LISTEK. Vrba. (Prosto poslovenjeno.) Mladi Peter je stal na travnikn za očetovim mlinom. Bila je še zgodnja pomlad, in tudi on sam je bil še jako mlad. V roki je držal vejico vrbe. Urezal si jo je bil pred par minatami ob potoka. Kar zaslisi ropotanje voza po cesti. Močilnikar ae je peljal mimo. Peter je postal čndno nemiren in vtaknil je vejico globoko v zemijo. Še je držal v roki vrsiček vejice in gledal za Agato. Oče jo je peljal v samostan, daleč dalež tam nekje za hribi, da bi se tam navzela omike in olike. Strasno hndo je bilo mlademu Petrn pri srcn. Ker je bil še tako mlad, je lahko jokal, in jokal je pošteno. Pozabil je na vrbo. * Vejiea pa se je nkoreniaila, pognala, ozelenela. Mlada vrba tn ni bila aikomnr na potu, in zato jo je oče pustil rasti. Dejal je, da se bo sčasoma razrastla v drevo. Oče je že vedel, kako je to, in Peter mu je verjel. Peter je Ijubil mlado vrbo. Pogosto je 8tal poleg nje, gledal tja na cesto in preko onib. hribov v siDJo daljavo. Mislil je Da samostan, čeprav ni vedel, kaj je to, mislil je na lepo deklico, ki sedi tam pri knjigah ter je od dne do dne modrejsa in pobožnejša, a on je ostal in ostane nenmni, neotesani Peter. ki ni vedel drnzega, kakor da mn je vselej tesno pri srcu, kadar misli na samostan in na deklico v njem. Prešli ste dve leti in prisla je nazaj. Sedemnajst let je imela. devetnajst Peter. Spočetka jo je gledal, kakor kako tnjko. Če jo je srečal, ga je kar peklo srce, a ta o?enj mn je bil neprijeteu, težil io dnail ga je ta planiei. Zdelo se mn je, da ni vež za med kmete in med te vaške bisice, io zato tndi ni več pripravna zanj. Kadar je bil sam. se je kregal ž njo in se ji odrekel spet in spet. Pa samo zato, ker je bila bolj olikana in izobražena, kakor on. Včasih se je hudoval nad vsem, kar je lepo in fino, potem je pa spet ua tihem proklinjal vse robato in neotesano. Vsa DJena obleka mu je bila prelepa, a vsa njegova, tndi prazoi^na, pregrda. In ko se je tako razjezil nad njo in dejal sam pri sebi, da ni zanj in da je ne mara, je sel dol po cesti in slnčajno mimo JMožilnikarjeve hiše, pa ne je slučajno ozrl in pogledal, ali ni morebiti pri oknu ah pa na vrtn. Tako se mu je godilo celo pomlad. često je bil kar sam iz sebe. Pa prisel je kresni večer. Eresovi so goreli in žareli vsepovsod na okrog po gričih in bribih. Ljadje iz vasi pa so prisli na travnik za mlinom Petrovega cčeta in so prinesli raket in žabic in druzega nmetnega ognja. Zakurili so velik kres. Kmalu je bilo vse veselo in razčiljeno. Tudi Močilnikar in Agata sta prisla. Kres je gorel prav na nasprotnem koncu, kjer je bila zasajena mlada vrba. Krog kresa so stali ljudje v velikem polkrogn. Le Agata se je sprehaiala semintja. Pridruži se ji Peter in ji prijazno reče, da bi ji rad nekaj pokazal. Iq povedel jo je k mladi vrbi. Sapa mu je zastajala in besede so se mu klale, ko je nerodoo pripovedoval, kedaj da je zasadil drevesce, in da je vedno mislil na njo, kadar je vrbo videl. In videl jo je vsaj po enkrat na dan! Toplo je bilo in večer nekako mehak, prijeten vonj se je raziiril nad okolico. Veselo so poskakovali plameni kresa in prasketali, in ž ojimi je kakor za stavo skakala vaika otročad ter kričala. Sedaj pa sedaj se je z glasrjim sikanjem vzdignila raketa, kričanje je ponebalo, krepko je počila raketa, in kvisku obrnjene oči so videle le še par nizdoli padajočih iskric. Agata je sanjavo gledala vrbo, potem pogledala Petra. Prijazen je bil nje pogled, a da bi Petra razumela, se ji ni bralo iz očij. Ear zgrabi Peter nje roko in v pretrganih stavkih reče: rVes zakaj ? Zato — ker — aem ti tako dober — Agata — tako zelo dober — in ko pridem — od vojakov — boS moja žena — če bos hotela —." Plasna, skromna, priprosta deklica se nstrasi. Izvije se mn in pravi: BPeter — Peter — ne — kaj tacega — jaz — jaz — ni prav od tebe!" In vrnila se je k ognju. Peter pa se je zdel samemn sebi kakor hndodelnik, ki se je hitro lotil srojega dela, a so ga ravno tako hitro zasačili. Nem je obstal in ni vedel, kaj bi storil, niti kaj se mu je zgodilo. Polagoma pa se je zavedel iu polasti se ga grozaa jeza. Srdito zgrabi mlado vrbo. Izrnval jo bo pa nesel tja in jo vrgel v ogeaj, da bo ona videla in vedela. Pa vrba je pognala močne koreiine in se ni dala izruvati. Osramočen se je splazil dale^ proč in sedel v travo. Šele, ko so odsli vsi ljndje, se je napotil doaiu. Ia obsedel je na stopaicah pred mliaom. Tam aa desai je žarelo aekaj oglja kakur kresnice, Ba le^i je atala 7rba, Tidel je ai, a 7edel je, kje je, tam 7 vaai pa so ngasale lači draga za drngo. Sam je bit in zazeblo ga ja 7 kresai aoči. Predno je odšel Peter k 7ojakom, sta se z Agato spet aprijazaila. Go^orila sicer 0 tem aista prav aič; a oa je dobro vedel ia videl ia čatil, da ai več hada aaaj. Kako rad bi bil seboj 7zel kak apomiaek od flje! Pa — bcdoči 7ojak — ai imel toliko pogama, da bi jo bil poprosil. Pa je sel k mladi vrbi ia ji odrezal 7ršiček. Tiato malo lena je porabil kaj modro. Napra^il je dva daljša in ea krajsi kliaček. Dva daljša kliačka je vtaknil tako vknp, da sta se stikala aa enem koacn 7 Spičaatem kota, počez je položil krajši kliaček, 786 to zbil vknp z malimi žebeljčki in imel je lepo pravilno črko A. To aaj bi pomeailo nAgata". Ta apomiaek je vzel aeboj in ga zaprl 7 svojo omarico 7 vojašnici. Nikomar ai 0 tem niti najmaaje zinil, niti ediaemn prijatelja ae, ki ga je bil dobil med tovanši-vojaki. Eadar je bil pra7 do gr)a sit tega življeaja ia čez 786 naveličaa vojaskega ataan. kadar 80 se ma utadili tovarisi ia 86 je bal predstojnikov, vzel je je črko A iz omarice. Popolnoma 8uh je že bil les, a diaal je se 7edao tako prijetao. Saj je disal po domu! Ia enkrat, ko je bil preveč pil a tovariši ia potem plesal z razno^ratnimi dekliaami po raznib gostilnah, se je razjokal samega sramn ia kcsanja, ko je 7 omarici zagledal črko A. * Poročai daa bo čez tri dai. Zadajo nedeljo je bil 7 tretjič bral gospod žapaik raz leco: BZakrament 87. zakoaa želita prejeti ženia Peter . . . sin mlinarja Petra ... ter ae^esta Agata Močilaikarje^a itd." In Peter je hotel aa vsak aačia, naj ima Agata poročai 7eaec iz 7rbiaih listov. No, to jo je aknpil pri stari Močilaikarici! nMirtia venee bo imela, kakor vsako drago postcn j dekle! če mn ni všeč pa aaj..." Peter je brž odnehal ia umolkail. Eo je pa aaročil 7 bližajem mesta sopek za nevesto, je poalal a pismom vred 7 mali škatlji vrtnarju tri vrbine miadike, ki jh je bil aam urezal; poveže aaj jih 7 yrh šopka. Ia tako je bilo. Mlada njegova žeaa je odslej ljubila vrbo aa travniku pra7 kakor doalej Peter. Oba ata večkrat rekla: 7rba je nama dre70 ži^ljeaja. * Čes nakaj čaaa je Peter spet rezal šibe, ia dosti ma jih je dala 7rba, kajti kosata ia siroka je poatala. To butaricj aib je aesel staremu Matiji tam koacem vasi. Stari Matija je aamreč pletel košare ia druge take in eaake re6i. Peter je dejal, naj ma aapravi malo kosarico. _Ali ravao iz teb šib"?u 7praša Matija. BRa7B0 iz teh", reče Peter. Koaarica je bila goto^a ia Peter jo pokaže žeai ter pravi: rKadar boš pribranila ia izknpila ea srebrnjak, deai ga 7 to košarico. Ra7no tako bom tadi jaz delal." Ia prvi srebrajiik 7 kosarici ni ostal dolgo sam. Kmaln so mn sledili bolj ali manj svetli to^ariai. Eo je bila kosarica polna, je Peter stresel arebrajake 7 7rečico ter šel ž ajo 7 mesto. Domu je priaesel baako^ee?. In koiarica je bila 7ečkrat aa leto tako polna. * Mladi Peter je postal aaeakrat stari Pcter; kajti dobili so novega mladega Petra. To je bil kaj zal fantiček; zdravje ma je dal oče, lepoto mati, a 7esela, razpoaajeaa daša je bila prav aamolauno BJego^a, aihče roditelje7 ma je ni dal Maogokrat je preslišal mliaar, da kanaai teko, ae da bi se med nje vsipalo zrnje. Prazao so mleli. Igrala sta se z dečkom ia aorela semtertje po tra7aiku za mliaom. Najraje ata sedeU oče in sin pri 7rbi. Če je botel mladi Peter piščalko, precej ma jo je naredil stari Peter, ia če si je poželel biča, takoj ga je dobil. Stari Peter je zaal z 7rbe vse dobiti ia aarediti. Miadi Peter je imel ailao ži7o, bujao domišljijo. Vedao je kopal zaklade ia rabil je pri tem ataro, prelakfljaao železao žlico. Se7eda ai aičeaar aasel. Zato je pa atari Peter 7Ča8ih zakopal kako deaetico pri 7rbi. Ia dečck je našel denar, pa ga brž neael vaškemu kramarju. Stari Peter je imel s S7ojim siačkom maogo 7eaelja ia zaba^e, pa tadi maogo britkih ur mn je aapravil. Eako pogoato je bil trmast, uporea ia kljnbljiv ta na videz tako pridea de?ekl Ia to je očeta bolelo ia skrbelo. Vsa?ih je hotel cče že arezati paštetio šibo z vrbe, da bi nkrotil malega divjaka, pa ko je aegal po aož ia ga odpiral, postalo mn je žal — 7rbe. (Konec prihodnjič.)