i77/ac/o /uM
--- ------------L------ --------,------ ---------------------- ----------I	JL-ua
št. 14.	V Ljubljani, dne 2. aprila	1939*
....... • —---
Lojze Zupane:
P A P 1 H
Naslednji dan so se vrnili. Spet so naložili krclje na sani in jih odpelja'i z Goličave. To se je ponavljalo iz dne va v dan skozi dva tedna. Vse dotlej, dokler niso odpeljali s poseke vse do poslednjega krclja.«
»Kam pa so vozniki odpeljali tiste krclje?« je vzdihnila limona.
Ne meneč se za neučakano radovednost praznoglave limone, je papir za-
Goličave je bila vas z železniško postajo. V bližini te postaje je bil obsežen prostor Tjakaj je lesni trgovec Lu-badar zaukazal zapeljati krclje Vozniki so zmetali smrekova debla na kup odšli v trgovčevo pisarno po plačilo za štirinajstdnevno trdo delo in pognali konje drugam. Pri Lubadarju so opravili, drugje jih je čakalo drugačno delo.
Zdaj so prišli na vrsto Lubadarjevi delavci. Možje in fantje, vmes tudi nekaj žensk, vsi ti težaki so se s sekirami in kosirji v rokah podali na trgovčev prostor. Tamkaj so potlej majali krclje, dokler niso bili vsi iepo obeljeni.
To delo sicer ni bilo težko, zato pa tem bolj neprijetno. Vsi delavci so bili po rokah in po obleki lepki od smrekove smole, ki se je pri majanju cedila izpod skorje.
Ko so bili vsi krclji obeljeni, so jih delavci nažagali na meter dolge komade. In potlej je pisal trgovec ravnateljstvu papirnice sledeče pismo:
Veleugledno ravnateljstvo!
Vljudno vam sporočam, da imam na zalogi deset vagonov smrekovega lesa, obeljenega in nažaganega na meter dolge krclje. Les je izvrstno uporaben za pridelovanje celuloze oz. lesovine. Je brez grč in ima po predpisih 15 do 20 cm v premeru.
Prosim vas, sporočite mi z obratno pošto kupno ceno, po kateri kupujete les. V ugodnem slučaju vam rade volje omenjeno količino lesa takoj dostavim.
Pričakujem vašega cenjenega odgovora in pišem z odličnim spoštovanjem
Janko Lubadar, lesni trgovec
Poljane, 7. decembra 1938
Zaradi velikih naročil je papirnica prav tisti čas rabila velike množine smrekovega lesa za pridelovanje celuloze. Zato je ponudbo trgovca Luba-darja tovarniško ravnateljstvo sprejelo ter mu takoj po prejemu njegovega pisma sporočilo, da plačuje tovarna les po 145 dinarjev za kubični metei Ah, ko bi videli takrat trgovca Lubadar a, ko je prejel odgovor od ravnateljstva papirnice! Zadovoljno si je pome! roka in si nažgal cigaro Še tisti dan je odšel na bližnjo železniško postajo k načelniku ter pri njem naročil vagone Načelnik postaje je vzel naročilo na znanje in brzojavil v glavno prometno pisarno, naj takoj pošljejo na postajico Poljane deset tovornih vagonov.
Zadovoljen in vesel nad uspelo kupčijo, se je trgovec Lubadar napotil iz prometne pisarne na skladiščni prostor,
kjer so bili zaposleni njegovi delavci. Ogledoval si je delo in priganjal delavce, naj pohite.
»Le brž,« je rekel. »Mudi se. Do večera morate biti z beljenjem gotovi Jutri bomo les naložili v vagone.«
Naslednji dan zvečer so bili vagoni naloženi z lesom. V vsak vagon so delavci naložili po 22 kubičnih metrov smrekovine.
Tedaj je besni lajež prekinil pripovedovanje. Vsi so videli, kako se v velikih skokih približuje smetišču oes. ki je bil stikal za odpadki. Niso se še dobro zavedli kako in kaj, že je bil sestradani pes pri njih. Ko je zagledal na smetišču kost, je skočil proti nji in čavsnil po njej. Kost je od strahu kar omedlevala. Zaječala je s tako milim glasom, da bi se je še kamen na cesti usmilil. K sreči ni bilo na njej niti mrvice m^sa. zato je pes ni mrcvaril. Nekajkrat jo je še povohal, potlej pa jo je pustil pri miru in jo ucvrl dalje, ne meneč se za njen jok.
Komaj pa se je oddaljil, je kost že pozabila na strah in trepet, ki jo je še malo prej imel v pesteh »Potepuh! Požeruh!« je kričala za psom. Toda niti pes niti sosedje na smetišču se niso dosti zmenili za njeno jezljivo kričanje. Pes je s pobešeno glavo in venomer vohljajoč tekel proti barakam, limona, cunja, papir in čevelj pa so bili od pre-stanega strahu pogreznjeni v molk.
Prvi se je čevelj otresel strahu. »Eh, preljuba kost,« je zamomljal z nizkim glasom, »za las je manjkalo, pa te bi bil pes zmelel pod ostrimi zobmi v prah.«
Ni se pustila zaničevati. »Kaj pa misliš!« je zavreščala. »Takle potepuh naj bi mene zdrobil? Da, če bi imel v gobcu ostre zobe, bi se me že lotil. Ampak ščene je staro ko greh in bi si polomilo še tiste škrbe na mojih rebrih, če bi se pravočasno ne premislilo.«
»Zakaj pa si potlej tako trepetala in ječala?« je zajezikala limona. »No, malo strahu ti ne bo škodovalo. Boš zanaprej vsaj malo bolj pohlevna.«
»Mir!« so zašepetale saje. »Kaj se prepirate! Vsi ste se bali psa. Tudi ti, limona!«
Zgodaj popoldne je še bilo, toda po-znojesensko solnce se je že pričelo spuščati za gore. Smetišče je oričel zagri-njati jesenski hlad. Nikomur se ni lju-
bilo govoriti. In za ta dan je bilo končano tudi papirjevo pripovedovanje.
2.
Ko so drugo jutro se vsi na smetišču spali, sta prišla v jamo deček in deklica. Bila sta iz barake. Oba sta imela vrečo v rokah Sklanjala sta se in nekaj iskala, drug za drugim sta se korak za korakom počasi pomikala dalje.
Res sta iskala. Stikala sta za odpadki na smetišču, ki bi imeli še kak' šno vrednost za bedno življenje bara-karjev. Pobirala sta zavržene cunje, ki sta jih potlej doma oprala in prodajala cunjarju v predmestju.
Iznenada pa je čevelj zakričal: »Au! Pazi vendar, neroda, kam stopaš!«
Deček je bil pravkar stopil nanj.
Deklica je zagledala cunjo, ki je po* leg limone ležala na smetišču. Sklonila se je, jo pobrala in potlačila v vrečo. Cunja je pričela kričati in se otepati, toda vsa jeza ji ni nič pomagala Deklica je bila gluha za njeno vpitje.
Tako so tovariši na smetišču izgubili cunjo.
»Da, da, takšna je pač naša usoda, da moramo biti, zavrženi na tem smetišču, še zmerom pripravljeni na vse,« je vzdihnila kost z žalostnim glasom, ko je deklica že odšla s cunjo v vreči dalje.
Limona je pričela sitnariti, naj papir raje nadaljuje svojo zgodbo Nič ni hotela razmišljati, preveč britkosti je že doživela na tem svetu. Papir je bil seveda dober in uslužen tovariš, zato ni hotel čakati, da bi ga moral šc kdo na kolenih prositi, naj vendar pripoveduje. Rahlo se je odkašljal in pričel:
»Včeraj vem vam bil povedal, kako so Lubadarjevi delavci naložili smrekove krclje v vagone. Ko so delavci odšli, jc noč zagrnila postajo in vagone, ki so na stranskem tiru čakali na prevoz v tovarno. Vso noč niso mogli zaspati. Pogovarjali so se in ugibali, kam jih bodo zapeljali.
Lc kako so se naslednje jutro začudili, ko so zagledali visok železen voz, ki je ropotal, piskal in pihal oblake dima iz glave. Dirjal je po stranskem tiru proti vagonomo, kjer so bili naloženi krclji.«
Stana Vinšek:
Cvetna nedelja
Cvetna nedelja, najlepša v pomladi težko te čakamo stari in mladi! Polna si sonca in cvetk in zelenja sapic dehtečih in hrepenenja.
Ko vse poljane cveto in livade v duši zaklijejo nove nam nade v srcih potrtih in žalostnih zrase upanje v nove, v lepše nam čase.
Butarce vežejo hrapave roke za vse velike in male otroke; trdno povezane butarce nase voljno sprejemajo svoje okrase:
Golar Manko:
To se je zgodilo takrat, ko sta hodila po zemlji še Jezus Kristus in sveti Peter.
Nekoč sta prišla v neko vas, vsa mučena in lačna sta iskala gostoljubno hišo, da se odpočijeta in utešita glad.
»Tu sem zavijva«, pravi sveti Peter in pokaže na lepo, visoko zidano hišo, ki se je ponosno dvigala iznad ostalih s slamo pokritih koč. In vstopila sta.
»Ali duhaš, moj Gospod, kako prijetno diši po pečenih pogačah,« je vprašal svetnik svojega učenika. Molče mu je pokimal Jezus, ko sta popotna stopite v izbo.
*Bog, U. daj srežo. dobra ieatu* Jo je
Jabolka zrasla v naših so krajih, zlate oranže v južnih so gajih. Pisani trakci so — tri kot z zastavo rdeče žarijo in belo in plava.
Palme ne širijo svoje vrhove nad naše male, skromne domove; butarce naše vežejo žene iz zelenike temno-zelene.
Palme nc nosimo, le zelenike v cerkev, in oljke prve mladike: da vsaj nekoč ti dan boš veselja z oljkovo vejico, Cvetna nedelja!
pozdravil nebeški ključar in se ozrl na mizo.
Gospodinja ju je pogledala nevoljno in zamrmrala nekaj v odzdrav. Pravkar je potegnila iz peči zadnjo pogačo in hitro pokrila dobroto s prtom, da jo skrije pred lačnima popotnikoma.
»Lačna sva, dobra žena,« jo je poprosil sveti Peter, usmili se naju, dobri Bog ti že povrne dobroto.«
»Nič še nimam pečenega, počakajta na kruh, če se vama ne mudi,« se je obregnila gospodinja in pokazala na sedem nepečenih kolačev kruha, ki so čakali, da jih porina neprijazna bahum s
Legenda o čebelici
(Iz Prlekije)

»O, saj imaš tam pod prtom pečene kolače,« ji je ugovarjal sveti Peter in zapičO pogled v beli prt.
Gospodinja se je namrdnila: »Kar naprej pojdita, če vama ni všeč kruh, za take potepuhe ne pečem pogač. Kar pojdita in si poiščita drugod južino.«
Žalostno jo je pogledal Jezus in sveti Peter je globoko zavzdihnil.
»Pa počakajva« je menil Božji sin in se vsedel na klop, ki je stala v kotu izbe.
»Ta bo vajin, ko bo pečen,« reče gospodinja in pokaže na najmanjši kolaček, katerega je zamesila iz postržkov in ostankov testa.
»Kako neki se bova oba nasitila, saj bo komaj zame dovolj« je pomislil sveti Peter in suho požrl sline.
Jezus se je ozrl pobožno proti nebu, zmolil kratko molitev, napravil čez kolaček križ in položil nanj prste, da so se poznali na kruhu odtisi božje roke.
In glej čudo! Ko je porinila gospodinja kruh v peč, je pričel najmanjši kolaček čudovito naraščati. In ko je bil kruh pečen, je bil kolaček največji in v njem je blestel križ, katerega je napravil Jezus z roko.
Gospodinja je kar strmela v to čudežno početje in se ni mogla nagleda-ti kolača, ki je bil kar za cel pedenj višji od ostalih kruhov.
»Nak, tega pa že ne dobita«, se je zarežala skopa žena, ko je hotel sveti Peter razrezati kruh in ga razdeliti med seboj. In že je nadaljevala sitna babura: »Kar tega vzemita, če hočeta, ali pa pojdita dalje«, in je pokazala z eno roko na manjši kolač, z drugo pa vrata.
Sveti Peter pa ni hotel odnehati, pri-
čel se je prepirati, da je kruh njim in da se ne dasta kar tako odpraviti.
Jezno je bliskala skopuha z očmi, ko je pričel še Jezus braniti svojo pravico.
Kakor kači ji je sikal jezik: »Kar tiho bodita, ven iz moje hiše, tu sem jaz gospodar in nihče mi ne bo ničesar ukazoval, kar ven, vidva potepuha!«
Zatem se je zgodilo nekaj, kar sam dobri Bog ni mogel odpustiti hudobni ženi: z loparjem je udarila Jezusa po roki, da se je pocedila rdeča kri iz rane In glej! Rdeče kaplje so se spremenile v majhne živalice, v pridne čebelice in za kazen opikale hudobno kmetico po roki, s katero je udarila Jezusa.
Babura je prebledela. V hipu je spoznala, da stoji pred njo sam Božji Sin. Skesano je pokleknila pred Jezusa in s solzami v očeh prosila za odpuščanje.
Jezus se nasmehne in pravi: »Vstani žena, tvoj greh ti je odpuščen, toda obljubiti mi moraš, da ne boš nikoli več odganjala od sebe lačnih in trudnih ljudi.«
In ko je kmetica obljubila svetemu popotniku, da ne bo nikoli več zapustil noben revež lačen njene hiše, sta se popotna s kruhom napotila naprej.
V spomin na ta dan, pa letajo čebelice še danes od cveta do cveta in nabirajo sladek med.
Jožef Mihelič — dijak:
Meglicam
Kam pa plovete meglice tako brzo čez goro, ali greste morda gledat kam je zlato sonce šlo.
Sončeca ne dohitite če letite še tako: saj bo jutri rano zjutraj samo spet nazaj prišlo.
Sončeca me ne lovimo, ta predaleč je od nas. me le nosimo pozdrave bratom daleč proč od vas.
Koliko jih je, ki v robstvu še ihtijo za mejo; in ko trdo skorjo kruha reie tujec jim — skopo...
Jntrovčki pišejo
Dragi stric Matic! Najraje imam eno punčko. Vedno se z njo igram Tako jo imam rada. da jo jemljem še s se boj v posteljo. Tudi jokati se zna Zadnjič mi je padla na tla in dobila hudo rano na glavi. Prosila sem Jezuščka. naj mi jo ozdravi in oživi. Pa ji je sa-m > glavo zamenjal. Najbrž mi žive ne zaupa.
Desanka Kraker, uč. /. razreda Leskovec pri Krškem.
Dragi stric Matic! Prvič Ti pišem in prosim, da daš moje pismo v »Mlado Jutro«. Zelo rada ga imam. Rada bi Te videla, kakšen si Povej, stric Matic, ali imaš res sivo brado? Od strič-ka sem dobila punčko »Bredico«. Najraje se igram z mojo »Bredico«. V šolo rada hodim, pa le Tebi povem, da je večkrat hudo, ko moram zgodaj vstajati. Prav lepo Te pozdravlja
Tatjana Runtič, učenka 1. a raz. osn. šole v Ljubljani.
Dragi stric Matic, meni najbolj ugaja bela Ljubljana, moj rojstni kraj, v naši lepi domovini. Lepo Te prosim, ne vrzi mojega prvega pisemca v koš. Drugič Ti bom kaj več pisala. Te pozdravlja pridna čitateljica »Mladega Jutra«
Stanovnik Marija, uč. I.e razr. II. drž. real. gimn. na Poljanah, v Ljub.
Dragi stric Matici Jaz se pridno učim. Rad čitam lepe pravljice, najraje pa rišem. Risanje mi najbolj do-pade. Ko bom velik, bi postal rad inženir. Hotel bi biti velik gospod in zaslužiti dosti denarja, da bi kupil avto. Pošiljam Ti tudi pobarvano sliko iz »Mladega Jutra«.
Adolf Samarin, uč. II. raz. osn. šole na Viču.
Katera igrača mi je najljubša? Dra= gi stric Matic, da Ti odkritosrčno odgovorim: moja najljubša igrača je »Mlado Jutro«. Mnogo igrač sem že imel, a vsake sem se hitro naveličal. Odkar pa čitam »Mlado Jutro«, se z njim zabavam celo nedeljo popoldan. Pa tudi mamica je zelo vesela. Prej sem hodil ves dan po snegu in sem prišel ves moker domov, sedaj pa lepo
sedim pri mamici in rešujeva Tvoje uganke in križanke. Moje prijatelje sem tudi že večkrat povabil k sebi, da smo skupaj čitali. Komaj čakam nedelje dopoldan, da skočim na pošto po »Jutro«, da imam potem zopet celo popoldne delo in zabavo z »Mladim Jutrom«. Dragi stric Matic, voščim Ti srečno in veselo novo leto in Te prav prisrčno pozdravlja Tvoj
Vojko Lampreht, uč. I. m. š.
Ruše pri Mariboru.
»Katero mesto naše domovine mi je najbolj všeč?« Split, največje pristanišče našega Jadrana, je ono najlepše mesto. Obala, porasla s palmami, polna ladjic, majhnih in velikih, ki venomer odhajajo in prihajajo. Lepe narodne noše selskih deklet, stari Dioklecianov dvor, stara cerkev, ogromni spomenik minskega škofa, večerna slika, vse to je tako lepo, da se mi zdi Split najlepše mesto naše lepe Jugoslavije.
Kerševan Žarko, dijak III. drž. real. gimn. v
LjubljanL
Dragi stric Matic! Vedno sem si mislil, da ni lepšega mesta kot je Gorica. Preteklo leto med počitnicami sem pa šel z mojo mamo v Jugoslavijo. Bil sem v Zagrebu in Ljubljani. Zagreb mi ugaja, Ljubljane pa ne bom nikoli več pozabil in zelo si želim, da bi smel tudi letos tja. Skoda, da ne morejo tja tudi vsi moji šolski tovariši, da bi se sami prepričali, kako lepa je Ljubljana. Zakaj mi še posebno dopade, ti bom povedal, ko te pridem obiskat Lepo te pozdravlja
Bojko Zvanut,
dijak v Gorici.
Po tvoji želji, dragi stric Matic, Ti
bom opisala moje najljubše mesto na Daenjskem in sicer je to Višnja gora z lepo izletniško točko Polževo. Mesto stoji na lepem hribčku. Sredi mesta je cerkev, okoli nje pa vrti, dehtečemu šopku enaki. Pod hribčkom je ravnina in iz njenih step se dviga klanec, na katerem je stal nekdaj lep grad »Je-lodvor«. Pod klancom pa zvenijo pesmi kmetov in kmetic, ki opravljajo svoge vsakdanje delo na polju.
Od kdaj spoštujemo stare ljudi
Mnogo vode je že Krka odnesla v Črno morje, odkar spoštujejo kmetiči na njenem levem bregu, ob lepih vinskih goricah, stare ljudi. Bilo je pa takole:
Pomlad prišla v deželico in s pomladjo tudi poljsko delo. Toda začeti niso mogli, ker je kar naprej deževalo. Marec je prošel v dežju, april, že itak moker mesec, je pa še posebno žalil ubogim kmetom polja. Šele z majem so pričeli z oranjem in kmalu je bilo žito zunaj Nekega jutra se ljudje prebudijo in vidijo, da je huda slana pobrala mlado žito.
Kakor je bila pomlad deževna je bilo poletje suho. Na nebu se ni in ni hotel pokazati oblaček, ki bi prinesel dežja.
Poletje se je nagibalo k jeseni in na poljih ni biio videti ničesar, kar bi ubogi kmet lahko pospravil. Tako so se kmetje morali pripraviti na lakoto.
Seveda, svoje stare navade, da bi stare ljudi spoštovali pa le še niso opustili. S težkimi kadmi, ki so jih rabili v zidanicah, so pokrivali starčke in star ke, da ne bi bili v napotju mlajšim.
Zima je prešla s silnim mrazom in ljudje so koprneli po kruhu. Ko drugo pomlad niso imeli zrnja, da bi sejali, so
Pozor, Jutrovčki!
Ce si želite za Velikonoč povest, ki bo polna dogajanj, napetih prizorov in čudovito lepih opisov divje prerije in živalskega sveta, tedaj prosite starše, naj vam kupijo povest o volku S i v-ku, ki je nekaj let opravljal službo psa, V platno vezana in z mnogimi slikami okrašena knjiga stane samo 15 din in toliko bo očka že zmogel. Knjigo naročite lahko v knjifrarni »Tiskovne zadrnge« ali pa neposredno pri založbi »Cesta« v Ljubljani, Knafljeva ul. 5.

obupano zrli proti nebu, da bi jim ]j«-bi Bog Domagal.
In res, kmetic se je domislil, da stari ljudje gotovo več vedo kot mladi in zato je vprašal nekega starca: »No, povej nam ti, ki si že dolgo na svetu, kje naj dobimo zrnja za naša polja?!« Starček, obnemogel od lakote, je dejal s pobitim, otožnim glasom: »Vzemite strešno sla.io in omlatite jo. Tako boste dobili malo zrnja!« Kmetje so pobrali s streh vso slamo, jo omlatili in dobili so zrnje.
Tisto leto je pa bil Bog milostljiv in dobra letina je kmetom napolnila kašče.
Od tedaj na Dolenjskem spoštujejo stare ljudi, ker oni mnogo več vedo kot mladi.
Hvala Ludvik, dijak
Gustav Strniša:
Skobec
Ko se jeseni selijo ptice selivke v tople kraje, imajo natanko določeno smer. Moj prijatelj, doktor Bitenc, mi je pravil o skobcu. Gospod doktor je imel prej nizko, preprosto hišo in ptice so vsako leto nad njo hitele v daljne kraje. Ker je sam velik prijatelj narave, jih je vedno opazoval in dobro je videl, kako je neki skobec frčal zelo nizko.
Ko je drugo leto hišo vzdignil in še ni dal v okna šip ker je čakal, da se je poslopje presušilo, je tisto jesen v jati selivcev neki skopec letel spet prav nizko. Tudi hiša mu ni bila napoti, temveč je letel naravnost in sicer skozi okno in pri drugi strani skozi nasprotno okno spet naprej.
Tretje leto je bila hiša dodelana. Nič več niso zijale prazne line v svet. V oknih so bile šipe. Sonce je zahajalo in sijalo vanje, da so žarele kakor zlato.
Tedaj je v zraku zafrfotalo. Skobci so se selili.
In spet se je najnižji, ki je šel po natančno isti poti kot prejšnje leto, zaletel v okno. Zdaj so bile v oknu šipe in ptica je trenutno obležala med oknom ter zakrvavela. Doktor je skočil k nji A skobec se je še osvestil, zaprhutal je s kreljutmi in se pognal kvišku za svojimi tovariši.
Ko je sledeče leto prihajala jata skobcev, se ni nobeden več zaletel tako nizko. Ali je bil med njimi še nekdanji skobce, ali je med potjo poginil?
Kako uporabim
presti čas
Mapa za zvezke
Spet hodijo naši Jutrovčki v šolo. Mnogo dinarjev mora šteti mamica za šolske potrebščine, zato ni čudo, če je katerikrat slabe volje. Pridni otroci pa lahko izgotovijo mnoge predmete sami Povedati vam hočemo, kako si napravite lično mapo za zvezke.
Odrežite dva kosa lepenke v velikosti mape. ki jo hočete narediti Urežite si iz močnega blaga trak. ki naj bo tako dolg kakor mapa, širok pa 3 do 4 centimetre. Trak prilepite na vnanjo stran obeh kosov lepenke, tako da bo med obema kosoma do 2 cm razdalje. Zdaj prilepite trak in ga prerežite na dva enaka konca. V sredini lepenke, kjer se bo mapa zavezovala, napravite en cm od roba z nožem zarezo v širini traku, potegnite skozi njo trak in ga prilepite na notranji strani
Zdaj okrasimo mapo Obe platnici mape ovijte zunaj s papirjem ali blagom, tako da bo segalo ob robovih za 2 cm preko lepenke. Nato zavihajte robove papirja ali blaga in jih prilepite na notranji strani; tam. kjer jc speljan skozi lepenko trak, naj ta prevleka pokrije njegov konec Ne pozabite potegniti drugega konca tiaku skozi prevleko!
Na notranjo stran mape nalepite dva bela papirja tako. da bosta pokrivala robove vnanjega ovojnega papirja in vso lepenko Na eno stran si zdaj napišite urnik, na drugo pa ime, razred, šolo in stanovanje. Zunaj mapo lepo poslikajte ali oblepite z raznobarv-niirn papirjem. Mapa je gotova Pazite pa, da se vam lepilo posuši ter delajte počasi in natančno.
Listnica uredništva
Pozor, Jutrovčki! Naš natečaj zaključimo v prihodnji ševilki. Hkratu z imeni izžrebancev objavimo tudi razpis novega natečaja.
★
Stric Matic ni nič pozabil
Zadnjič je stric Matic prinesel svojim dečkom, ki se radi bavijo z elektriko, navodilo, kako se z majhnimi stroški sestavi prav preprost akumulator. Nekateri so si ga med tem že naredili in pišejo, da prav lepo deluje. Nekdo pa stricu Maticu očita, da je pozabil povedati, kako se naredi tista priprava, s katero se akumulator polni, ako je v hiši na razpolago samo izmenični tok.
Priprava, ki ie potrebna v ta namen, se imenuje usmerjevalec in stric o njej nalašč ni pisal, ker je po eni strani precej draga v nakupu, po drugi strani pa spet preveč zapletene narave, da bi si jo zlahka sam sestavil. Usmerjevalci so ali mehanični, to je taki z gibljivimi deli, ali pa čisto električni. Da ne bo kdo hud. češ. da podcenjujemo njegove sposobnosti, ker smo dejali, da usmerjevalca ni tako lahko narediti, bodi povedano, da se mehanični usmerjevalci izdelujejo že vsa leta, kar obstoja radio, pa se je tovarnam šele zadnji čas posrečilo izdelati zares zanesljive modele. Dober mehaničen usmerjevalec je skoraj tako natančen izdelek kakor žepna ura.
Čisto električni usmerjevalci so preprostejši v -sestavi. Zanje potrebujemo samo dva glavna dela: transformator in usmerjevalno patrono ali pa usmerjevalno elektronko. Transformatorja ni težko narediti, toda elektronke ali usmerjevalne patrone, ki bi bila pripravna za nas. stric ni mogel iztakni-ti v naših trgovinah Zci ceno, ki bi bila vsaj malo upravičena glede na kakovost našega akumulatorja. Je pa že pametneje usmerjevalec kar narejen kupiti, kakor pa z drugo robo delati poskuse ki morda niti prav uspeli ne bodo Konec koncev je pa stvar taka, da se da z izmeničnim tokom narediti vse tisto kakor s tokom iz akumulaW-ia, razen nekaterih kemičnih poskusov. V ta namen ie notreben samo primeren transformator ki spravi izmen''1"1' na tako nizko napetost da ni več nevaren O priliki bo stric opisal kako si tak transformator sami naredimo.
Štefan Bukovec, dijak v Kozarščah: Tvojega pisma smo bili vsi veseli, in stricu Maticu si se še posebno vsedel v srce, ker tako lepo slovensko pišeš — »Mladega Jutra« samega ne moreš naročiti. Dober list za našo mladino ki živi zunaj naših meja, je »Zvonček«. Letna naročnina znaša 40 din. Naročiš ga lahko z dopisnico pri upravi »Zvončka«, Ljubljana. Frančiškanska ul. 6. ★
Mojca Lovšinova, dijakinja v Kočevju: Vprašaš me, kateri je kralj pevcev. Gigli ali Jan Kiepura. Obenem terjaš, da ti točno odgovorim, ker se zaradi tega prepiraš s svojo sošolko Vido. Torej, draga Mojca — po mojem mnenju je Benjamino Gigli gotovo boljši pevec od Jana Kiepure Vsekako ima bolj izšolan glas in je velik umetnik v pevski tehniki. Prijetnejši, toplejši, toda manj izšolam glas pa ima Jan Kiepura. Zdaj
I
19.
Zato so prišli naši prijatelji brez posebnih težav do ladijske ograje in se pripravili, da bi splezali v čoln, s katerim so bili prišli na parnik. Šele ko je stal Mulligan spodaj v čolnu, je opazil, da ni sam, ampak, da stoji pred njim eden izmed malopridnežev, ki mu hoče pripraviti kaj neprijeten sprejem. Mulligan ni utegnil misliti ne na dečka ne na psa; razbojnik, ki je bil že zavihtel težko veslo, da bi ga udaril, je priklenil vso njegovo pozornost nate.
si pa nikar več ne skočita v lase zaradi tega! Prisrčno Vaju pozdravlja
stric Matic.
★
Popravek: V sestavku »Slovani v Evropi« ( v zadnji številki našega lista) so med germanskimi narodi navedeni tudi Finci. Bralci naj si to netočnost popravijo, kajti Finci niso germanski, temveč ugro,finski narod, ki ni z Germani v nikakem sorodstvu.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. kita, 5. Venera, 6. fes, 10. ata, 9. ak. 11. ad. 12. mn, 14. lira, 15. Ra, 16. ar, 18 in, 19. en, 21. na, 22. Suko.
Navpično: 1. kes, 2. in, 3 te, 4. ara, 5. vek, 6. ata, 7. fara, 8. Aden, 12. mir, 13. ura, 17. re, 18.ia, 20. ni, 21. no.
20.
Toda ropar v čolnu je pazil samo na Muliigana in Jimmyja ne pa na Kinga, ki se je bil vzpel s prednjima šapama na ograjo in takoj presodil položaj. Z velikanskim skokom je planil z ladje in zgrabil presenečenega tujca v čolnu za vrat.
King, detektivski pes