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilanti in drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah. 68 51-21 poročne zlate prstane ter ženito-varijska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Sftlmič, Celje, Narodni dom Botrčhiinbotrce! Za ženine in neuestice B2rssiaiii5SBaEB3SBaaE5Bis«HSEH5BBra[«»nnx9aBsaiss4sasi5saBasB«saBSiii!isaaBEi8! a a ■ a ai M s a a a 3 ElB -AVJ S.W " JLJL® r. as C. <3> .. o > o ss c; i_ ee JSC tO a > c - N !SJ © m n ISTSTB ■®ar'a„a aar a ta ZVEZNA TISKARNA V CELJU. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva ia deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem ozira izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlaeralnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. —- Cene nizke. Lastna knjigoveznica. "2 C* O CD g* pr S ® c p- *-3 C s* S. o< p •C P* n bC " fcS 7T fcC m? "iW NiC več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN Ker so glasom razsodbe upravnega sodila na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. ^ Veletrgovina s papirjem ™ Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo. Na drobno. r ■11i-.j.. 1111/ lHI 1» HhIHMIIIUIIi 'I MHMBBIHIHIlllllBIB| Goric & Leskovšek Celje, $ aška cesta št 7. 26 52-22 Zvezna trgovina (Goričar &, Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. Najnovejša Iznajdba! | Velik požar V 1 I ^ _ — _ mm Ot H )» B zamore se lahko in naglo pogasiti le s Smekalovimi brizgalnicami z 40% delavski sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju delujoče ^kretanje brizgalnic nepotrebno! R, A. Smekal, Zagreb skladišče vseli gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov. 276 96-9 KSili 0dP|a5evanie na obroke Ey353 129 °d,ikovani ■ Edino pristno s to 189 44-15 imko Ig^sierjeva voda za zobe najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev. Slikar, pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naroČila. Svoji k svojim! Sprejmem takoj več dobrih pomočnikov Viktor Bevc, Celje 90 Gračka cesta št. 8. 49-19 Proda se hiša S koncesijo za mešano trgovino; hiša je nova in v lepem stanu. Pankrac Gominšek, Drešlnjavas 36, p. Petrovče. 373 6-3 Največja iznajdba nove dfkhp je žePna nra „Concurrenz" s pravim U.UUC švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo K 10"50. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrer orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3—7 (Avstr.) 316 12 6 V najstarejši narodni manufaktnrni trgovini se vsled smrti gospoda Karola Vanič v Celju >i Narodni dom" prodaja vsakovrstno blago, kakor: moško in žensko Sllkno, druki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. po zelo znižani ceni Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno! C- Tvtam DaKaIt stavbeni In umetni ključavničar, M\CUCh) vodovodni instalater se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken. stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseb vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brflcken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tebtnlce ln uteže. Celje.'_______Vse"po£dnevnlh cenah. 105 48-18 Celje. Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga vsakovrstnih semen. Slovenci! Zavedajte se! Ivan Ravnikar Celje Graška cesta itew. 21. Na drobno in na debelo. Tofina In solidna postrežba. Trgovina z moko in želnimi pridelki de- Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin, cveb in orehov. Zaloga rudninskih voda Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Sv0ji k 8VOjim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. 47-17 pilo! Da se vsakdo lahko prepriča, da Z-hrana za perutnino ki je najbolj priljubljena krepka perutninska hrana perutninarjev za vzrejo in spitanje, povzroči, da nesejo kure = dvakrat več jajc, = damo prvo poskušnjo od 50 do 250 kg za 16 K za 60 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo (sicer E 18'— iz tovarne ven). 5 kg poštni zavoj franko K 2*70. rilo! Da se lahko vsakdo prepriča, da 35-krma za svinje 1. povzroči h i t r o in dobro vzrejo, 2. nenavadno hitro spitanje in fino meso, pošljemo prvo poskušnjo v množini 50 do 500 kg za K 11"50 za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo. glavno zastopstvo združenih tovarn za - močno krmo d. d. -- Dunaj II. Praterstr. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj. 126 —16 glavno zastopstvo združenih tovarn za ———— močno krmo d. d. ———— Dunaj II. Praterstr. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj in franko. ■ H ■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju " ■ B .... _ ■ ■ v Narodnem domu. Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ore O dopoldne in jih obrestuje po P^- 4 '/, °/o "^Pl ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad In Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-18 F Tiosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, -f za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne" šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestov anje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico. Prilog a »Narodnemu Listu" št. 22 Gospodarski paberKi. Nekaj važnega zastran škropljenja trsov. Znano je, da peronosporo ali strnpeno roso povzroča neka gliva, torej rastlinica, ki pa je tako majhna, da je z golim očesom niti ni moči videti. Sicer bi je tudi tedaj ne mogli opaziti, če bi bila dokaj večja, ker biva, raste in se razvija v notranjščini lista, ne pa na površja, bodisi na zgornjem, bodisi na spodnjem. Ta gliva se množi po takozvanih trosih, ki so torej za njo istega pomena, kakor za drage rastline semenska zrna. Tros je seveda še mnogo manjši od glive same; kljub temu. pa ga vidimo, prvič, ker biva na površju lista, in sicer najbolj na spodnji strani, in ker se jih nahaja skupaj na milijone ter se nam vsled tega prikazujejo kot belkasto-svetla lisa. Perouospora sicer napada vse zelene dele trsa, vendar v prvi vrsti listje. To glivo zatiramo, kakor je znano, z raztopino bakrene galice in apna, in sicer hočemo 2 njo zabraniti vdiranje trosov v notranjščino lista, kjer bi se razvili trosi v glive, ki list uničijo. Z ozirom na način škropljenja je potemtakem zelo važuo vedeti, na kateri strani trosi vdirajo v list, ali na zgornji, ali na spodnji. In to je dognala znanost še-le pred nedavnim ter brez vsega dvoma dokazala, da vhajajo trosi v notranjščino lista na njega spodnji strani. List ima namreč na svoji spodnji strani brezštevilno silno majhnih luknjic, ki je rabi za dihanje; in skoz te luknjice trosi vraščajo v list. To vrašča-nje traja 2—3 ure, razvoj trosa v glivico notri v listu pa 6—7 dni; in med tem razvojem gre list v nič. Zato je mogoče list najuspešneje ohraniti uničujoče ga glive, ake se raztopino bakrene galice in apna v prvi vrsti škropi na spodnjo stran lista, ker gre za to, da se uničijo trosi, ki silijo v list. Kadar je tros že v listu, je škropljenje prepozno in zaman. Seveda bo poleg spodnje strani lista poškropiti tudi zgornjo, sploh vse, kar je zeleno, recimo ves trs, ker trosi sede povsod in je je zatirati, kjerkoli se pride do njih; kajti, naj so, kjer so, veter jih lahko zanese na spodnjo stran lista, kjer so listu smrt. Ker vraščanje trosa v list traja le par ur, je najbolje, začeti s škropljenjem že tedaj, ko trosov še na listju ni, da trosi, kadar se na listju naselijo, že tu najdejo strop, ki je uniči. Naseljevati pa se začnejo, kakor hitro nastopi toplo vreme, pri nas navadno sredi maja, kadar so poganjki dolgi 10—15 cm. Nadaljnih pravil škropljenja' tu ne bomo razpravljali ker jih najdejo naši bralci na 65. strani lanskega letnika ampak le ponavljamo, da bodi glavni cilj škropljenja spodnja stran lista in da storimo najbolje, ako ravno tako kakor spodnjo stran lista, tudi poškropimo vse zelene dele trsa, oziroma ves trs. Brezdvomuo se bodo vsled opisane spoznatve, do katere se je v najnovejšem časn preborila veda, jeli izdelovati razpršilniki, s katerimi se bo spodnja stran lista ložje zadela, nego je to zdaj mogoče. Tftta danes takšnih pri nas še ni dobiti, in bo treba, vsaj letos, škropiti še s starimi. No, pa dokler je list še mlad, zlasti pri prvem škropljenju, stoji toliko po koncu, da ga na spodDji strani ni težje zadeti, nego na zgornji. Poznejša škropljenja pa se bodo morala pač izvrševati počasneje; druge pomoči ni. Reči pa utegne kdo: »Dozdaj sem škropil list samo na zgornji strani, in vendar se mi ni posušil." Odgovor: 1. Največ zaležejo prva škropljenja, in v tem času so bili listi kolikor toliko zadeti tadi od spodnje strani; popolnoma neza-dete pa te strani tndi pozneje niso ostale. In 2. Nekoliko je strup, ki je padel za zgornjo stran listja, tndi učinkoval skozi list na njegovo spodnjo stran. Vsakakor pa bo škropljenje boljšega uspeha, ako se že namenoma spravi največ strupene tekočine tje, kjer je najbolj treba. „6osp. Nov. Da ne bo detelja napenjala govedi, se priporoča naslednje ravnanje: 1. Naj se ne seje same detelje, ampak ž njo vred tudi sladke trave (travnato deteljišče), ker tako mešana piča govedi bolj ngaja, in če. se je tndi nažre v večji meri, ji ne škoduje, je ne napenja tako, kakor sama detelj ar2r Dokler imaš še čisto deteljo, ne pokladaj nikdar detelje same, ampak pomešaj jo s slamo, oziroma napravi iz nje in slame re-zanico! 3. Mlajša detelja je manj tečna in bolj nevarna od starejše. Najbolj tečna in najmanj nevarna je detelja, ko se razcvita. 4. Ne pokladaj rosne detelje! Zato ne hodi po deteljo za ranega jutra, ko je še rosna; če pa ne moreš drugače, pazi vsaj, da je ne pustiš nakupičene na vozn, ampak razgrni jo bolj na tanko, da se osuši! 5. Tudi ovenele ali celo sčrnele detelje ne pokladaj nikdar! Takšna začne v vampu vreti in povzroča napenjanje. 6. Po krmljeuju z deteljo ne dajaj govedu mnogo vode. 7. Posebno pazi na vse povedano spomladi, ko začneš pokladati zeleno pičol Od kraja naj je v mešanici več suhe krme nego zelene, in še-le polagoma zvišaj množino zelene krnel „G. N." Mlekarstvo a črticami o živinoreji. Priročna knjiga za mlekarje, odbornike mlekarskih in živinorejskih zadrug tcir za ljubitelje mlekarstva sploh. Spisal Anton Pevc, deželni mlekarski inšpektor na Kranjskem. Prvi snopič s 104 slikami. Natisnila in založila Ig. pL Kleinmajr A Fed. Bamberg v Ljubljani. Cena 4 K. Knjiga obsega 178 strani, na katerih je pisatelj s skrbno pazljivostjo zbral vse ono, 'kar mora vedeti o mlekarstvu mlekar kakor tudi vsaki živinorejec, ki redi molzno živino. Prri del tvorijo „Crtice o živinoreji", ki razpravljajo o hlevih, o načinu krmljenja krav, o molži: in nakratko tudi o svi-njereji. V drugem deln se peča pisatelj z mlekom, z njegovo naravno in kemično sestavo ter s činitelji, ki morejo ugodno ali neugodno vplivati na sestavo in trpežnost mleka. Navedeni so nadalje razni načini za preizkušanje mleka gledč zavračbe, množine v njem se nahajajoče kisline in tolšče, ter gled6 njegove sposobnosti za izdelovanje sira. Nato preide pisatelj na razne načine dobave smetane s pomočjo težnostne in centrifugalne sile, omenja zgodovino in tipe posnemalnih strojev ter sklene z dokončanim izdelovanjem in mikroskopično sestavo masla. Knjiga je bogato in primerno ilustrirana, vsestransko dobra in je želeti, da posežejo po njej ne samo veščaki, temveč tudi vsi boljši živinorejci, zakaj v mlekarstvu je velik zaklad, ki se dosedaj pri nas vse premalo izkorišča. Za konjska kopita je hladna kopelj zelo važna stvar. Konjskemu kopitu namreč najbolj škoduje vročina, v kojo n. pr. pride, kadar se žareča podkva pritisne, ali kadar mora konj pri visoki toplini po trdi cesti mnogo hoditi ali tekati. Vsled vročine v kopitu lahko konju noge cele otečejo; najmanje pa, kar se more zgoditi, je, da se kopita krhajo. In že to jemlje konju vrednost. Zato je konjem vsikdar, kadar utegne biti kopito razgreto, to-le hladiti. Navadno se žene živali k bližnjemu potoku, da nekoliko časa v vodi stoje. Na kmetih se na to rado pozabi Krmilna vrednost raznih vrst žitne slame. Slama različnih vrst žita je glede prebavljivosti in redilnosti različna. Vedno ima slama jarega žita prednost pred slamo ozimnega žita, ker je redilnejša in lažje prebavna. Najboljša in najbolj prebavljiva je ovsena in ječmena slama, tej sledi pšenična, in zadnja je ržena. Kako dolgo nqj mladiči sesajo, ako se jih hoče rediti doma? Zrebeta 12 do 16, teleta 10 do 12, praseta, jagnjeta in kozleta po 8 tednov. Tako dela tisti, ki hoče imeti lepo živino. lopisi. Iz Vojnika. Kakor smo že svoj čas poročali, je sedajni drameljski župnik Ogrizek kot svoječasni črešniški župnik v tamošnjo cerkveno kroniko zapisal vse polno izmišljotin, obrekovanj in laži zoper takratnega šolskega vodja Adamiča, hoteč ga tako za vse čase osramotiti. In še tako nesramen je bil, da je dal tisto vsakemu obiskovalcu brati. Pa tudi po njegovem odhodu je tisto lahko vsakdo bral. Zato je prizadeti prosil knezoškofa dr. Napotnika, naj si da knjigo predložiti, naj se prepriča in naj pusti nedostojno gradivo odstraniti. Baje si je kne-zoškof res dal knjigo doposlati, a ukrenil ni, kakor je prizadetemu dal po novocerkovškem dekanu sporočiti, prav ničesar, češ da ni nobenega povoda. Škofu je torej prav, da je maščevalni župnik v cerkveni kroniki lagal in obrekoval svojega bližnjega. Lepi značaji! Prizadeti A. je nato zadevo izročil sodniji ter predlagal, naj se zahteva iz Creš-nic cerkvena kronika in se mu dovoli vpogled v njo, da lahko po vsebini napravi tožbo. Sodnija je knjigo menda res od mariborskega konzistorija zahtevala, toda dobila je odgovor, da se knjiga ne more predložiti in da ni nikomur pristopna (v iarovžu pa seveda vsakomur, ki se je hotel čuditi Ogrize-kovi modrosti!!) Vendar v dopisu konzistorij priznava, da je Ogrizek nekaj o A. v knjigo pisal, kaj, tega ne pove. Strahopetci, ki se skrivate za take izgovore, namesto da bi dotično gradivo ali odstranili ali pa dopustili, da se izkaže pred sodnijo njega resničnost! Daleč smo: škof in konzistorij kot zaščitnika maščevalnosti in obrekovanja in laži, — dalje je res težko še priti. Pa seveda, po najnovejših naukih nove dr. Krek-Mahničeve vere je to vse dovoljeno, če se le gre proti »liberalcu«! Fej! Luče: Jej, jej, jej! Kako smo se smejali Lekše-tovi klobasi v »Straži« (župnik pošlje popravek, da ni klobasa, opomba stavca). Kar »panal« je vse dopisnike. Poslušajte ljudje božji. Lekše ni črn, ampak v cerkvi je beL Vina ne dobiva iz Ptuja, ampak iz Haloz v Ptuj, iz Ptuja pa v Luče. Sakramiš! Ali se zna naš fajmošter odrezati! Računi v kmetijskem društvu so popolnoma v redu, saj jih Zemljič pregleduje. Če zdaj niso v redu, potem nikdar ne bodo. Lekše se lovi za same posamezne malenkosti, glavnih očitanj pa ne more ovreči. Vransko. »Rokovnjači«, ki jih je 16. in 19. tm. obekrat pri nabito polni dvorani, predstavljala naša Ciril-Metodova podružnica, so nepričakovano dobro uspeli. Marsikdo je dvomil, če bodo naši igralci kos stavljeni si nalogi. In reči moramo: bili so. Zato jim hvala za trud in užitek. Žal ne moremo zaradi pomanjkanja prostora podrobno opisovati posameznih vlog. Pri predstavah se je pokazalo, da je sicer obsežna dvorana za Vransko premajhna. Izginiti mora tudi nelepa navada nekaternikov med občinstvom, ki med igro glasno med seboj govorijo in tako motijo one, ki bi radi dejanju pazno sledili. V nedeljo so prihiteli k nam tudi gostje iz Žalca, Št. Pavla, Gomilskega itd. Slava jim! Upamo kmalu zopet na svidenje! Vodstvu podružnice, osobito nje delavnemu predsedniku g. Jakšetu pa kličemo: vrlo naprej! Gornjlgrad. Pri nas smo imeli smolo, da nam je dolgoletni cerkveni ključar Jožek umrl. Ker ni vsak za tako odgovornosti polno cerkveno službo, so po dolgem izbiranju našli srečno sposobnega moža Rojtena, pd. Krtina. To slavno krščansko hišo počastijo večkrat sam g. dekan in spijejo včasih tudi malo čaja. Krtina je v zavesti si svoje službe začel strogo postopati. Kakor se po trgu splošno govori, je Krtina hotel s tovarišem Mrku-šem odjesti organistu kruh. Da bi Krtina spravil svojo devico za cerkveno pevko, je dekan drugim pevkam prepovedal hojo na kor. Ker organist ne mara Krtinove punce, je nastala nevarna kriza in je malo manjkalo, da niso organistu odpovedali službe. Zakaj pa Krtina in Mrkuš ne hodita na kor pet? To bi bil čaroben duet! Trbovlje. Dne 15. majnika ti. sem se priklopil procesiji, ktero je od Sv. Jedrte k Sv. Mihelu nad Laškim vodil g. župnik Vaclavek. Pri Sv. Mihelu je imel pridigo. Slikal je nadloge, kterim je dandanes Buri b&MfcvIJen Omenit Je tudi, KaRo ga trgovci vabijo in se mu laskajo, ako slutijo, da nima praznega žepa. Potem se je nekoliko obregnil ob liberalno časopisje, oči zavijal in se po sili jokal, tako da se mu je staro in mlado na glas smejalo. — G. Vaclavek, opustite v prihodnje to komedijansitvo, sicer se je bati, da Vam kaka navzoča gledališka igralka zaradi konkurence napove — dvoboj. V slučaju, da bi Vi v dvoboju padli, bi Vam g. laški dekan, če niste dosti petični, še katoliški pogreb in nagrobni govor — odrekli. Osrečite naše kmete, za ktere Vaše srce tako plamti, raje — seveda na katoliški podlagi — s kakim konzumom. Buče. Skrajno napete so postale razmere med župnikom in farani. Ljudstvo spoznava, da ga župnik s svojo politiko le zatira. Izvabljanje denarja iz stradajočih faranov, ne da bi se videlo, za kaj se denar porabi, ne more župniku pridobivati ljubezni. Namesto da bi oskrbel bandere, za katere je lam in letos nabral brez dvoma čez 200 K (stare so že razpadle!), pa olepšuje farovž, ki je bil itak pred par leti ves prenovljen. Mi dobro vemo, za kateri denar. Župnik si pač to upa, češ: ljudstvo je itak dovolj ponižno in še neizobraženo ter bo tudi to preneslo. Cerkvena ključarja, slepo orodje župnl-kove politike, si seveda v čast štejeta, če ju župnik le pogleda, kaj šele, da bi mu kaj ugovarjala. Pri nas je ustanovitev izobraževalnega društva nujna potreba. Ljudje bi radi čitali, osobito knjige. Pa seveda župnik najrajši pridiguje: »Blagor ubogim v duhu!« Že vemo, zakaj! Selški. Ponikva ob j. ž. Klerikalci se vedno in povsod vsiljujejo in hlinijo za ljudske prijatelje, kako pa ravnajo tam, kjer pridejo do nadvlade, naj navedem dokaz iz Ponikve, kjer so v zadnjem času po milosti g. kaplana klerikalci na krmilu in kjer vlada in županuje znani Preložjek. Znano je, da se med ljudstvom zelo širi strast do tožarenja, posebno med manj izobraženim kmetskim ljudstvom — da so klerikalci pri tem na prvem mestu, je samoobsebi umevno —; ako le stopi enkrat govedo na sosedov travnik, ali skoči petelin čez plot na vaško njivo itd., že ga lerti mejaš ali sosed tožit k sodniji. Gospodje pri sodniji pa že navadno poznajo to slabost našega ljudstva, ter jih ali pametno pouče ah pa kratkomalo odpravijo, češ danes ni časa, pridite prihodnji teden; v tem pa se tožitelju strast do tožbe ohladi, se premisli in ne pride v drugič tožit, rajši potrpi tisto »grozno« škodo, ki mu jo je povzročU sosedov petelin s tem, da mu je polomil par klasov. Koliko prepira, sovraštva, stroškov in potov se na tak način zabrani, si lahko vsak sam predstavi! Tako ravnajo gospodje pri sodniji in pametno je, klerikalci na Ponikvi pa znajo drugače! Naši občinski očetje so iztaknili neke menda naopak tol-mačene paragrafe in sedaj kar deži raznih obsodb, komisijonov in drugih ukrepov iz občinskega urada. Posebno se hoče v tej praksi pokazati naš župan, ki noče biti le sloveč kravji dohtar, temveč tudi imeniten pravnik, ki se odlikuje po svojih salomon-skih razsodbah. Na nezaslišan način se šikanira kmete, poziva se jih sredi nujnega dela ob delavnikih v občinski urad, da se jih zasliši, dostikrat o stvareh, v katerih si še izučeni pravniki belijo lase in o katerih še recimo en Preložjek pojma nima. Dolžnost župana bi bila, pomirjevalno uplivati na občinarje, ne pa da za vsako malenkost rabi komi-sijonalni ogled, ter povzroči s tem štiri do petkrat več stroškov kot je škoda sama vredna bila. Sicer pa je ravnanje našega župana prozorno: Mazaška praksa več ne nese, treba si z raznimi komisijom odpreti nov vir dohodkov, če ne gre eno, gre pa drugo! Taki-le so klerikalci! P1HHI H in modno blago za gospode in /IPnilil \|||/|||| gospe priporoCa izvozna hiSa I'Lftali/1 OUliuH "-csrsis r vtillU Vzorci na zahtevo franko. Jako _ | zmerne eene. Na željo dam taka] I Hi — izgotovltl gosposke otleke. = | 107 48-17 Rastlinska destilacija „RADECKI" Ivan Cater y Celju vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241 in žganja. 42-12 Špecljalitete: „Radeeki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. Liniment-Capsici comp., 11 nadomestilo za 29-22 sidro - pain - expeller je kbt' najfzvrstnejše bolečine olajšnjoče in r" rajajoče sredstvo za vtlranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano; za ceno 80 v., K 1*40 in 2 E se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri naknpn tega povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v šk a ti j ah z našo varnostno znamko „Sidro"| ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek. Dr. Richterja lekarna pri .Zlatem leio' r^n WM y pragj5 Elizabetlna cesta št. 5 (nova) | IH4 ~xxxxxxxxxxxxxxxxxxx|!\^ za gnojnico, ki izvrstno dela in je poceni ter brez pogreška. Nad 15.000 seaalk je v obratu in nihče se ne pritožuje in ne zabavlja. Take sesalke kupite le pri tvrdki Jože Klemeiit tovarna kmetijskih strojev Hrobec n. L. (Češko.) 137 52-15 T ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 ^ CELJE M Ring štev. 2 7 Priporoča svojo ipecijalno trgovino za prave Švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in 6epice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, ierpe itd. se dobijo po nizkih cenah. Za mnogobrojai obisk prosi ? Ant. Kocuvan, trgovec, Celje. ,Titania< brzoparilniki za živinsko krmo iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabna. Največja špecijalna tovarna za brzo- parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja. ,Tltan)a" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi. Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji v priznano najboljši kakovosti. „Titania-Werke", Wels 173 ^ Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Marlengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se Iščejo. Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Nič reč beganja kadilcev cigaret Ottoman Ker so glasom razsodbe upravnega sodisča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. 62 51-20 Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št 26.283. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberjju pri Celju 33 Lastni dom ie vloge od___ ^ _ _. * _ pet oa sto Pisarna je v Celju, sprejema Pf* hranilne vloge od Rotovška ulica it. 12 vsakega, je £lan zadruj Uraduje se vsak dan in jih obrestuje po nfkov od-!1—^"s?Pure Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi © © © dopoldne. © © ® se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.