Poštnine piafaaa • «rotovîn! LETO LÏX V Ljubljani, v petek 23. januar ja I93i ŠTEV. 18	1. izdaja Cena 1 Dir
Naročnino ^ЛЦК^ ШШШШШ ^	Оск račun: Ljub-
za ^ ^^^ ^^^^^^^^^ ^^^ ^F	Ijuim
^^^^^ w V Ш	^Шш io.W ce- ^^^^^^^ ШШШ НВ Ш ^^Ккц^ Л^П^. Ш
loletno zn ^^^^^^^ Ш ШВИ^^^^Л	шввш
inozemstvo 120 Din ^ M Ш ШШВ	^НВ
Uredništvo |с v	J	^И J^BL——^jS&s. -^dffi Uprava:
Kopitar ievi ^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^	jeva 6. lelelon 2W2
ïoto'r^tf^l^rin'S Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	«™Г»
Genij britshega naroda
Komentarji, ki jili bomo brali po svetovnem časopisju o novi ustavi, katero je dobilo v okvirju britanskega imperija cesarstvo Indije, bodo jako različni. Eni bodo trdili, da je Indija dobila preveč svobode, drugi, da premalo. Nekateri bodo zatrjevali, da so bili hindujci preveč obdarjeni na škodo muslimanov, drugi zopet bodo s prstom kazali na vseindski kongres in na pouli.ne boje v obrežnih mestih ter bodo skomignili z ramami, češ, rane so ostale odprle kakor prej. In tako bomo nastavljali vsak svoje merilo in merilce, povzeto po j naših domačih razmerah, na ta brezmejni imperij, o katerem nihče ne ve, če preživlja 300 ali 400 milijonov ljudi, kjer se meša med seboj na stotine jezikov in na stotine raznih ver in kjer ee socialne razmere razlikujejo od enega mesta do drugega. Pri tem bomo pa pozabili, da smo prav za prav ravnokar preživeli enega izmed največjih dogodkov našega stoletja, ki iz svetovnozgodovinskega »tališča nadkriljuje važnost vprašanj, za katera mi tekom stoletij nismo nehali prelivati krvi.
Ko primerjamo dogodke, ki so se tiho iti nevsiljivo vršili v Londonu zadnja dva meseca, ko no se iskale oblike nove velikauske politične tvorbe v Aziji, •/. dogcdki, ki se preti našimi očmi odigravajo v Ženevi, kjer predstavniki skorodn ravno-tako velikega teritorija mukoma iščejo slamico, na katero bi privezali usodo potapljajočega se evropskega edir.-tva, poleni moramo priznati brez pretiravanja in brez zakrivanja, da zgodovina človeštva, konstruktivna in pozitivna, ustvarjajoča in izpopolnjujoča, mirno gre naprej svojo pot in pušča ob strani prizadevanja, ki nosijo pečat neiskrenosti, da ne rečemo senilne slabosti. Asia docet — Vzhod uči.
Nedavno smo mogli čitali v enem največjih angleških listov tole vprašanje: Ali je Anglija še zmožna vladati druge narode? Intlska konferenca je pokazala, da je angleški narod radi svojih političnih sposobnosti, da ne govorimo o drugih etičnih krepostih, ki ga dičijo, še vedno vreden, da vlada nad narodi, ki so potrebni kulturne vzgoje. Ko se je pred dvema mesecema otrvorila indska konferenca, so vsi delegati, vključivši angleško vlado, stali pred velikanskim vprašanjem. Vsi so ee zavedali, seveda ne vsi na enak način, da bo treba dovoliti Indiji velike svoboščine. Toda kakšne? Princi so govorili svoj jezik, nacionalisti so imeli svoje lastne pojme. Kje naj se potegnejo meje samovlade, posebno kar se tiče finančne uprave, vojske in zunanjepolitičnih odnošajev tega velikanskega cesarstva z drugimi državami? Nadalje je ležala nad vso konferenco temna senca verskih nasprotstev. V trenutku, ko je Anglija Indija ponudila politične svoboščine, se je takoj dvignil krik stoterih verskih manjšin iz vseh krajev tega prostranega kontinenta, ki so vse zahtevale zaščito preti morebitnimi nrsilstvi osvobojene večine. Vse te težave so se tekom tednov v prisrčnem ozračju iskrenosti, širokogrudnosti in odkritosrčnosti razblinile v nič ter zapustile za seboj samo dobro voljo za skupno izgraditev velike domovine. Tudi angleška javnost, ki ee je spočetka iz plemenskih ozirov protivila misli, da bi tujekožci odslej poslali enakopravni državljani britskega vesoljnega imperija, se je na prav čudežen način približala Indcem in jih sprejela tudi v družabnem smislu za svoje, izvzemši samo nekatere najbolj zakrknjene predstavnike umirajoče aristokratične kaste.
Indija bo torej dobila politično samostojnost, prvič kot enakopraven član društva britskih narodov, drugič ]>a tudi v svoji notranji upravni porazdelitvi. Indija postane federativna država. Ravno v tem se je pokazal ustvarjajoči genij angleških državnikov, ki noče zatreti nobene naravne pravice, ki noče ovirati nobene etične sile, ki noče izpodriniti nobene kulturne tradicije, ampak jih pusti, da se izživijo in udejstvujejo svobodno ter vsak svoje doprinašajo k izgradbi skupnega doma. Ti hočeš gojiti svoj jezik. Goji ga svobodno! Ti hočeš živeti svoje versko življenje, ti hočeš, da ti vera vzgaja, izoblikuje in utrjuje tvoje čednosti. Stori to svobodno! Ti hočeš negovati zaklad svojih kulturnih tradicij. Spoštuj jih svobodno! Ti hočeš dati razmaha vsem svojim moralnim silam, da so-pomagaš ustvariti pravične politične in socialne razmere. Svoboden si ! Samo angleški državnik zna povezati vse te duševne sile in dobrine v službo enega velikega cilja, katerega imenuje blagostanje vsakega posameznika v veličastnem britskem imperiju.
Indija, neuka, nepismena, toneča v vekovnih poganskih predsodkih, bo torej dobila zvezno, federativno ustavo. Nam se bo brez dvoma še nudila prilika, da na tem mestu obrazložimo indsko ustavo v vseh njenih podrobnostih. Zanimiva ni saino radi tega, kar daje, ampak radi bolj žive, bolj realne, bolj človeške sikupnosti, katero je znala ustvariti v tem kaosu narodnostnih, plemenskih verskih in socialnih iiaeprolstev. Razumljivo je, da ludi ta ustava še ni najpopolnejše, kar se je moglo ustvariti. Drugi rodovi bodo prišli za sedanjimi, bodo črpali iz izkustev sedanjega poskusa ter gradili naprej i» začrtanih smernicah. Ni verjetno, tla bi se sedaj započeta zgradba zopet )xxlrla.
Zasluga za ta uspeh se ne sme pripisali eni sami osebi, akoravno je res, da je Mac Donald pokazal državniški talent, katerega bo nadkrilje-val le redkokaleri v zgodovini graditeljev angleškega imperija. On sam je pred leti enkrat — bilo je pred volitvami 1924 — rekel, da ametnost vladanja ne obstoji v tem, da se dajejo narodu smernice, ampak v tem, da državnik zna citati v dušah državljanov ter razbrati med željami one, ki so za napredek najboljše. To da je načelo demokratičnih vlad. Način, kako je ustvarjat Indijo, ho ojiravičil, da se njegovo ime zapiše me<l državnike, kakor si jih je zamislil sum.
Ozadje miljardne podpore
Poljahi poftupujejo posestva po vzhodni Prusiji - „Osthille" kliče na pomoč
Berlin, januarja 1931.
Veliko se zadnje mesece piše po nemškem in inozemskem časop sju o takoimenovani :>Ost-hilfe« ali o pomoči, katero naj nemška vlada nudi kmetom v vzhodni Prusiji in osobito nu poljako-nemški meji. Državni ministri obiskujejo drug za drugim vzhodne (»krajine, vršijo se sestanki in razgovori, tisk enoglasno zahteva nujno denarno pcmoč za obmejne pokrajine. Pretekli mesec sla obiskala iste kraje nemški državni kancler in zunanji minister ter oba ugotovila, da je denarna pomoč za »propadajoče« kmete neobhodno potrebna. Zadnje dni se vršijo seje v palači državnega kanclerja, katerim prisostvujejo državni ministri kakor tudi pruski ministri, nadalje visoki uradniki iz obmejnega ozemlja in voditelji kmetekih udruženj ter posamezni veleposestniki iz vzhodne Prusije.
Danes se je po mestu raznesla vesl, da je državna vlada končnoveljavno sklenila priskočiti na pomoč »vzhodnemu ljudstvu« in sicer z vsoto ene milijarde mark (14 milijard Din) Ta vsota bi se naj uporabila predvsem za podporo kmetijstva in eieer za izdajanje posojil, za prenos hi-potekarnih dolgov nn državo, ki bi se izvršil na ta način, tla bi s pomočjo državne podpore zadolženi kmetje odplačali vknjižene dolgove ter tako postali dolžniki ne več posameznikov ampak države. Nadalje se naj bi ta denar uporabil za raaie
socialne [xitrebe. V načrtu je gradnja novih železniških prog tam, kjer to zahteva gospodarska nujnost. Zojiet drugi del pomoči naj bi se uporabil za nakup |»oljskega orodja in poljedelskih strojev. Država bo slednjič sestavila podroben pregled čez gosj>odârsko stanje vseh kmetov, tako da bo natančno vedela, kako daleč so že zadolženi in zakaj so padli v dolgove. Predviden je tudi popolnoma nov red, po katerem ee bo vršilo naseljevanje onih krajev, ki še niso dosli obljudeni. Tudi za te vrste kolonizacijo po stavljen visok kredit na razpolago.
Vse to ee bere tako. kakor tla bi šlo za Bog zna kako globoko zamišljene gospodarske načrte. Inozemski tisk je premalo poudarjal, odkod ta briga za vzhod in kdo je zakrivil stanje, ki je zaskrbelo najvišje vladne oblasti.
Vzhodna Prusija, katero je obdeloval poljski delavec, je na robu propada Poljaki so svoje ljudi po izgubljenem plebiscitu potegnili iz dežele in jih poslali v Francijo v industrijska [mdjetja, tako da so pruska posestva ostala brez delavcev. Tako so začela posestva polagoma propadati. Okrog leta 1925. pa se je začel obraten pokret. Poljski tlel, ki je še ostal v deželi, si je denarno opomogel, drugi pa so se vračali iz inozemstva, ter so začeli s pomočjo zadružnih kreditov nakupovati posestva. Cele pokrajine eo prešle v roke poljskih posestnikov. Druga iiosestva so se zadolžila pri poljskih zavodih, vršile so se vknjižbe za vedno večje vso-
te, dokler posestvo kol tako ni padlo v iVuke poljskim upnikom. Da je tudi poljsko vlada z velikimi simpatijami zasledovala la pokret, je razumljivo. Da je poku|H>vanje posestev |x> ljudeh svoje narodnosti pospeševala in tudi denarno podpirala, je zelo verjetno. Da so se pruske oblasti, ko so videle, kako jim vsa obmejna pokrajina poti energičnim pritiskom mladih svežih |>oljskih rok uhaja iz rok iu da bivši pruski hoberoji, ki so svoje dni živeli le od rok Poljakov, niso mogli i>oslaviti v bran nikakega sredstva, je prav gotovo. Odtod torej vse to v|»itje po »Osthilfe . v to svrho bo torej porabljenih onih 14 milijard Din. Pruski kmetje, ki eo ua leni, da prodajo svojo zemljo Poljakom, bodo dobili državno pomoč, kmetje, ki so zadolženi pri poljskih denarnih zavodih, bodo dobili denar, tla svoj tlolg izbrišejo in ga prepišejo na prusko državo. Kmetje, ki ne morejo svoje zemlje obdelovati tako, da bi konkurirali s Poljaki, t »odo dobili pomoč, da si nabavijo jmljedeleke stroje. To je vse ozadje taktriinenovanega pokreta v »Osthilfe«.
Ako izključimo tudi vsako politično obeležje iz tega vprašanja, je zelo zanimivo ugotoviti, kako ee je mladi [»oljski narod, ko je zadihal svobodo, ojunačil iu razvil delovanje, ki bi bilo neovirano poti^nilo pruskega priseljenca iz vsega ozemlja, kjer so svoje dni delati in živeli slovenski pr» dedje.	.... ec
Veliko grmenja, malo dežja
Razorožitev — liber i shi sužnji — opij — itd.
Ženeva, 22. jan. kk. Svet Društva narodov se je danes na več kot enourni tajni seji posvetoval o razorožitveni konferenci, o njenem datumu ili ki a ju. ne tla bi bil prišel do kakega sklepa. Kot kraj konference so se imenovala mesta San Sébastian, Dunaj, Biarritz in celo ženevsko sosedno mesto Lausanne z ozirotn na spomin na lausannsko mirovno konferenco. Kot eventualni predsedniki «r imenujejo dr. Beneš, PoliUs, Mtinch in Dawes.
Rini, 22. jan. ž. Vsi fašistični listi neprestano naglnšajo, kako velik uspeh je imelo postopanje italijanskega zunanjega ministra Grandija v Ženevi. »Ciiornale d ltalia« odbija očitke francoskih listov, da se spušča Italija v Ženevi v diplomatske manevre, dn uesigurnost v Evropi poveča. Italija nastopa iskreno in pošteno in nima prikritih namenov.
Ženeva, 22. jan. kk. Danes se je po angleškem predlogu razpravljalo v Svetu Društva na-
rodov o liberijskem suženjskem škandalu. Kot poročevalec je poljski zunanji minister Zaleski podal poročilo preiskovalne komisije in predlagal, dn Svet Društva narodov to poročilo sprejme. Zastopnik Liberije Sottile, profesor ženevske univerze, je izjavil, da Liberija kot suverena država ne more trpeti, da bi se na Svetu Društva narodov razpravljalo o politiki liberijske vlade.
Ženeva, 22. jan. kk. V razpravi o poročilu o delovanju kontrolne komisije glede opija na daljnem vzhodu, ki ga je podal jugoslovanski delegat, je zastopnik Kitajske protestiral proti načinu, kako je komisija zbirala gradivo za svoje poročilo o Kitajski. Pred leti je omejitev makovih nasadov ponesrečila zato, ker so Perzija in druge države izjavile, da ne morejo omejiti gojitve maka. ker se polje ne more preurediti za drugo poljedelske kulture. Predsednik Sveta Henderson je na koncu današnje seje izrekel željo, da bi se po možnosti zasedanje Sveta končalo v soboto.
Koroški Slovenci in novi dež. glavar
Celovec, 22. jan. Veliko zanimanje je zavladalo danes za volitev deželne vlade. Še nedavno, ko je bila volitev deželnega glavarja na dnevnem redu, se je v deželnem zboru opažalo, da se Kmet-ska zveza ni potrudila, da bi dobila pri ostalili strankah toliko podpore, da bi bil izvoljen njen kandidat inž. Schumy. Inž Schumy je tedaj propadel. Par dni potem je izgledalo, da Kmetska zveza vztraja na kandidaturi inž. Schumyja, a se je vendar premislila in imenovala novega kandidata g. Kemmaierja, bivšega finančnega referenta v deželni vladi. Še pred sejo so danes opazovali, da se nemške stranke, posebno Kmetska zveza, živahno pogovarjajo s slovenskima poslancema. Zvedeli smo, da je Kmetska zveza želela, da bi tudi slovenska poslanca volila g. Kernmaierja, in da so se vršili razgovori o nadaljevanju razprav o rešitvi manjšinskega vprašanja na Koroškem. G. Kern-
Zadeva Zadružne zveze v Gorici
Gorica, 22. jan. Na tukajšnjem sodišču se je vršil zbor upnikov Zadružne zveze, ki je bila dne 3. oktobra 1930 likvidirana.
Kakor znano, je vlada odbor Zadružne zveze, smatrajoč ga kot glavno oporo slovenstva Julijske Krajine, dne 19. januarja 1928 razpustila, potem ko ji je bila že avgusta 1920 postavila nadzorovalno komisijo. Za komisarja je bil takrat naznačen dr. Petrella, nakar je 14. julija bil od občnega zbora »izvoljen« nov odbor pod predsedstvom takratnega fašističnega tajnika Cacceseja. Ta odbor je tako dobro gospodaril, da je lani demlsljoniral ili je vlada 3. oktobra 1930 imenovala vnovič komisarja,
Zaslužen poraz verskega ozkosrčja
Kutturnobojni šo>sk zakon zavržen od angleškega parlamenta
London, 22. jan. os. (lzv. »Slov.«) Z velikim zadoščenjem je angleška resnomisleča javnost vzela na znanje poraz vlade v spodnji zbornici pri čitanju šolskega zakona. Šolski zakon, o katerem smo že poročali, da je bil katoličanom ter njihovim šolam krivičen, zato ker jim je odrekel državno podporo, katero dobivajo druge šole, je bil od državnega zbora definitivno zavržen s 33 glasovi večine. Ministrski predsednik je izjavil, da vlada iz lega poraza ne bo izvajala posledic. Šolski zakon, proti kateremu so se katoličani strnjeno borili zadnje mesece, torej ne bo stopil v veljavo razen če verske šole dobijo ennkopravno podporo. Iz dobrih virov '»veni, da se bodo pogajanju s cerkvenimi oblastmi
nadaljevala in je zelo verjetno, da bo sporazum kmalu dosežen, ker se vlada zaveda svoje nepotrebne zablode, ki jo je povzročil omejeni prosvetni minister Sir Charles Trevelyan. Angleški katoličani si upravičeno smejo od srca častitati. da so onemogočili zakonodajo, ki je po miselnosti ne angleška in diši malo preveč po kontinentalni fra-masonski kulturnobojnosti. Največja zasluga za to zmago se mora pripisati liverpoolskemu nadškofu Dovmay, ki je orgnniziral stotisočereglave tabore, ter znal v državnem zboru med vsemi strankami zbrati zadostno število pametnih protestantskih simpatij, da je sorejein zakona bil nemogoč.
maier je znan kot objektiven poslanec demokratičnih nazorov, po poklicu kmet, ki razmere v coni A gleda nepristransko. Zato sta slovenska poslanca dala svoja glasova zanj. Dobil je pri navzočnosti 35 poslancev 21 glasov. Glasovale so zanj meščanske stranke. Da sta slovenska poslanca pravilno presojala kandidata, se je videlo iz nastopnega govora novega deželnega glavarja, v katerem je poudarjal, da, sicer narodno misleč, tudi razume in upošteva narodno prepričanje drugih. V deželni vladi so štirje socialni demokrati, dva od Schobro-vega bloko iu en od krščanske socialne stranke. Zanimivost današnje seje je bila še v tem, da se je predsedstvo deželnega zboru volilo na novo zaradi ugovora krščanske socialne stranke Če so že bili dvomi o legalnosti izvolitve, potem obstojajo tudi enaki dvomi o legalnosti izvolitve raznih odsekov.
ki je končno Zadružno zvezo moral likvidirati in je prešla zadeva v roke sodnega komisarja Mo-ranija.
Na zboru upnikov 21. t. m. na sodišču v Gorici je Morani podal ekspoze, v katerem skuša krivdo za propad tega zavoda, ki je nekdaj v slovenskih rokah tako cvetel, zvaliti na bivšo slovensko upravo, medtem ko je vsem dobro znano, da je Zvezo ruiniral Caccese, oziroma režim. Končno je Morani stanje zavoda dne 30. novembra 1930 označil s 6,557.044 lir nktivami in 9,604.789 lir pa-sivami. Predlagal je prisilno poravnavo, ki ponuja upnikom 40% njihovih terjatev. Zbor je to sprejel.
A vdifence
Belgrad. 22. jan. ni. V Belgradu se mudi zagrebški župan dr. Srkulj. V njegovem spremstvu je tudi župnik dr. Rittig, ki je bil danes sprejet v uvdienco pri Nj. V. kralju.
Osebne vesti
Belgrad. 22. jan. AA. Češkoslovaški poslanik dr. Hobert Flider se je vrnil z dopusta, ki ga je preživel v Pragi, v Belgrad. Danes je poslanik Flider prevzel posle češkoslovaškega poslaništva v Belgradu.
Izselivnci beže domov
Belgrad. 22. jan m. Te dni se vrne v našo državo 3000 naših delavcev iz Francije. Socialno ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, tla dobijo ti delavci delo.
Športne tekme v Bohinju
Belgrad. 22. jan. AA. Prometni minister jo odobril polovično vožnjo nu železnicah vsem onim, ki se udeleže zimsko-sportnih tekem v Bohinju. Ugodnost velja tudi za osebe, ki pridejo iz inozemstvo. N'a odhodni postaji je treba kupiti cel vozni listek, za povratek pa velja z žigom zimsko-sportne zveze. Ugodnost traja od 26. januarja dc 6. februarja.
Izpr. homisi'a za veterinarje
Belgrad, 22. jan. AA. Minister za poljedelstvo je na podstavi čl. 4. in 5. pravilnika o polaganju državnega strokovnega izpita za veterinarje v predhodni, pripravljalni iu pomožni službi imenoval izpraševuluo komisijo za leto 1931.-32. v Zagrebu. Predsednik, ki je načelnik poljedelskega oddelka banske uprave v Zagrebu, Nikolaj Ricofi. med člani je tudi višji veterinarski svetnik v Celju dr. Josip Stegu.
Porotniki sodišč pri zavarovanju delavcev
Belgrad, 22. jan. AA. Porotniki in namestniki sodišč pri zavarovanju delavcev v Ljubljani. Minister zu socialno politilio in narodno zdravje je ime noval porotnike in njihove namestnike. Imenovani so:
Skupina A. Za začasne porotnike: Drago Aksič, trgovski pomočnik; Aleksander Bratuša, delavec; Nikolaj Prisaj, mizarski delavec; Metod Go-langa, lipograf; Jurij Jenič, tobačni delavec; Anton Krušič, delavec v papirnici: Franc Mrzliknr, tesarski delavec; Josip Repar. monter; Ivan Šoprot, železniški premognrski delavec; Jože Rotar, privatni nameščenec; Valentin Accetto, zidarski mojster; Jože Bohinec, trgovec; Matko Čorko, stavbenik: Kr. Ferenc, ključavničar; Ignac Florjančič, direktor pivovarne Union; Vladimir Remec, inženjer; Anion Rojina, industrijec; Anton Tomič, krojač: Ivan Žan, mesar; Makso Hrovatin, tiskarnar.
Skupina B. Za namestnike začasnih porotnikov: Josip Kortič, krojaški delavec; Ignac Gradiš nik, tovarniški delavec; Ivun Halan, tovarniški delavec; Franc. Jančič, gozdarski delavec; Fr. Jurek pekovski pomočnik; Rudolf Krušič, kjlučnvničarsk pomočnik: Hinko Sotler, delavec; Josip Žemljic, uradnik; lîok Župan, uradnik; Jan Vrhovec, kova ški pomočnik: Stanko Florjančič. trgovec: K. Golti-batni, stavbenik; Josip Hribar, inženjer; Ivan K ru-nič, krojaški mojster: Jernej Ložar, krojaški moj ster; dr. Karol Pavlin, tajnik Ljubljanske Kreditne banke; Ruperl Plaveč, tovarniški ravnatelj; dr. Ernest Rekar, industrijalec; Ivo Vračar, mizar; Jai. Gril, kovaški mojster.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: V visokih legah jasno in milo vreme, v nižinah pa jutranji mraz. podnevi nekoliko topleje. V južnih Alpah : Različno oblačno, na mnogih kraiih uieclcno.
Hittter išče zlato
Nemški Cagliostro, ki proizvaja zlato, potegnil Ludendorlla
Milnrheu, 22. januarju. Tu se \ rii proces (»voli alhimistu Francu Taueeudu, ki je nbtoten golju-f i ji», ker je |>cd pretvezo, da zna proizvajali ztalo, izvabil iz mnogih oseb velike vsote denarju. Ker je med onimi, ki so mit šli na IihI, ludi znani general Ludemdorff, ki je mislil » Tausendovim >zla-toni odplačevati vojni dol« Nemčije, je zanimanje sa proces seveda veliko.
'l'auttend je navaden klepar. ki ie pa zelo iznajdljiv in podjeten ter ima izreden dar ljudi pri-devivati za svoje originalne ideje, ki jih deloma misli resno deloma pa se okorišča od lahkovernosti ljudi. Po vojni si je uredil kemičen laboratorij v Miinchenu, kjer nemški nacionalizem posebno cvete. in je spisal -znanstveno knjigo pod svojevrstnim na.dovom sjtooeemdeset elementov in njihova atomična teža v sistemu perljbdlčne harmonije ter brošuro ^,Transmulacijec.
Pob in j»a je začel iokati bogatili ljudi, ki uaj bi mu dali ua razpolago sredstva, da začne proizvajali zlato in sicer v velikih količinah. Takih naivnih ljudi je mož našel po kratkem iskanju izredno veliko in sicer v neiuškoiiacicualnili krogih, ki premišljajo, na kakšne čudežne načine bi se megla Nemčija rešili .suženjstva pod Francijo in se kdaj ц%1 svojimi nasprotniki kruto maščevati.
Tausend je ustanovil s poiuQkjo nekega Kii nliardta,
ki inu je dal kapital ГИКК» mark, anonimno družbo za >sinteulično izdelovanje zlata;. Kmalu mu je neka gospa Selile 1 baeh posodila celih 100.000 mark ]>o 24% obrestih in pod pogojem soudeležbe le nemške îiucionuike na dobičku s ?*)%. Tausend jo i*l tega 25.000 mark pustil družbi, oeiaiiek pa pri-držal sebi. Nato je v Kppauu v italijanskem '1'irohi kupil posnet vo za 300.000 lir, kjer si je sezidal grad, kakor se to za alkimista spodobi.
V tem času, leta 1025., se je Tausend seznanil 7. ge neralom L u d <■ n d o r f f o ni» ki imi je precej verjel iu prjsiopil ilruzM, 41 nu.i proizvaja zlalo. s katerim Id Nemčija odplačala rini preje svoj reparacijski dolg! Grtiera'1 pa si je Kiial pridržati v pogodbi od J. julija 19i"> voliko umxlmisti tU4j zase, to Je dobička. doMm b! se morali Tan-seud iu ostali u-lanovniki zadovoljiti prvi * 5%, ostali pa t '30%. General LuJcndorif je dejansko do aretacije Tatisenda, ki se je godila, leta 1928. V tpiu času je Tausend dobil od Ludendorlla iu ostalih akelonarjev lega kiuijozuega podjetja okoli 150.000 mark, ki jih seveda nihče več no ho videl.
Največja senzacija j>a <ie je zbudila šele jx.t -in. ko jo Tauseud že skoro еци leto prečepel v zaporu. Tu je zagotavljal sodnike, da on zna res f.ibriclrati
zlato in «la se mu godi kakor Kolumbu Iu «ialileju, katerima sodobniki tudi niso hoteli varjeti, du sta največja dobrotnika člov^tva. Zagovoru i!; le svojega klijeula krepko podpiral, tako da je 8. novembru leta 1929. bilo sklenjeno, da se sodila komisija z obtožencem poda v državno kovalnleo denarja v Muncheuu, da lam Tausend pokaže, ali тел znu delati zlato. Potoni ko so ga do golega telesa preUkali. da nlina nobenega atoma zlata pri sebi, je začel z materialom, ki ga je bil zahteval in ki so mu ga bili že .prej pripravili — svincem, klorati 'n nekaj drugih kislin — delati zlato. Po dvah urah potrpežljivemu dela se Je na dnu lonca рокадеЈо zrniv insuinllivo rumene barve — zlala! Če je to ré- bilo -/.lato in kako je prišlo v leni .slučaju v Јипсц su ud ve, advoiut je ua v»ak način napravil ve i Ik škandal lii'zahteval. aa'se Tuuseiid takoi izpusti! Državni pravdnik jm, ki je kakor vsi državni pravilniki -/elo Irdiast, je odgovoril ne. čeiuur se je prjdružii tudi sodnik, ker je pač Tau-'■end. naj ludj zjia delati zlato, svoj«! kompanjou" pri denarju veudarlo poAteuu goljufal.
Včeraj ue je začela pro'i neniAkeiuu l'agi iu-êtiu javna razprav.!, ki .bo, ker Imj priiel kol priča lu<li general l.iulemkuff, juko z*nis>ilva.
Italija
MussoUu» aretira1 svojega prijatelju.
Pariz, E2. jan. ЛЛ. Journal' |N>roča n Hlroa, du je italijunska |Rilicij/i a retira 1« v Tu-rinu znainuuitegu bankirja Pietrija Gutilin«. Njegova aretacija je /budila velikansko senzacijo. ker je Gnelino ua glasu dobreiga Musso-liliijovega prijatelju. V Pariz« je /«pleten v Oustri« ov Škandal.
španska gripu.
Rim. 22. juti. AA. Jnfluenčim ejiidemlja un/su ja v mnogih krojih rivi jere. Tudi r/. Anglije prihajajo porbčibi o hlfluenei, ki pa je brez težjih pioaiedic,
Prtmorre
Zakaj vedno odlaša j«.
Rim. 22. jan. ž. Stu/h eno je bilo iavljeino, da se- prične danes prid izrednim tritmnalom p rove!» |>!4>ti skupiiii delavcev in kmetov b J'ryta in okolice, ki so bili obtoženi komunistične propagande. Proces moti drugi skuminl kmetov in <lelaveev, ki so bil j>rav tako obloženi komunistične pro|wigandc, je bil odrejen un 2?. t. m. Vendar jc na izredni tri'biitiul v zadnjem trenutku odgodil oba procesa. -Agencij« Štefani« javlja, dn se I Ki s ta vrAila ta dve procesa 4. »n 27. nwuca t. I.
Madjarska
Škandal, ki noče nehati
Vedno več politikov za-etih v Oustricovo umazanerilo
Pari/. 22. jau. Afera Oustric, ki je .-iinp-loni skrajno nezdravih razmer v nekaterih |k>-litičuih krofih Francije, se ne ustavlja, kakor bi nekateri želeli, ampuik se čedalje bolj raz-irrja.
Začetkom tega tetina je parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi tega škandal« začela zasliševati uradnika Onstricovc Ivinkc Pou joti I usa. 1« je, kakor siuo že včeruj poročali, izjavil. <la je banka delala îSpckulnclje v prid nekaterih visokih političnih oseh, kakor sta bivša ministra Perct in Durand, bivšo pod-tajnika Falco/. iu l.autier. bivši |h>sI nik v Rimu Besnurd in drugi. Ponj iiila» jm jc tudi izjavil. da po/.nu imena še drugih nič manj voznih fiinkcijonuiijev in politikov, ki so j>od gotovimi začetnicami prejemali o I banke to/ i-na i/plačila.
Komisija je »pričo važnosti te /odeve sklenila, da 1к> Poujoulasa o tem i/.pr«ševalu sledečega dne. medtem |ki da naj poslanec Maudel, ki pc.sluje v komisiji kot nekak j>rc-
iskovalni -4xlnik. preišče v banki (ki je v stanju likvidacije) tozadevno knjige.
Medtem pa je v iiifercsinvnih krogih nastal:» veliko razburjenje. Doku/ino je. dn si-i ]>TCils(4ltiik upravnega odbora banke Pnrud?^ in upravni svetnik, bhši državni ЈккИајпЛ Favre. na Ponjoolasn vr-šilu močan pritisk dn drugega dne pred komisijo ničesar več ne ir pove.
Drugega dne je Poujoulus pred komisijo pri/nul. da go jc bil klical Parudis, katereiuii je moral poročati, kaj je |>rc<l komisijo bil izpovedni, tu j it je pa. da bi se bil nanj vi šil pritisk. Bil je pa v svojih nadaljnjih i/pivvodbah. kolikor se tičejo prej*nJe«« dne imeno»«nih visokih oschnonti, |>o|H>liioiiia arzerviran in tudi sicer v veliki /<Kl*egi. CII»"<V nHkateri"h nakazil banke* pu je le i/dal prava Imena. Tako liti primer je bilo naku/ilo na iiur B. 1'. J. \ korist gos|K«lu Benoistu, ki je bil /uči t koma s;>dnik v aferi Ou«trico\ e bttnke in je bil nato <• Uimv-Ijcn. ker ni pruvilivi wqxH itil nji-oih |нч»<<*>-rov. N'»kozili> na \. D. s. jc irplnč«.lo Vlbertu
Dubnrivjtt, direktorju rndikulncpu dnevniku l.a Volontč . ki ga dolžijo tudi nniuzuuUi jk>-sloi v Vluroku. ki da jih ji- vršil. j>rijH>r<n"an <>d nekega j a ko visokega člaiia se»lšinje vlade. Tretje пака/ilo nu V. h. se tiče g<»j>odu ( liei ineiia, visokega ti rudnik o ministrstva zu trgov ino.
Zanimivo je, da se druj; (>u>trku, zloglasni Cualtm>. ki liiaui baje prends nekemu pi^nu. katero zelo koniproiuitujc šefu Italijanske vlade Miis-oliuija, nahaja u« sv^JkkU in «le jc buje tudi on vr.šjl te dni pritisk nu uradnik« Poujoulasa, »lu ue bi uičcsiir iy^Nivetial.
Gi'oii pa no» pi\K-es, ki d« 1н> |>o|K>lnoma ,lodobcn Oiistricovemu. Dv« |>olicij>ka konvi-afjj. plavijo, vršit« preiskav u po različnih francoskih bankah. Javnost p« ne inore ničesar ikdpčenujp« i/ved^i. ker je preiskovalni std-aik. kateremu je ta afera zaupana. gos|»o<l Ruv-inond. netil ko riba, medteui ko jc g.»spod Brack. ki j»rciskuje Odslrtcovo /adevo. zelo /govoren.
Iz domovine
Gripa v Zaàrebu
Zagreb, 22. Jan. ž. Zdravstvene oblasti v Zagrebu so ugotovi ie, da sc epidemija trripe močno razširja. V mestu ji- okoli 10.000 bolnikov. Vendar pa prevladujejo lažji slučaji in ljudje opravljajo svoje posle.	.
i.a pobi'anie sv'n'she hage
Bilerad. 22 jan. AA. V krajih, kjer se često po.iavija svinjska kuga. se mora ukreniti vse za pobijanje te bol zni. Cepljenje je treba pravočasno opraviti, z.akaj če je živina ie zbolela, cepljenje več škodi kakor koristi. Ker je treba svinjsko kugo ločiti od drugih svinjskih bolezni, je treba v vsakem primeru tiolczen bakteriološko usolovili.
100.000 abolčnih cepičev naarodai
B<dgrad. 22. jan. AA. Belgrajska trgovska zbornica .je obvestila ministrstvo zh kmetijstvo, da dobi konec iebruarja 100.000 cepičev najboljših vrst ameriških jaliolk. ki jih razdeli med sadovnjake v državi, zlasti v onih krajih, kjer so razmere najugodnejše. Ko pridejo sadike, jih porazdele v dogovoru z ministrstvom za kmetijstvo med sadov-ujake in posameznike.
Agrarne reforme
Belgrad. 22. jan. m. Prihodnje dni bodo pričeli v Dalmaciji s pripravami za sprejetje zakona O agrarni reformi. Pravosodni minister je odposlal v Dalmacijo 25 sodnikov iz drugih pravnih področij, da pojačijo sodniško osobje, ki je konipetentno za izvrševanje tega zakona. V to svrho je bil otvor-jen kredit od 1 mil. Din.
Beipiiski h a pital prihaja
Belgrad, 22. jan. m. Dunavaka banovina se namerava elektrificirati. V ta namen bo dobila koncesije belgijska skupina, ki lio postavila v Vrniku veliko kalorično centralo.
llmna živinoreja
Belgrad. 22. jan. m. V poljedelskem iiiini-!tr~lvu se više priprave z« dvig konjereje. \ t a namen se IkxIo vršile |н> raznih krajih na deželi konference s strokovnjaki, lia/.ven tega se dela na pravilniku /a liccnciranje bikov in žreibcev. Ta pravilnik je v zvezi z zakonom o napredku živinoreje in selekcij živinskih pasem.
Češkoslovaška
Smrf, ki utegne izzvati konflikt s sv.Slolico
Praga, 22. jan. kk. Včeraj je za hripo umrl v starosti 64 let litomeriški škof dr. Josip Gross. Leta 1910 je kot protežiranec nadvojvode Ferdinanda postal škof v Litomericah. Z njegovo smrtjo pa je poslalo akutno vprašanje, kdo ima pravico imenovanja in potrditve škofov na Češkoslovaškem. Cuje se, da se je umrli škof dr. Groes poslužil pravice, da on imenuje naslednika. Z nemške strani sc predlaga kot naslednik umrlega škofa dr. Orossa profesor na teološkem seminarju v Litomericah dr. Donat.
Pridobivajte novih naročnikovi
Banski svet deta
Nadalievanje poročila s 3. strani
Ljubljana, 72. јапкагја. AA. V nadaljevanju debate o proračunu kmeti - cga odde>ka je |j. lir. Obersnel Mak.« prooil po!«nila ijled« f.eviiu RO.encev na km«li#,kih m kmutv.iko-jjofpojiin.skib šolah, ({lede frekvence in ekonomi,«.
G. Piepcluh Alhtii ie izva.jJ, da prevladuje v banovini srednja in mala po'.csl. Govornik je prosil, da se upošteva inoli človek pri zadružništvu, zlasti pri delavskem zadružništvu. Opozoril je na razliko dotacije za vinarsko šolo v Mariboru in za krneli Жo J^to na Grmu. Glede poslednje jc razširjeno med ljudstvom ninenie, da sc preveč gosposko gonpodari. Velika se mu rdi tudi dotacija za Punovičc.
G načelnik Podpornik ie pojasnil ustroj kmetijskih .šol, število gojencev in uupcke, kakor tudi ust rt», ексшоднј nt posajueuih šolali.
G. Prepeluh Albin je izjavil, da jja ixvaam;a jJ. načelnika kmetijskega oddelka, v kolikor sc tičejo velikih dotacij, niso mcjjl.a prepričali.
G. ban dr. Martiiič je iziizvil, da se bodo šole postavile čisto ne gospodarski vidfk m tudi knjigovodstvo se bo primemo preu-edilo.
G. Rajfa Jakob ie pripomnil, da te opaža, da se pri sad.arski in vnartki šoii v Maril oru gospodari nesirokovnai'lu. Pogreba se tudi gotova intenzivnost pri pol.edelstvu in živiiore'i. Ustroi šole naj s« spremeni ia naj se pouku živinoreje in kmetijstva posveti večja pozornost.
G. Štrcin Iran iz'avl'«, da se iz predloženih proračunov teb podjetij vidi, da dela kmet z izgubo in zato naj se tudi kmet upošteva pri dajatvah.
G. Lebiager Hinko ie pripomnil, da je prevelika razlika na teh raznih šolah za stroške ekonomije.
G. Čižek Aioizij je opozoiil na lo, , da ss moča upoštevati, da so ti zavodi šote in da se kot laki ne morejo primerjati s kalkim privatnim posestvom.
G. Babnik Valentin ie prosil za poia'nila* aH so t stroških za internat zap^paiena tudi prosta mesta, nakar mu je g. načelnik inž. Pod-gornik odgovori, da je na lémcti'-ik^h lic lah dve-trefcjini prostih mesl, eaa Iretina pa plačujočih, veader ра piača vsak teh sa^nu 150 Din au mesec, učenec pa stajic 11 do 12 Din dnevno.
Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer je pripomnil, da sedanji način proračunov kmetijskih zavodov ne podaja prave slike in sistem dotacilj da navaja !c slabemu gospodaren u. Dotaoiie pa vsebujejo tndi izdatke, ki jib Jrda sicer ima, ki jih pa navadno kmetija ne zahteva in ki iz proračuna na prvi pogled ni»o razvidni. Treba je pristopiti k tozadevni reformi.
Pri proračunu banovinskih trsnic in drevesnic je g. 1 Steblovalk Martin predlagal, n«i te zavodi, ki se ne rentïrajo, odda;o ra.e v najem. V privatnih rokaii se Uikc trsnice dobro izplačajo. Iz banovinskih trsnic se odda premalo trsija. Uvede naj »o bolj trgov*ki nef» po-lovori'a.
Ban dr. Maručič je izjavil, da je način zaračunavanja tudi na teh zavodih kriv, da r« ne dobi prava slika. Tudi pri teh /.«vodih »e bodo uvtdle potrebne reforme. Pumočirk bana dr. Pirkmajer je izjavil, da so frsnice in drevesnice, kar se tiče odd?je trsja in dreves, samos4oine. Scdan;e trsnice in drevesnice ne moreio kriti vseh potTeb. Rjiabrementene pa bodo k šolskimi vrtovi in novo-ti stanovi i enimi trpnicami in drevesnicami. Pri proračunu banovirtske žrehčarre »a Seiu preciiaga g. Steblovnik Martin, nai se dotacija eu milijon Diu za žrebćamo utcvali na državo»
Ban dr. Maruiič jc росалг1!, da Je v tej vsoti zapopadena ilak že državna dotaci.a v znesku %5.760 Din.
Pri proračunu semenogoiske poMaie Beltinci m banovm^kega posestva ▼ Poaovičah ie g. Le-oinger Hiniko ob.azJožjl zgodovino nakupa vele-poseMva Pcnoviče po biviem obhw.tnetn odboru liubljanskem.
G. Koširju Antonu >e zdi znesek za nakup živine v Ponovičah prevelik, posebno ker ne vidi odgovarjajoče postavke v dohodkih.
G. dr. Koritnik Bogdan je pred'agal, nai se posestvo v Ponovičah, ako jc pasivno, porazdeli med interesente.
G. Prepeluh Albin je predlagal iz istega VHtuka parcelacijo, ako se tudi pod banovino to posestvo ne bo reniiraJo.
G. načelnik iaž. Podgornik je izjavil, da bi bile Ponovičc primerne za vzroališče plemenske živine, za vzdrževanje kontrol, živinorejskih, travniških in drevesničarskib tečajev, kakor tudi molz-frfh in kontrolnih tečajev.
G. Strcin Iwin jep redlagsl, naj bi se z o*.i-roin ua izvajanja načelnika tni. Podgotika Pooo-riče uporabile za imenovane namene in naj bi se ne odprodaic.
G. pomočnik bana dr. Pirlunajer pojasnil, zakaj je prišlo do lega, da se deško vzga ališče preseli iz Ljubljane v Ponoviče in se je zahvalil vsem gg. članom za razumevanje, s kalerim so sprejeli zamisel banske uprave, da se kmetijski zavod združi s socijalno institucijo.
Pri proračunu ribjega vališča v Bohinjski Bistrici je pomočnik bana g. dr. Pirkmajer dal pojasmla, kako se je to zavod moderniziral.
Dr. Ro8 Franjo je priporočal primerno subvencijo ribarskeimi društvu v Celju, nakar pripominja pomočnik bana dr. Pi.kmajer, da bo tibie lovišče v Bohinjski Bistrici krilo potrebščino za vso banovino .
Pri proračunu kmetijske kontrole in poskusne postaje v Mariboru pripominja rf.Servjuck Ivan, da se za analizo vin zahteva prevelika množina vina.
Pri proračunu banovinske poifkovske šo8e v Ljubljani je izjavil g.Detela Oton, da pogrela proraičun banovinskega posestva Robei m Menîna Planina.
G. ban dr. Drago Marafič je Izrazil mnenje, »aij se zaradi pasivnosti posestvo Robež odda v najem kaki živinorejski zadrugi ali pa okrajnemu cestnemu odboru.
Betlilenova pot na Dunaj Budimpešta, 22. jan. ž. Tukajšnji listi |x>d-črtavajo velik pomen Bethlenovega obiska na Dunaju. Magyar Hirlap pravi, da bi dr. Schober in Bethlen lahko sklenila pogodbo, ki bi bila za vzor celo Ženevi. Bistvo pogodbe bi bilo popolno in iskreno prijateljstvo med Madjarsko in Avstrijo. Sedanje stanje avstrijske zunanje politike dovoljuje Avstriji tako orientacijo napram Madjarski.
Diplomatična vojna pod mostovi Budimpešta, 22. jan. kk. Donava, ki po mirovni pogodbi deli staro trdnjavo Komarno v dve inesti: v desno madjarsko Komarom in v levo češkoslovaško Komarno, je postala vzrok za diplo-inatično vojno na Donavi med obema deloma mesta. Obe mesti imata že od prej skupen vodovod, ki leži sedaj v češkoslovaškem Komarnu. Madja-rom pa prcdjiisujejo vodovodno pristojbino 40 vinarjev za hI, kar so sedaj zvišali na 1 Kč, sicer madjarskcimi delu mesta lakoj zapro vodo. Madjari zahtevajo, da Budimj^ešta takoj intervenira pri praškem zunanjem ministrstvu, ali pa da se za madjarski del mesta napravi lasten vodovod.
Se^laiiel» Bethlen—Grandi. Biidiinucšta. 22. jan. /. Madjarski listi )>o-lagajo veliko važnost n« včerajšnji sc»tutic4s inadjurs'kega /linanjega ministra grof« Julijo Karolvja z italijanskim /imunjim inrni«tro*n Gramlijein. koiileriral« Mu dv<- uri.
Francija
Fruucoska zunanja trgovina.
Pariz, 22. jan. AA. Uvoz v Francijo j« znašal I. )93o iwd 52 milijard, dočim jc izvoz dosegel 44 milijard.
i	španska grip«.
Pariz. 22. j«n. AA. V Franciji se 1нцт silno širi. V Parizu aaincm je umrlo doslej mi tej l>olezui >64 oseb. Posebno hudo jc prizadeto mesto Lyon. Ponekod jo obolek) toliko pi.siiionoš. dn so morali ukiniti dostavo pisem. V Lyouu so morali zapreti več šol in tovoren, ker so učenci in delavci oboleli.
Steeg <e nad vodo.
Pariz. 22. jan. \A. Predsednik francoske vlade Stecg je nunienival dati kolektivno ostavko kabineta, tod« minister za kmetijstvo Horet in nodtajnik ministrstva zu trgovino Maver «ta iz j« viki. dn h;>*t« samo onadva dala ost a \ ko. Zato bo predsednii, vlade Steejr preti lo/il vprašanje ostavke vlad«' parlamentu.
Tujski promet, ki nese.
Pariz,	jan. AA. L. I9>0 je |K>sctik>
Francijo 850.000 Angležev. JOO.tHH» Američanov
iz Scv. Amerike, 400.(K)t) i/. Južne Amerike in bOO.OOO drugih narodov. .>kuipiio je posetilo Francijo 2,050.000 tujcev, ki so |)iistili v Franciji približno 1« milijard Frankov. (40 milijard Din.)
Avstrija
Bolgarija
Vlada preživijo, 2600 otrok.
Sofijn. 22. jati. A A. Minister prosveto Can-kov jc odredit da se v obmejnih vaseh mora brezplačno hraniti 2600 otrok. Ta odredba je prišla zato. ker se je ugotovilo, dn dccu v teh kraj'h strada.
Politični umori.
Sofiju. 22. jan. A V. V vad Icenu biku Plovne so imipudll kmetje iz političnih razlogov olifinskegn strnžnika. Stra/nil jc poklical nn jkhiioč olurinskega kmeta. Kmet Flnnčijev jv najprej ulijl kmet«, nato jmi stu stražnik in kmet istočasno streljajoč ubila drug drugega. ■ I.'tro' poudarju liolitičnj značaj tega prc(>iru. Ja jc zahteval tli človeška življenja.
îtovo sredstvo proti jeliki
Vodja enega izmed dunajskih zdravilišč za pljučno bolne, dr. Mattausch, je dal izjavo o zdravljenju pljučne tuberkuloze potom vbrizganja ko-štrunove krvi pliučno bolnemu. Pokazali so se presenetljivi uspehi.
(150 slučajev je bilo na ta način zdravljenih, kar je iiaelo za posledico razkuženje vsega obolelega, oziroma zastrupljenega teie.sa. Razkuženje telesa se je pokazalo na zunaj potom prenehanja penečega potenja. Potem se je boluiku zelo znižala večerna temperatura, ki jc pri pljučno bolnih navadno zvečer visoka. Dalje je dobil bolnik dober apetit, znižal se mu je tudi krvni pritisk, slabšanje srca je pn popolnoma prenehajo. Potem so mu je zboljšalo tudi živčevje. Bolniki so Imeli po-živijajoce občutke, nemoteno ponečno spanje, opustitev občutkov utrudljivosti in duševnih dražiia-jev. Kri se je vbrizgala bolnikom v obliki kroglic.
Organoterapija zavzema čedalje važnejše me-, sto v moderni medicini. Kakor pri vseh drugih v zdravilne svrhe uporabljajočih slučajih živalskih organov lu8j tukaj ui Znano, kaj je vzrok temu zdravilnemu vplivu.
Nemčija
Neverjetua vest Berlin, 22. jan. ž. Listi poročajo iz Lige, da je tamkaj prišla iz Moskve pošiljka zlata zn Nemčijo. Zlato je bilo pretovorjeno na nemško vagone 1er bo pod močnim spremstvom prihodnje dni prispelo v Berlin.
Združene države A.
Anglija pomnoži sredozemsko brotlovjo London. 22. jan. AA. Angleška vlada je sprejela ponudbo avstralske vlade, uaj se dodelita dva avstralski podmornici : 0la\v\ c' iu ~0xley< angleškemu sredozemskemu brodovju. Omenjeni podmornici sla bili zgrajeni Ieli! 1927. 1er štejela 1585 ton. Oboroženi slu z enim štiripalčuiai tonom in z osmimi cevmi za torpedu
Banski
Nasveti za kmetijstvo
svet dela
— Seja v sredo dopoldne
Ljubljana, 22. januar ja.
AA. Na včerajšnji dopoldanski seji banskega sveta se je prešlo na ra/.pravo
o proračunu kmetijskega oddelka.
Kmetijski poduk
G. Robič Srečko je priporočal pospešitev km tijskega pouka in predlagal, naj se ne ukinejo sedanje kmetijske šole ter naj se postu-vijo speoijelni kmetijski strokovnjaki Lu sicer potu joči.
G. šerbinek Ivan je prosil, naj se ne ukine in ne okrne sadjarska in vinarska šola v Mardi.»! 11
G. Lebinger Hinko je vprašal, kje so se vršili tečaji za učiteljstvo kmetskili nadaljevalnih šol? Predlagal je, da hi se ti tečaji lahko vršili na banovinskem posestvu Ponoviče. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da se morejo ti tečaji vršiti le tam, kjer je nastavljeno strokovno izobraženo učiteljstvo, to je v Mariboru in na Grmu.
G. Štrcin Ivan je predlagal, naj se določi <ečji znesek za potujoče gospodinjske tečaje. Temu predlogu se je pridružil tudi g. Košir V
G. pomočnik dr. Pirkmajer je nato dal jxj-Jasnila glede kmetijske naobra/.be. Sistematična izobrazba kmetske mladine se vrši v prvi vrsti v kmetskili nadaljevalnih šolali. Njih število znaša seduj okoli 21X1, ki se pa 1к> podvojilo. Drug način sistematične izobrazbe se vrši s (mitu jočini i kuieliijskimi tečaji, ki so dali dosedaj vedno |k>voljne uspehe. Glavni del stroškov za te tečaje nosi državu, *ki plačuje tudi učiteljice. Vendar pa je osieu ran je obstoja teh tečajev preskrbljeno z zneskom 90.00« Din v ba nov i n-skein proračunu. Splošna kmetijska izobrazba i ki se vrši v raznih tečajih, ki se prirejajo jx> potrebi.
Glede nameravane preureditve z enotnim državnim zakonom je pojasnil g. j>oiiiočnik bana, da je kraljevska banska uprava dobila
glede izdajanja teh |iodpor izdelati poseben pravilnik. Vendar pa je stvar težka in /.«to je predlagala nov način, ki bi dosegel isti namen. Namerava se ustanoviti
prometni zavod za gnojila.
Pri tem za vodu bi bili udeleženi banovina, kmetijska družba in industrij«. Dve tovorni st« že pristali na to. Ta prometni zavod bi imel nalogo, da kmetovalcu kreditira gnojila, ki jih rabi do takrat, ko jmsitavi svoje predmete na trg. Če se I hi ustanovil« ta družba, se bo i>osj>e-šila uporaba umetnih gnojil. — G. Leliingcr Hinko je izrazil dvom, če bo imela banovina dobiček od take družbe in je predlagal, naj banovin« sam« ustanovi tako tovarno z« umetna gnojilu.
Živinoreja.
G. Babnik Valentin je predlagal, naj se zviša jx»stavka z« licencovunje in naj se že za-jwdle takoj izplačajo. — G. ban dr. Murušič je pojasnil, d« spada licencovunje živine (Ki zakonu v delokrog kmetijskih odborov. Banovina delovanje okr. kmetijskih odborov samo jxxl-l>ira.
G. Litrop Štefan je predlagal, nuj se zakon-sku norma |H> kastraciji nelicencovunih plemenskih bikov v Preikmurjn ne izvršuje, naj se nakup plemenske živine vrši doma, naj se (nemira domača živina, licencira pa tudi tuja. — G. načelnik inž. Podgornik je pojasnil, da je kastracija predpisana z zakonom, vendar bi se dala zakonska norma, v kolikor so tiče Prekinil rja. spregledati. V tem primeru nu se mor« zahtevati potrebna garancija. Načelo nakupa plemenske živine doma se itak izvršuje, zunaj se nakupuje živina samo tam. kjer gre za osve-ženje krvi. — G. Robič Srečko je prosil zu jjo-s rodova nje, da se čimprej izd« pravilnik k zakonu od 28. febr. 1950 o pospeševanja živinoreje in da se v njem upoštevajo tudi že obstoječe razmere v naši banovini. Banovinski z« vod i naj
osnutek tega zakona na v|H>gled in izjavo, j uvedejo tečaje za nuohrazbo uslužbencev pri Bunsk« uprava je predlagala, naj ostane obseg j živini. Živinorejski lond uaj se uoorahi izključ
in organizacija kmetijskih šol v dravski banovini neizpremenjen« in naj ostane j>ri sedanjih Šolali, ki trajajo najmanj eno leto.
G. Steblovnik Martin je predlagal, naj se z uredbo o kinetske.nl nadaljevalnem šolstvu določi: I. najmanjše število učencev. 2. potrebna izobrazi)« iičiteljstva in 5. obvezen obisk kme-t i jsko-1 ia< I a I j o va 111 iti So I.
G. jx»močii;lk bana dr. Pirkmajer je |x>ja.s-nil. da je izdelan točen načrt glivic kinetsko-nadaljevalnih Sol. Ni pn zakonske osnove, d« se kmečka mladina |>risili k obveznemu i ,.soča-n j u teh šol. Po pravilniku mora biti najmanj 20 učencev za otvoritev take šole.
Hmeljarstvo G. Mihelčlču Alojziju se zdi postavk« z« hmeljarstvo premajhna. Naloga našega narod-
no zu one kraje, kjer se je nabral in zopet samo za namen, za katerega je bil ustvarjen
G. Stercin Ivan je prosil, naj se |кх1'|м>ге iz postavke za gnojnično jamo dajejo pravočasno.
—	G. Šerbinek Ivan je prosil za izplačilo premij pri licencovail iu. Dalje je prosil, naj bi se v krajih, kjer je uvoz cementa težak, dovolila večja |хк1рога z« gnojnično jame. — (j. Košir Anion jo predlugal, naj s«- podpirajo okr. kmetijski odliori. «la bi ti mogli podpirati bikorejce.
—	G. dr. Koritilik Bogdan je predlagal, naj se pod|M>re pri gnojilih jamah individualizirajo jk> obstoječih prilikah. —G. dr. Pivko I .j ude vit je izjavil, da bi sc klina za perutnino (kraltfuter) jx> mnenju strokovnjakov lahko izdelovala «loma ru naj bi sc izdelav« poveril« kakemu domačemu zavodu.
G. dr. Roš Krmijo je predlagal, naj se za nega gospodarstva je, da skrbi za to, d« ta pu- i luški okraj ustanovi plcincnilna postaj« /« noga ne propade. Govornik slik« nato razmere j žrebce.
v Savinjski dolini iu razvoj hmeljarstva |ki vojni. Opozoril je na h mol jsko krizo, ki je ilosegl« svoj vrhunec let« 1929. Pri hmeljarstvu se mora gledati na omejitev, ne |ki na razširitev te panoge. Pri nas se je že omejila i« imnoga za 5li%. miduljnu omejitev iz narodno gos(xxl«r-skili o/irov ni več mogoča. Zu najnujnejše |x>-trebe te k meti jsko-industrijske panoge je pred-lagal vsaj |><к1|х>го v »nosku 200.000 Din. Naprosil je g. ban«, naj pri sklepanju trgovinske pogodbe s Češkoslovaško uporabi svoje sile, da se olajša izvoz hmelj«.
G. ban dr. Marušič je pojasnil, «I« jc za hmeljarstvo v proračunu za leto 1951-32 unešen isti znesek kukor v tekočem proračunu. Čc lxi za hmeljarstvo na razpolago večji znesek, bi se ta moral uporabiti vsekakor zu selekcijo in izboljšanje kvalitete hmelja.
Umetna gnojilu
Na vprašanje g. Lehingerja Hinko. na kak način sc IkmIo dajali prispevki za umetna gnojila, je pojusnil g. načelnik inž. Podgornik, d« se Ixxlo ti prispevki dajali (»o potrebi za razne jxxskii.se. nitrofoskal predvsem za zavode. Na travnikih se je uporabil zu izboljšanje trav-ništva. Ta akcija sc namerava še razširiti. V teku so |Kigajiinja s tvornico za dušik v Ru'oh, da bi ixi čim nižji ceni dala umetna gnojila. Če pride do po/.itivnegu uspeha, bodo občine nabirale naročnike, da se I »odo ti (xislu/.evali gnojila z umetnim gnojilom, |»rcdvsem za travnike.
.N« vprašanje g. Lebingerja, kako sc bodo dajalo jiodpore z« nabavo kmetijskih strojev in ureditev vzornih kmetij je h javil g. načelnik inž. Podgornik. da je podeljevanje podpor za nabavo kmetijskih strojev že urejeno s posebnim pravilnikom. P<xl|x>ro se dajejo v prvi vrsti kmetijskim zadrugam in kmetijskim podružnicam. Ureditev vzornih kmetij predvideva zakon o pospe.ševunju kmetijstvu. Imenovanje vzornih kmetij izvrši bunsk , u, rava na predlog °k". km. tijsko a referenta.
G. Ramovž J«kob je priporočal, naj se pri razdeljevanju umetnih gnojil upoštevujo predvsem živinorejske zadruge. G. ban dr. Murušič je izjavil, da se vse te podpore načelom« podeljujejo zadrugam odnosno društvom. Samo izjemoma, kjer teh mi, se dajejo jxidporo tudi posameznikom
G. Roš Franjo je predlagal naj se lovski zakupniki oprostijo takse z« nabavo strupov, ki jih rabijo za zatiranje rastlinskih škodljivcev.
G.Detela Oton jc izjavil, d« so mu zdi postavka z« umetna gnojila v znesku 250.000 Din očitno prenizka. Predlugal je vsaj 500.000 Din. Prispevki za nabavo umetnih gnojil, naj bi se dajali Kmetijski družbi.
G. Gajšek Florijan je izrazil razne želje iz svojega okraja, kakor nastavitev kmetijskega referentu v Šmarju, nastavitev živinoizdravnika za kozjanski okraj, zo|x»t.no vzpostavitev okr. kmetijskega odbora.
G. Rajh Jakob je pogrešal postavko za pravilno in organizirano vnovčenjc kmetijskih pridelkov. — G. ban dr. Marušič je opozoril du je tozadevna postavka predviden« v partiji 8.
G. Steblovnik Martin se je pridružili mnenju člana g. Detele glede podeljevanja podpor zn umetna gnojila po kmetijski družbi, da se |>repreči, du bi nekateri prejemali te podpore |K> dva- ali trikrat.
G. Veršič Ivan je vprašal, zakaj so umetna gnojila tako draga. Čc je temu jx>vod carina, naj so carina ukine ali pa zniža.
G. pomočnik dr. Pirkmajer jo priznal, d« jc post«vka pod partijo 4 |x>ziicij« I nizka in d« tudi način podeljevanja prispevkov dosedaj ni bil predviden. Banska uprav« jc nameravala
G. Rajh Jakob je prodlupil. naj se na j kmetijskih zavodih napravijo silosi, du se nji-! liovu praktična vrednost preizkusi, ker kmetovalec takegu poizkusu ne zmore.
G. Steblovnik Martin je prosil, naj sc ! omogoči izvoz ovac iz Gornjegrujskogu okraj«.
G. Babnik Valentin je vprašal, ali se lxr.lo i slinendolski biki še premovuli. Predlaga, uaj ! sc. saj v kolikor se tiče ljubljanskega okraja, : uvaja piticgavska, no |tu monta fonsku |>usmo. ! — Na to je <xlgovoril g. nučelniik inž. P<xl-gornik, da se lx> sinioii<l<d.-ka pusin« licenco-vala še tako dol go, <|okler nc bo v zadostni meri uvedena odgovarjajoča pasma.
G. Ramovž Jakob je prosil za uvoz plemenskih teJic za poživljenje krvi v kočevskem okraju.
Nato jc g. |)ouiočiiik dr, Pirkmajer pojasnil, da sc premovanjc živine ni moglo vršiti norm« I no zaradi ukinitve okr. zastojx>v in okr. blagajn. Mnogi okraji jw tudi niiso jx>skr-beli za primerno kritje teh izdatkov. Do konc« let« 1950 |mi so vsi dolgovani zneski že izplačani. Za bodoče je okr. kmetijskim od'lxiroui zasigurano, da Ixxlo te zneske pravočasno izplačevali. — Glede gnojničnih jam se je moral način ixxleljevanjii ixxlpor preurediti, ker se jc jx> prejšnjem načrtu preveč jjotrošilo z« razne postranske stroške. Več kot 50% prispe-: vek za cement se ne lx> mogel dovoliti.
Po 5-minutnem odmoru se jc nadaljevula razprav« in sicer
o izdatkih za vinarstvo.
G. Robič Srečko je predlagal obnovo vi nogradov. Banska uprava naj izd« uredbo gle de izdaje samo izključno selekcioniranih cepljenj banov in sk.ini in privatnim trtuicam V banovinskih trtliicali naj se prične z gojitvijo primernih trt zu namizno grozil je. Govornik jc prosil, naj banska uprava izdatno podpira vinarske zadruge. Naj sc prizna izvozila premija že pri količini izvoženega vina od 9 hI naprej ter naj so dovoli domačini kupcem našega vina z« trošarinjenje šele tedaj, ko g« nastavi z« konsuin. Dalje je prosil, nui banovinskii uprava posreduje pri osrednji vladi, d« se ozira pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom n« naš izvoz vina. Skupna trošarin« na vino naj ne presega 2 Din od litra.
G. Šerbinek Ivan je predlugal, naj banska uprava podeljuje jiodpore zn precepljenje šmnrnice in naj jxxlprr« akcijo, da se éventuel 110 v krajih, kjer se je gojil« šmurnicu, zu-sade sadovnjaki im naj so za to d« nu razpolago brezplačno cepljenje. Pri tehtanju vin naj se uporablj« obvezno lo Klosterneuburška tehtnica.
G. Pfeifer Joško je predlagal naj se uvozna carinil na modro galico odpravi «ilii pu zniža, in to predvsem v mesecih maj, junij in julij.
G. Lipej Franc je predlagal, naj se, ako se že nc more doseči ukinitev carine na modro galioo, to doseže vsaj z« tu let«, ko je kriza v vinogradništvu laiko velika.
G. Košir Anton prosi, naj se določi treni sortiment po okrajih.
G. Ramovž je priporočali, naj sc kletarsk tečaj v kočevskem okraju spremeni v kletar-sko šolo.
G. dr. Ohersnel Maks je priporočal pre vidnost pri predlogih glede odprave zaščitnih carin. Odprav« zaščitne carine je vidno dvorezen nož. Glede odprave carine n« galico se jc pokazalo, da so cene modre gaJice znatno poskočile in da so doma ni producir-alit gulic«
G. dr. Sajovic Ivan se jc pridružil predlogu g. Ramovža in prijx>ročal banski upravi
zlasti občini Banjaloka in Kara. kjer je ljudstvo v največji bedi.
G. Rajh Jakob je predlagal, naj se postavka pri poziciji 7 zviša nu 200.000 Din in to s posebnim ozirom na stanje ljutomerski]) goric.
G. Lipej Fran je izjavil, d« država ui po-(xvlnoma ukinila carine n« modro galico, temveč jo je samo znižal« za 50%. Ne hoji so (x>-sledic. ki bi nastale zaradi oveni, ukinitve carine ua modro galico, ker je inozemska konkurenca tako velika, du se ni bati, d« bi ji v tem primeru cena |x»skočiln. Vsaj z« letošnje leto naj skuša banska uprava doseči prosti uvoz tnedre g«lice.
G. Kurent Alojz je predlagal n« Posavju pJetarski tečaj. Ker |ж s|xid« svet. u« katerem so vrbe, državni upravi, bi bilo |x>prej stopiti ■îtik s to upravo glede načinu dol)«ve vrb. G. Veršič Ivan je govoril o razmerah v Halozah ter predlagal, naj se oproste vsake trošarine n« vino vsaj najrevnejši in to v primeru. ako se zamenjava vino za življenjske potrebščine.
G. čižek Alojz je priporočal pri obnovi vinogradov saditev take vrste trt, ki so s|x> sobne zu nam iz no grozdje.
G. Gajšek Florijan je pred lagal, naj se trošarina nu vino ne pobira, ako množina kupljenega vina ne presega 50 litrov. Uvede naj
se obvezna prijava žganjeknhe ludi od strani	„	„ .
kmetov, da se prepreči tihotapstvo z žganjem, i uprav« i/.du enotna pravilu, ki mi pni«goden«
kmetijsko gospodarstvo. Priporoča sadjarstvo v slovou jgruškeni okraju.
G. šerbinek Ivan je priporočal praktičen /li primeren nučin ureditve «xldaje trsnega in sadnega inaterijala na banovinskih trsnicuh in drevesnicah. — G. načelnik inž. Podgornik je /ojasnil. da je primerno ukrenjeno, <l<i Ixxlo (>ri tem tudi mali posestniki prišli ua svoj račun. Uvedlo so bo razglašanje o txlduji. — C. Košir Anton je |xxlčrtavnl jiotrebo ustanovitvi drevesnice \ konjiškem okraju. — G. Milici-čič Moj/. priporočil, naj banska uprava podpira tiste drevesnice, ki bodo oddajale drevesa v domačem kraju.
G. Lipej Fran je predlagal. naj se šolskim vodstvom iu krajevnim šolskim svetom naroči, il« strogo pazijo na to, da so v/.reja na šolskih vrtovih ne samo sud.je in naj se nc izkoriščajo v privatne namene učiteljetva.
G. b«n dr. Marušič: Banska uprava so zaveda eminentne važnosti sadjarske pu noge za Dravsko banovino. S svojimi delovanjem hoče dati pobudo v tem vprašanju. Treba |ш je sodelovanje naroda samega. Zlasti velja to pri jjokončevanju škodljivcev, ki se du uspešno izvesti le s solidarnim sodelovanjem najširših krogov, šolski vrtovi morajo vzgajati sadna drevesa in se bo šolskim vodstvom naroôilo, «I« morajo šolski vrtovi brezjxvgojno služiti koristim prebivalstvu, ne |m učiteljstvu samegu. Stavil lx> predlog n« ministrstvo prosvete, da se učiteljstvo t«ko porazdeli po posa me/mili šolali, <la bo ix> možnosti n« vsaki šoli j)o en učitelj, ki se razume 11« sadjarstvo.
Pri razpravi
o zadružništvu in kmetijskih organizacijah
je prosil g. Robič Srečko glede ustunuvljauj živinorejskih zadrug in društev, naj Ixniska
— G. dr. Pivko Ljudcvit jc predlagal, naj se odpravi trošarina nu vino. ki g« prejemajo prevžitkarji. — G. šerbinek lvun sc pridraži izvajanjem članu g. Gaj.šku
Nato je jmmočnik bana dr. Pirkmajer izjavil med drugim naslednje:
Vsi predlogi, ki so se iznesti v cilju, du se odpomore vinski krizi, so hvalevredni. Skrbi naj so za sortiment grozdju, ker se lx> s tem povzdignila prodaje. Baroku uprava je že uve<lla trsni sortiment v svojih trsnicuh. Tudi glede pospeševanja produje grozdja, kjer so konsuniiiin središča, je bil« i/dunu |x>sebn« okrožnica. Priporoča se tudi v te j okrožnici zasaditev orehov.
Glede oprostitve vina od državne liošn-rine zu revne kraje. kjer gre zu izmenjavo /u žito, bo stavljen predlog ministrstvu financ. Glede oprostitve prevžitkarjev Iki banska uprava našla potu. da so tozadevni želji kur so tičo banovinske trošarino jxi nio/iKisti ug«xli. — Vrbogojstvo se v splošnem dobro razvija. (x>-sebno v Ptuju, v drugih krajih pa manj (Ra-(lovljicu). Z<ito se proučuje rešitev v tem zini-slu. da bi so plotarski tečaj iz Radovljico pre-nesed kam drugam, oveni, n« Posnvjo.
Sadjarstvo in vrtnarstvo.
Pri r«/.|)r«vi o sadjarstvu in vrtnarstvu jc g. Robič Sr«4-k«i izjavil. <la s»1 je ;x>k«zalo. da letošnji izvoz sadja ni bil prav organiziran. Odredi naj se obiranje sadja ob svojem času. prepove 11«j sc nerednim knj>ceni kupčij« in iKiiisku uprava naj nudzorujc izvoz sadja |x> svojih orgurnih. Banovinske <lrcvosnice naj s»-|K)iniiožijo. Zu /utiranje škodljivcev naj d« l>u-novin« smlstva 1111 ra/.|x«l«go |x» znižani ceni, če sc zatiranje ne more še zaenkrat obligatorno uvesti.
G. Benko Josip je |>redlaga I, nuj se jxxl-|)orc iz |xxz. I in 6 delijo v prvi vrsti preJiivul-cem Prekinuriu, ki trj>eli leta 1928 veliko elementarno šk<xlo in zato nuj se jim tudi drevesa <xldujo (xi primerno ni/ki ceni.
G. Lebinger Hinko je predlagal, naj se v litijskem okraju s pomočjo Iki 11 sko uprave ustanovi za občini Moravče in Priniskovo drevesnica zu breskve in marelice. — G. Babnik Valentin je predlagal, nuj se polovica znesku v poz. 5 uporabi za zatiranje voluharjev. — G. načelnik inž. Podgornik je pojasnil, du se le podpore dajejo za gojitev povrtninc, predvsem v okolici mest in letovišč. — G. Gajšek Florjan je predlagal, naj se zu okraj Šmarje ustanovi drevesnica in trsnicu. G. |K>močnik dr. ('irkmajer odgovori, da se namerava ustanoviti drevesnicu v Rogaški Slutini.
G. Čižek Alojz je izjavil, d« jc izkušnja dokazala, da jc treb« preurediti vse dosedanje
živinorejskemu in zadružnemu zakonu, dulje nuj izd« potrebne tiskovine in knjige, ki nuj se dujo 11« razpolago brezplučno /ud r ugani in društvom.
(i. Steblovnik Martin je pogrešal |xxlroli-liegu izkazu, katerim zudrugiim in društvom se Ixxlo dajale |x>d|M>rc. Opozoril je hansko upravo /lasti im Sadjarsko društvo. Osrednjo štajersko vinarsko zadrugo. Osrednjo štajersko sadjarsko zadrugo v Mariboru in Zadružno /.vezo v Celju, ki so vsi' potrebne [»odbore. Opozoril je nu važnost sanacije |Kx»sjilnice v Gornji Radgoni.
G. lui 11 dr. Marušič jo jxijusnil. du so |xxl-|x>re zu sanacijo mišljeno kol ix>nuvljujoče se. Vsekakor bodo te |кх1роге deležne Zadružna zveza v Celju in Posojilnica v Gornji Radgoni.
Ci. Lipej Fran je priporočal, naj s»' s primerno |xxl|xiro obnovi živnorojsk« zadruga v Brežicah. — (i. Šenčur Matej jo pri|x>r<x"«l vlogo vinarske in sadjarsko /«druge v Ptuju. — (i. Rajh Jukob jo i>riix>r<x"ul, n«j so ii|xi-štovu pri |x>:l|x>rali tudi ljutomerska vinarska /ailruga in izvozna vinarska /adriiga. katere člani so p.istulc vso vinarske /«druge v Ikiiki-vini. — G. Veršič Ivan jo jiriporočal |x>iuoč vinarski in sailjarski zadrugi v Ptuju tudi i/ ua-cdjonulniii o/irov. (,. šterein Ivan je pod« 1 taval važnost mlekarskih zadrug. G. Riiiiiovš Jakob je |>ri>sil hausko upravo, naj gre zadruz-niui zvezam pri njihoveiu revizijskem delu kolikor mogoče na roko. Itevi/ijo uaj bi ,r vršile
IxHj |X>gOSl«>llltl.
(i. Biihnik Valentin jo prosil pujastiila glede skupnega strokovnega glasila, lia kiir jo g. mičolnik iu/. Pudgornik |xijasnil, <la s«, v skupnem strokovnem listu /dru/епа sledWai glasila: Kmctovule<'<. Naše (iorice in Ko-njerejocc. Druga «Iruštv« -o dklonili svoj pristop. »Kmetovalec« ne lx> siimo pnvečan. temveč tu«|j dobro u rojev «u. Ak«i ne lm dosegel številu članov JVlHMl. bo njegovo i/tlujaujc |x«l-pirala liuiisku uprav 1. (i. Baiinik Nahiilin jo prijx>ročul primeren inispevek n\ S.idjur-jac. — Ci. Košir Anton je prosil /a po.i|x>rn ži-viuorejski zadrugi v Konjicah.
Nato jo g. h«n Murušič izj«vil. da jo nalog« banovine, du pomaga kolikor iiioh' zadružništvu. «hi vzbuja zadružno /uvest iu <ln v/ga i« strokovno izobražen zadružni 11«rašea j. PosoDno po/orilost Ixi jxisvetili |iroduktiv iieiiiu zailriižništvu, ki ima nalogo. «I« izboljša produkcijo. Tudi učitelji Ixxlo dobili nalog, «la se posvetijo temu vprašanju. Končno š(. omenja, du so se dalo revizijskim /vezani |xitrobnc јхх1|х)Гс. da morejo v ršiti svojo nalogo.
Nato je bila dopoldanska soju zaključen«.	(Nadaljevanje n« 2. strani.)
Vlom v poštni urad v Trebelnem
Mokronog, 22. januarja.
Danes ob pol 2 zjutraj je čul gospodar hiše, v kateri je poStni urad v Trebelnem, lajanje psa in škripanje vrat. Rekel je svoji ženi, naj gre pogledat, kdo da je. Ker se je žena bala, je šel sam ven. Komaj je odprl hišna vrata, je hušknila moška senca mimo.
Zjutraj so opazili, da je bilo vlomljeno v poštni urad. Vlomilci so vdrli skozi okno gostilne.
Na peči je sicer spal slari hlapec, pa iu slišni ničesar. ker je gluh. Tatovi so pustili vrata odprta, da bi lahko hitro zbežali, če bi jih kdo zasačil. V uradu so premetali vse predale in mize, vendar pn je ostala blagajna nedotaknjena.
Zadnji čas je, da se napravi konec latinski nadlogi v Trebelnem in okolici, posebno še, ker vsi dobro poznajo tatove, samo da se jih ne upajo ovaditi.
Vas, ki izumira
škrrlj pri Kočevju, 20. jan.
Pred desetimi leti in danes
Vas Zdihovo je imela skoro 50 prebivalcev, «lunes (ui sani«! šc 14. (ki teh st« dva moža že v letih, čez petdeset, trije jxi so, komaj fantje. Ostalo so ženske, razen treh, že tudi vse v letih. Najmlajši je star 13 let. Dva domova z župni-ščem vred st« (»razna in od lastnikov zapuščen«. Oni, ki so bili v najlepših lotili. s«i zbežali v mest«, celo v tujino, «xliktxler se najbrže ne bodo vrnili več.
Vse se je ustre&lo življenja v trudu in znoju. Zvabila jih je tujina z nuvideznim zadovoljstvom, in jim samo želimo. <l« bi jim bilo življenje v tujini milejše in lažje, ko doma. I11 v njihov j>rilog moramo priznati, d« zemlja, ki jo jim je Bog dni. «Iu tu zemlja <l«je prav tnalo Krulil«.
Tuiko danes, kaj lx> pu zopet čez «leset let?
Pade c s kolesa
Murska Sobota. 20. jan.
Škafar Štefana i/, llakičanii je v nedeljo zadela precej huda nesreča. Zjutraj se je peljal s kolesom v Soboto k maši. Pot j«' bil« zamrznjen« in |xinek«i:l precej pol/k«. Ker se je čutil Škafar 11« kolesu popolnoma varnega. |x)ti ni |»o-svečal posebne pozornosti. Naenkrat se je kol«i zamajalo, kolesar je izgubil ravnotežje in preden sc jc prav zavedel, je bil že n« tleli |x>leg prevrnjenega kolesu. Ko sc jc hotel dvigniti.
j«' bolestno zaječal. Vstati ni 11 logel. ker si jc pri jkkIcii zlomil nogo.
Ljudje, ki so šili z« njim k m«ši. so ga kmalu dohiteli. Ko s«i slišali, kuj so jo zgodilo, so mu nudili prvo pomoč, potem p« so ga spravili k zdravniku.
Požar na Hrvaškem brodu
Št. Jernej nu Dol., 21. jan. Dodatno k |x»ročilu v požaru 11« Hrovašikeni brodil v včerajšnjem »Slovencu« sledeče:
Požar je nastal pri posestniku Bnniču. Starejša domača hči je šivala, mlajša ji je pri delu pomagala, inuti s približno 5 letnim sinkom pa je sedela pri peči. Prvi je po/ar opazil 5 letni otrok. »Poglejte,« pravi domačim, »kako se pr«xl hišo kadi.« I11 takoj je bila vsa družin« zunaj, d« pogleda, kaj je nu stvari. Pa groza! Ves prostor jc bil že v dimu im trenotek pozneje je ])lamcn objel vso hišo. Poslopje je bilo leseno, zato niso mogli ničesar rešiti. Pogorelo mu je takoreikoč vse: hiša. svinjak, pod, ko>z«i-lcc, živež, obleka. Ostal mu jo samo čebelnjak.
Da je bil požar podtaknjen, ni dvoma. Tudi sumijo zločincu, samo pozitivnih dokazov ni. Je pa gotovo, «Iu bo prej ali slej prišel v roke pravice.
Zavarovan je bil samo /.11 2750 Din. Vedno pogosteje čujeillo o požarih, pa še vedno se ljudje ne spametujejo, d« bi dali gospodarska poslopja primerno zavarovati. Banič, ki je lire/ strehe, brez živežu in obleke, jo p« |x)treben, dn mu usmiljeni ljudje ix> svojih močeh priskočijo 1111 pomoč.
Oiai pravite?
M ruda gospodje uredniki не prebiral« ogla-nor po listih, pa je škod», ie jih ne. Dohiti hi v očesnih stolpcih nekaterih slovenskih tako zeanih inteligentnih listov inarsikuk prispevek o tem, kako se s oglasi v nekaterih lislilt izi>odkopujejo moralne iii ifzičm sile lastnega naroda in lastne države ca manj ko .'10 srebrnikov.
Prosim In s, alt se ue pravi ubijati moralno in fizično silo lastnega rodu, če za par sto dinarjev priporoča, list židovsko sredstvo za odpravo ploda in za zn morile v živih klic človeškega življenja? Židovska reklumu za grd in nemoralen cilj, sestavljena vrhu leg n na najbolj grob in drastičen način, plače na od juda d slovenskem listu, z vamenom, zaslmpili naš rod!
Človek bi mislil, da bodo oblastva pocorna ua lake meh muci je /ujeze trnkih j udov. toda taki itghisi vzbujajo prepričanje, da oblasti, ki so za to poklicane, bero te uvodne članke in poročila v uredniškem delu, da pa oglasni tlel prezro. Žal — I ud. i uredniki sami prezro tisti del, ki ni njihov, sicer bi se gotovo ne mi šel noben urednik, ki hi si upal kriti lako početje.
Ce morda gospoda državnega pravdnika zanima, kaj mislim, naj pogleda zadnjo stran »Slov. Narode« od. 21. januarja, pa bo vi del, niJ čem se zgražam in kaj pričakujem ludi od njega!
Zatiranje takih pojavov in teienj, kakršne , razgalja oni judovski oglas, smatram za državotvorno in nacionalno delo prve vrste, ne glede na moralno stran, ki je še hujša, ki je pa nekateri gospodje ne priznajo.
Torej, gospodn uredniki iu uradniki, ua nacionalno in državno obrambo pred najbolj nevarnim sovražnikom!
Kultih in banshi svet
Precej nepričakovano je izšel poziv za napravo seznamov zavezancev, ki bodo kuluk opravljali sami, kakor ludi oni, ki bodo plačali svojo obveznost v denarju. V naši banovini plačujemo visoke cestne in občinske doklade, kar je v svojem ekspozeju navajal gospod ban sam. Radi tega sta prejšnja oblastna odbora dve leti po vrsti sklenila, da se kuluk pri nas ni upeljal in da se stroški za ceste krijejo /e z dokladami. Koncem decembra 1030 pa je izšel pravilnik glede izvrševanja ljudskega dela in ta predvideva, da bomo morali kuluk plačati celo za leto I<»30 .
Zakon o samoupravnih cestah določa, da se sme delati največ za hanovinske ceste 3 dni in za občinske tudi 3 dni, tedaj skupaj največ 6 dni na leto. To pa velja le tedaj, če davkoplačevalec ne plača več kot 200 Din neposrednega davka. Dnina za en dan se je določila po 20 Din, tedaj г največjim zneskom, ki ga /akon dopušča. Kdor plača 2U00 do 2700 Din direktnega davka, mora delati n krat po »> dni, tedaj '$o dni, ali pa plačati 36 krat po -ti Din, tedaj 720 Din za eno leto. Ker bomo morali plačati v letu 1431 /a dve leti, bo ta davkoplačevalec plačal N40 Din. To je zelo težka obremenitev, d.i jo manjši davkoplačevalci obče ue bodo mogli prenesti.
Pred kratkim se jc ^ posebnim zakonom znižal zemljiški davek za 2% in bo manjši posestnik plačal letno morebiti 40 do 50 Din manj zemljiškega davka, na drugi strani pa bo v tem slučaju plačal na kuluku za eno leto 240 Din, letos pa 480 Diu za dve leti. Tudi banska uprava namerava doklade znižati za 5%, kar pomeni komaj 50 par od 100 Din dohodka, število zavezancev za kuluk bo ogromno, ker pridejo pri plačilu tudi vse ženske davkoplačevalke v poštev, čeprav osebuo ue morejo delati, vsled tega bo kuluk v naši banovini znašal težke milijone. Ce se kuluk res upelje, po-tem je naravno, da se morajo povsod banske in občinske doklade v toliko znižati, kolikor se bo dobilo na odkupninah za kuluk. Gotovo se lahko bunovinske doklade znižajo se za nadaljnjih 2(1 do 30",; in se bo to krilo s kulukoni. Odkupnine za kuluk znašajo od 10 do 80% direktnega davka. Za manjšega davkoplačevalca tedaj zlasti /.a zemljiške posestnike pomeni plačilo kuluka, če bi se doklade povišale za 80%. Pri tem ne smemo prezreti, da je zagrebška banovina določila samo en dan dela za kuluk, tedaj za delo ali plačilo dvakrat manj, kakor naša banovina. I'a v splošnem imajo v savski banovini manjšo bansko doklado kakor pa pri nas.
Apeliramo na gospode banske svetnike, da skušajo pri končni razpravi o banskeni proračunu doseči odpravo ali vsaj znižanje kuluka, če pa bi to ne bilo mogoče, pa vsaj znižanje banskih do-klad kakor smo zgoraj navedli.
Koledar
Petek. 23. januarja: Zaroka Marije Device.
Novi grobovi
+ Naida smrt. Dne 21. t. m. okoli 5 popoldne je nenadoma umrl gospod notar 1. Horvat v Kamniku. Zadela ga je pri pisalni mizi srčna kap. Mot mirnega značaja naj v miru počival
Mala kroniko
it Dodatek k članku Znamenita iara St. Vid na Dolenjskem. V štev. 16. letošnjega našega lista jc izostal pomotoma še imeniten l'aran | dr. thc-olog in philosoph Janez J a n e ž i č, rojen pri Kraljevih v Cagoščah ob Temenici; bil je znamenit profesor bogoslovja v Ljubljani, spisal je tudi zgodovinski roman Oospa iz Pristave v Domu in Svetu, dalje tudi obširno zgodovino svoje rojstne fare St. Vid, rokopis pa se je na poti v tiskarno na vlaku dolenjske železnice žal izgubil: knjige imajo pač svojo usodo. V označenem članku jc izpadla tudi številka rojstnega leta slavnega zdravnika-uOenjaka dr. Marka (Marya) Oerbeca. ki se jc rodil v Št. Vidu 1. 1658. in katerega obširen življenjepis je priobčil g. monsig. V. Steska v Dom in Svetu.	H. T.
it Rjavi žeblji so nevarni. V ljubljansko bolnišnico je včeraj prišel 67 letni Janez Urbanija, posestnik iz Gornjili Kosez Cl pri Moravčah. Ta so je pred enim letoin zbodol v hlevu z roko v rjav žebelj, roka pa mu je pričela sedaj otekati in je moral v bolnišnico. (Jrbanija jo v nevarnosti, du izgubi roko, povrhu tega pa je še hujša nevarnost, da se ni inficiral s telanusom.
it Nesreča pri strojih. Ljubljanski reševalni avlo je moral včeraj dvakrat posredovati v slučajih, pri katerih je stroj odtrgal prste dvema osebama. Prvi slučaj se je zgodil popoldne na Brezovici. Tam je pri posestuiku Ivanu Mar Inku bil uslužben 30 letni delavec Lovro Kucler, doma s Cruega vrha. Ta je popoldne rezal slamo s slamo-reznico, pa je pregloboko potlačil levo roko v stroj, ki mu jo roko zmečkal, vseh pet prstov na roki pn odtrgal. Poklican je bil reševalni avto. ki je Kuclerja prepeljal v bolnišnico. — Druga nesreča se je pripetila v tovarni Jakša na Celovški cesti 71 v Ljubljani. Tam je stroj odtrgal 21 letni delavki Mnrjji Kranjc, stanujoči v Mekinjah pri Kamniku, en prst ua roki. Tudi njo je rc2evalui
avto prepeljal v bolnišnico. — Prav gotovo je zadnji slučaj za lo delavko obžalovanja vreden in pomeni za njo izguba enega prstu znatno zmanjšanje delovne zmožnosti.
it Vreme v dria> i. Vreme je skoro v vsej državi enako dolgočasno in pusto, razen v Belgradu, kjer je malo deževalo, v ostalem pa nima samo Ljubljana oblačnega neba, na katerega je že navajena, ampak vsa država. — V Ljubljani je dosegel barometer 772.3 mm. temperatura ie j v spreminjala od 7.1" C do 0.0° C in pihal je sem in tja sluboten severovzhodni vetrič. — V Mariboru je dosegel barometer 772.4 mm, temperatura je bila od —1.0»C do -5.2»C pri oblačnem nebu in brezvetrju. — V Zagrebu ie kazal barometer 772 0 mm, temperatura od 2.0"C do «.0eC. Vreme oblačno 7. nekoliko močnejšim vzhodnikom. — V Belgradu je kazal barometer 771.3 inm, temperatura se je spreminjala le od 20"C do —00°C. Pihal je slaboten sever, ki je prinesel 3 mm dežja. — V Surajevu je kazal barometer 772.0 mm, temperatura se je spreminjala od 1.0»C do —0.2"C. Vetra ni bilo nobenega, pač pn oblačno kot povsod. — V Skoplju je kazal barometer 771.0 mm, temperatura je dosegi« velik skok od 10 0"C do —20"C, nebo oblačno iu brez vetra. — V Splitu je dosegel barometer le <00.0 mm, temperatura se je epnmiintata od 0.0 "C do 00*C, pihala je srednje močna burja, ki pa kljub temu ni pregnala oblakov z nebu.
it Uro štv« kanroptnih uradnikov politične eprave v Ljubljani je imelo svoj redni občni zbor v soboto 17. t. in. v banski a plači. Na občnem zboru so se obravnavate stanovske zadeve in je bil nato i «vol i en novi odbor: Dr. Ogrin Krati, okrajni načelnik v Kamniku, predsednik; Mulaček Rajko, banski svetnik, 1. podpredsednik; dr. Kariin Ivan, banski sekretar, 2. podpredsednik; dr. Novak Stanko, baltski sekretar, tainik; Lenarčič Alojz, politično upravni pripravnik, blasniinik; dr. Mlekui Josip, policijski višji svetnik, Trste ni a k Karol, okr. načelnik, Kette Oton, banski sekretar, Pezdič Franc, banski sekretar, dr. Trstenjak Alojz, okrajni načelnik. Lejrat Ivan, banski sekretar, dr. lpavic M., okrajni načelnik, dr. Haci« Lovro. okrajni načelnik, odborniki: Podboj Franc, okrajni' načelnik, Grabrijan Miloš, politično upravni pripravnik, fcink
Fran, banski pristav, Brezigar Mirko, okrajni pod-uučelnik, namestniki. Za preglednika računov sta bila izvoljena Žuidnršič Josip, okrajui načelnik iu dr. Bogataj Lovro, banski svetnik.
-A- Sadjarska in Trtnarska padraiaie« v Litijfl ima v nedeljo 25. januarja ob pol 11 v litijski osnovni šoli svoj redni občili zbor, zdruien s preti a va njem sadjarskega nadzornika ftkulja iz Ljubljane. Vsi sadjerojri in vrtnarji dobrodošli.
it Šofer in samovorač spisal ing. Josip Stolfa. V tej 300 strani obsegajoči knjigi podaja pisatelj konstrukcije, delovanje, ter strego avtomobila. Pojasnjuje opis s 300 jasnimi slikami v priloženem zvezku, 1er slovar tehničnih izrazov. Temeljita knjiga, ki išče sebi enake v vsaj strokovni literaturi te vrste, je neobhodno potrebna šoferju samovo-začu iu lastniku avtomobila.
ir Varujte se liripe! V srednji Evropi se je zopet pojavila hripa in mnogo ljudi vrgla na Itolni-ško posteljo. Tudi v Jugoslaviji se že opaža večji pojav te bolezni. So sicer le lahka obolenja brez vsakršnih komplikacij, vendar je treba večje opreznosti. Hripa se prena&i z okuženimi kapljicami sline, ki prihajajo v naše telo skoti usta in grlo. 7,a desinfeluiio ust so najbolj priporočljive Pan-flavin-pastilje. Jemljejo se naj takoj pri prvem znaku liripe.
it Prireditev Jadransko Straže v slovanskih narodnih noSah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljubljani.
* Pri bledi sivorumeukasti barvi kože,
utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije caša naravne »Frani-J osel« grenčice. V zdravniški praksi se uporablja Л'>ат-Језек vodu največ zaradi tega, ker na mil način odstraaja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. Frani-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljana Ljubljančan - mesojedec
Ljubljana, jan.
I'h je v Ljubljani konsiun nieea kljub gospodarski krizi precejšen, bo verjel pač vsakdo, saj je Ljubljana že skoro mulo velemesto. Vendar si ne more nihče predstavljali resničnih številk, če ne |>ozna delovanja mestne klavnice in številk, ki iih heleâi njeno kronika za lansko leto. I>n ima Ljubljana res moderno klavnico, to veuio že vt>i. prav tako pa so vzorne ludi njejie hladilne napravo itd. Zato se je |>oslužtijejo nolo ljubljanski mesarji, ampak tudi »e okoliške občine. Moste. Vič in Zgornja àiSka. Če bi mogli vso v lanskem letu v klavnici zakkino živino naenkrat peljati v sprevodu skozi Ljubljano, bi bil to obhod, ki bi trajal lepe ure in bi gti Ljubljana gotovo z večjim zanimanjem ogledovala kakor kakršnokoli drugo manifestacijo. Zakaj v tem -prevodu bi mukalo, krulilo, rezgetalo iu liiekctalo -15.352 glav. Meti njimi bi bili v absolutni manjšini konji, katerih so zaklali v klavnici 400. Rekord pa l>i odnesli ljubljenci Ljubljančanov — prašiči. katerih bi bilo nad polovico, It) je 24.i;87. V sprevodu bi korakala mogočna legija goved, ki bi štela 8035 parkljarjev. Za njimi pa bi prišla še močnejša voj-ka У7Н8 telel, za prešiči Lubljančanom najpriljublje-tiejšu panoga Pa ludi drobnice je v lanskem letu bilo zaklane v klavnici nič mani kot 3552 glav.
Kljub temu, tla klavnica izvrši prve predpogoje, ki :o potrebni za naše, dobre juhe in oh, tako redke pečenko, vrši se drugo, iiatl vse važno higiensko nalogo. V klavnici pregledajo namreč vsako zaklano žival, Če je zdrava in užitna. Prav tako pregledajo tam meso drugje zaklanih živali, ki prihaja na ljubljanski trg. Tako »=krbi klavnica ta naše zdravje in je v preteklem letu pregledala poleg na mestu zaklanih živali še 23 zaklanih in na ogled pripeljanih goved. 3712 telet. 2095 prašičev in 1670 glav drobnice. Prav tako je bilo v preteklem letu Se pripeljanega zn priblltno 230 tisoč kg mesa in mesnih izdelkov nn ogled v klavnico. Rezultat pregleda je bil: v 1. lflSn popolnoma zaplenjenih in uničenih 17 celih goved, 6 konj in 25 prašičev. Za pogojno užitne pa je pregled označil U> prašičev. Rojih meso je bflo sterilizirano in po znižani ceni prodano na prosti stojnici direktnim konaumentom, največ 3 kg na osebo. .Maksimalna cena takega steriliziranega mesa je znašala (KV'ô normalne cene. Zanimanje za lo ineeo ie bilo tako veliko, dn je prišlo ponj vedno 200 do 300 ljudi, ki so radi prišli po par ur ргеиМлј. samo da so prišli še pravočasno do cenenega meso. V kosih pa je bilo pri nadipregledu «li pogledu za-plenjeoega misa 10.087 kg. katerega so uničili. Razlog za zaplenil ve goved je bila v največ «lučajih metljavost, večkrat tuli tuberkulozo, parkrut jm gnojna vnetja in zastrupljanje. Metljava -o bila goveda le iz nižjih krajev, kjer so tudi mo'virjn in povodnji, tako z Ljubljanskega barja in z Dolenjskega. 1'ri prašičih je bil glavni razlog ikra-vost. zelo redko pn IrihiDo iu rdečica. Med konji («ta bila letos dva, ki sta bila smrkava, kar je imelo za posledico velike poizvedbi; po vsej deželi, ki jih je izvedla banskit uprava. V splošnem je bilo pri velikem številu zaklanih živali le zelo malo bolnih, približno dobra tisočinka, kar priča na eni strani o dobri živinoreji, na drugi strani pa to. tla znajo naši mesarji kupovati le zdravo živino.
Dohodki klavnice v lanskem letu so znašali okrog 4 milijone Din, ki so se porabili za vzdrževanje vsega kompleksa stavb, za plačilo osebja, davkov iu vseh polrebščih, premoga in za vzdrževanj« lastnega vodovoda. Premoga je pokurila klavnica 1600 Ion trboveljskega zdroba ali 160 vrrronov. Hkrati je bilo izplačanega 1,800.000 Din za obresii in amortizacijo 20 milijonskega dolgu, ki je nastal ob modernizaciji sedanje klavnice, tako da znaša po 3 letih dolg It; Se 15 milijonov Din. S lem uspehom je klavnica zadovoljna, saj pa je tudi 1600 kvadratnih metrov velika hladilnica vodno "zasedena, v zin rzo valu loi pn lahko vidimo cele skladovnice zmrznjenih šunk, srnjakov, zajcev in rib. ki čakajo lačnih zob v postu oziroma ob veliki noči. Klavnica izdeluje tudi led, čigar konsuin stalno rrsto in je lansko leto samo za led prejela 131.000 Din. Ledu lahko izdela na dan 1 vagon ali 1000 že znanih podolgovatih kosov, ki stanejo v prodaji na drobno in na doni postavljeni 7 Din, v klavnici
KokS za kovače in ceniralne Kurjave
iz angloskoga premoga
75 Din za 100 kg pri večem od jemu popust
franko plinarna nudi
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
pa C. Klavnica ima vsega osebja z uradnišivom vml 29 osHj. Izredno zanimiv pa je lastni vodovod, ki jo podoben napravi v Klečah 1er črpa vodo iz globine 27 metrov. Da je lasten vodovod klavnici izredno potreben, je razumljivo, če vpoštevamo, da rabi klavnica v obratu na uro približno 45 kubičnih inetrov votle, kar znaša na leto okrog 150.000 kubičnih metrov ali v denarju, če bi jo plačevali vodovodu v Klečah, skoro pol milijona dinarjev na leto. Tako je mogoče, da ne je vodovod že v prvem letu obratovanja iaplačal.
Od ogromnih količin mesa. ki je šlo lansko lelo s kosi klavnico, so skoro vsega povžiH v Ljubljani. majhen tlel jih v ljubljanski okolici. Izvoz mesa in mesnih izdelkov ni bil jtosebno velik. Se najbolj so šle, večinoma v Tmt, kranjske klobase kar je razumljivo, saj menda ni človeka na svetu, ki bi se mogel upirati zapeljivemu vonju kranjske klobas»». — Kdo od Ljubljančanov pa je pojedel večino tega mesa, jm v klavnici ne vedo. Kdor ima kaj soli. bo jtogrunlal že sani in če g« zanima tio vprnšanje. nmj gre mini« mesarskih stojnic in pogjeda malo na eenet
Kai bo danes?
Draaaa: Mercadet. Red D.
Opora: Zaprta.
tlniaa. verantlna dvorana: XIII. prosvetni ve« čer. Predava tir. Josip Jeraj: »Duhovno stremljenje sodobnega človeka«. Ob 8 zvečer.
Jakopičev paviljon: Od 8 zjutraj do 3 popoldne razstava Matije J a in e.
N'očno službo imata lekarni: dr. Pkcoli, Dunajska c. в in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg P.
Gospodarsko življenje pred 1900 leti
Ljubljana. 22. januarja.
Noto) je ptvd odličnim občinstvom društva Merkur, ki je priredilo že več zanimivih predavanj. predaval unlV. prof. msgr. dr. Josip .4. Ujčič o zanimivi temi: -Socialne tn gospodarske razmere v državi ob času apostola Pavla . Restavracijo Zvezda je občinstvo povsem napolnilo. Predavatelja po je pozdravil jiredsednik Merkurja tir. Fran Windlftrher.
Predavatelj je takoj v uvodu |Kivedal. da je zanj zgodovina učiteljic« življenja iu je zato povabil občinstvo ta 1H00 lel nazaj v dobo prvih rimskih cesarjev in krščanskih blagoveslnikov, zlasti apostola Pavla. Očrta I je najprej jtolitične razmere v tistem času, ko se je ravno izvršilo zadnje dejanje borbe med republikanskim in nionartilstičnim principom v rimski državi in ki se je končal z zmago zadnjem«. Rimsko cesarstvo je tvorilo najlepšo geografično celoto v zgodovini. Dobre cest? in še precej dobra navigacija stil urejevali promet. Rimska država je imela enoten denar in je bila enotno gospodarsko ozemlje. Kultura je bila visoka, za podlago pa je služila lielenska kultura. Gospodarstvo je bilo v rokah treh stanov: senatorjev. ki so bili hitifundisti ali agrurni kapitalisti; vitezov (et|uiles), ki s<> bili finančniki in veletrgovci in pa iibertov, ki so oskrbovali manjšo trgovino.
Preduvatelj jo opisal tudi iie/.iiuiie razmere na gospodarskem polju tedanje dobe, kako visoke obresti, iiioiiiauje nižjih slojev, brezposelnost, kar se je vse zrcalilo tudi v žalostnem »taliju religiozno moralnega Življenja. V tem času so nastopili Kristusovi blagovestuiki in zlasti sv. Pavel, ki so prinesli v Rim krščanske ideje. Zmaga idej Kristusa in oznaujevalca sv. Pavla je bil« najlepša in mnogo lepša od drugih dveh zmag Rima, namreč zmage z orožjem in z rimskim pravom.
Občinstvo je predavatelja toplo nplavdiralo za krasna izvajanja. K predavanju se Se jmvrnemo.
Lastnikom motornih vozil
Uprava policije v Ljubljani razglaša, da je v posesti evidenčnih tablic za motorna vozil» za 1031 in poživlja lastnike tuuradno registriranih motornih vozil, da se radi prevzema zglase na upravi policije, (oddelek za registracijo motornih vozil soba št'. 18). in sicer lastniki osebnih avtomobilov od št. 2—300 do dalje 23. jan. 1031; iast-niki tovornih avtomobilov rut SI. 2—1 do 2—200
26.	jan 1918; od St. 2—200 do 200 daljo 26. jan. 1931: lastniki motornih koles od št. 2—1 do 2—100
27.	jail.: od št. 2—100 do 2—220 28. jan; od Št. 2 do 2520 do 2—400 29. jim. 1031 ; od št 2—400 do dalje 30. jan. 1931. S seboj je prinesti tipno spričevalo, legitimacijo o dodeljeni evid. številki, dosedanje tablice (številke) in 35 Din za nove evitl. Številke. — Opomba: Interesenti naj se zglase le v dopoldanskih urah med 8 in 12.
O Društvo za ustanovitev župnije in zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima v nedeljo 25. juti. po zadnji sv. maši svoj občili zbor.
O Umrla je v splošni bolnišnici v Ljubljani po kratki mučni bolezni gtlčnn. Kristina Strmšek v najlepši dekliški dobi 20 lel. Pogreb bo v soboto ob pol 3 popoldne. N. p. v ni.I
0 Duhovno stremljenje sodobnega človeka jo
naslov zanimivemu predavanju, ki ga bo imel drevi ob 8 v verandni dvorani Uniona g. prof. dr. Josip Jeraj iz Maribora. Ker današnji svet ne pretresava samo gospodarska kriza, temveč duhovna kriza, zato sodobni človek išče novih polov v duhovnem življenju. Na marsikatero notranje vprašanje bo našel odgovor posetnik prosvetnega večera pri današnjem predavanju. Akademska mladina pa tudi srednješolska, katera instinktivno čuti notranjo preorijentacijo, bo gotovo z zanimanjem sledila temu predavanju.
O Slovensko katoliško akademsko starešinstvo vabi svoje člane, da se udeležijo predavanja dr. Josipa Jeraja, ki ga ho imel danes ob 8 zvečer na večeru Prosvetne zveze v IJnionu. Predaval bo o ^Duhovnem in socialnem stremljenju sodobnega človeštva«.
0 Klavirski koncert naše odlične pianistke .ladvige Poženelove, ki ga kot tretji jirosvetno-glas-
beni večer priredi nar. železničarsko glasbeno društvo .Sloga v Ljubljani v jionedeljek, dne 26. jan. 1931 ob 20. uri v svoji glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica), bo osobito za naSe glasbe učečo se mladino velike vzgojne važnosti. Pianistka gdč. Poženelova nam bo predvajala sledeči sjmred: 1. Barh-Busoni: Toccata tu ga v d-molu;
2.	Beethoven: Sonata, opus 27, št. 2 v cis-molu;
3.	Schumann: Simfonične etude. Pred vsako kompozicijo nas bo pianistka podrobnejše seznanila s komponisli. jioljudno tolmačila vsebino njih kom-|x>zicij 1er konstrukcijo posamezne glasbene oblike. Koncertne vstopnice od 2 do 6 Din se dobe v pred-, prodaji v trafiki Pugelj, palača jiokojninskega zavoda, Miklošičeva cesta.
0 Izložbe modnih trgovin so v leh pred pustnih dneh spremenile svoj obraz. Vsepovsod prevladuje svila, drage toalete so razvrščene v različnih okusno prirejenih skupinah. Iz vsakega okna lako lepo vabi, skoraj glasno kliče, zlasti cenjeni ženski svet: pridi, deklica, žena, izberi, kupi! Tudi druge izložbe trgovin so vse nekam oživele; predpust obeta biti tembolj živahen, čimbolj se bliža njegov konec. Samo eno vprašanje prihaja istočasno med ljudi: kje vzeti denar za vse te stvari, kje zbrati potrebno dobro voljo, ki naj premaga vse skrbi in težave, vse žepne krize, ki vse bolj tarejo uboge Zemljane. Na res je pa spet: marsikateri bo šel mimo tega vprašanja, češ, preti pust je predpust, pa ga zavrtimo!
0 Celo železniško lelezje kradejo. Obhodni paznik železniške proge Alojzij Gahrovšek iz čuvajnice št. 83 v Dravijah je prijavil jioliciji, da je neznan tat te dni enkrat odnesel s prelaza na Alc-šovčevi cesti tri železne plošče, ki so pokrivale kolesje za odpiranje prečnic. Te plošče niso bile pritrjene, bile pa so prav velike, dve 53 X 57 cm, ena pa 83 X 45 cm in debele 5 mm. Torej je moral lat precej težko nesti, preden je spravil te plošče drugam. Za železnico so te plošče se dokaj vredne, z« tata j« le malo, ako jih bo skušal prodati.
Kranj
Vlom v vilo dr. Sabothjr-a. V sredo /.jutrai Une 21. t. m. so dosedaj še neizsleđeni neznanci vlomili v vilo odvetnika dr. Beno Sabolhy-a ob pokopališču. G. odvetnik stanuje v mestu na Gl. trgu, ima pa lepo urejeno poletno hišo na bivši Matičikovi pristavi. Tatovi so odnesli nekaj dragocenih slik, posode in preprog. Tudi so vsepovsod pustili posledice svojega dela.
Milan Skrbinšek reiiser in dramski igralcc bo v torek 27. jan. zvečer ob 8. v L udskeni domu predaval o gledališču. Obenem bo to p edavane III. prosvetni večer, ki se mora radi zaposlenosti g. predavatelja vršiti namesto v soboto, kakor prva dva prosvetna večera, v torek. Predavanje priredi Dramatični odsek »Prosvetnega društva«. G. Skr-bittšek bo v prvi vrsti skušal pokazati stik, ki je potreben občinstvu, da pravlno doume in sledi i-gralcem. Obenem bo nekai recili-al iz proze in pesmi. Na zanimivo predavanje opozarjamo.
Jesenice
Smuka. Silno zuniiimii je je \ kidalo /.»t s|«. loni teknio nu Jesonecak. ki je bila prva te vrste sploh. O tekmi sami je že poročal Slov. Iist< iu »Slovem-cc. k. temo bi bilo treb« dodati samo še lo. da je mladi Ciril Praček. ki je odnesel prvenstvo v tej te/k i tekmi, član športnega odsek« уВогсс* iu vrl društvenik Krekovega prosvetnega društvu n« Jesenicah. Pri tolikšni udeležbi je /m zimigovolou velik« čast, kaikor tudi zn društvo, kateremu pripada. V večernih urah so bili vsi jeseniški lokali polni somih /.iniskili š|K»rtliikov, tako da so gostilničarji lahko veseli, d« se jc t« |HHiogo šjiorta tako hitro tuzvilu.
Brezposelnost jc povsod čutiti, tudi no Jesenicah. Vsak dun prihajajo mladi fantje iu krepki možje v tovorno iKvvpni^vvnt |hi delil. Ali, _ le nui lok« ter i je tolikanj srečen, d« jo sprejet, ker so slučajno rabili par novih delavcev. A ne samo tuji, tudi domačih moči je limono brez delo. Odrueli sinovi tovarniških uslužbencev zamen čakajo, kdaj 1нч prišel don, ko bodo sprejeli v delo in ne bodo več v breme svojih staršev.
De v, Marija v Po 9fu
Umrl je v splošni bolnišnici, dijak Curda i/. Vevč, sin vpokojenega finančnega urad. Vzrok zavratna jetika.
Občinska pisarna se v sobolo preseli v nove prostore občinskega doma pritličje levo.
Županstvo je dalo razglasiti prepoved voza-renja s kolesi po trotoarju proti postajališču. Vsc-kako umestna prepoved, ako pomislimo, da gre ob prihodu opoldanskih in večernih vlakov na stotine ljudi, ki so v vedni nevarnosti pred drvečimi kolesarji.
Žična železnica ta prevažanje papirja v balah v vevški papirnici, v tvorniška skladišča, kakor tudi nov stroj za glajenjc papirja sla prišla v pogon. Konic, ki so dosedaj prevažali papir, je tovarna prodala.
Brezposelnost. Pri nas je precej tudi sezonskih delavcev, ki so sedaj brez zaslužka. Tudi nekaj revežev, beguncev jc, ki nimajo dela in jela. Tem so se pridružile še odpuščene delavke iz Hribarjeve tovarne v Ljubljani. Sredi zime smo še. Prejšnja leta ie imela občina fond za brezposelne. Letos je tudi ta odpadel
Marfhor
Novo mesto
Ljutomer
Poslovanje okrožnega sodišča
po novem kazenskem zakonu in postopku.
Z Novim letom je minulo ono leto, odkar sv tukaj sodi j>o no veut k, z. in k. p. /. uvedbo novega ' kazenskega zakona se je bil delokrog okrožnih sodiš i; polrojil, delokrog okrajnih sodišč pa za polovico znižal. To dokazujejo za mariborske razmere sledeče Številke: Leto 1929. ko se je sodilo še po starem avstrijskem kazenskem zakonu, je bilo pri mariborskem okrožnem sodišču 1240 kazenskih zadev, leta 1930 po novem zakonu pn 9659, lorej približno trikrat več. Ista slika se nam nudi pri obtožnicah: leta 1928 je bilo pri tukajšnjem okrožnem sodišču vloženih 722 obtožnic, lela 1930 pa so je to število povečalo za približno lOOit, lako da je bilo torej v preteklem letu vloženih 1700 obtožnic in sicer je bilo 738 zasebnih. 903 pa javnih. V preiskovalnem zaporu pa se je nahajalo v preteklem letu 540 oseb.
Nasprotno pa se je pcwlovanje okrajnih sodišč precej omejilo, lako da je imelo mariborsko okrajno sodišče letu 1929 -1079 kazenskih slučajev, v preteklem letu pa jed va 2349, torej za približno polovico manj.
Pri vsem tem pa je potrebno ugotoviti, da je leta 1929 kakor leta 1930 navzlic potrojenenm delokrogu v preteklem letu poslovalo isto število sodnikov. Lela 1929 je namreč bilo pri okrožnem sodišču v celoti 8 kazenskih sodnikov in sicer trije preiskovalni 1er pet senatnih, od katerih pa so bili trije tudi prizivni sodniki kol druga instanca okrajnih sodišč. Leta 1930 pa je poslovalo ravno toliko sodnikov, pravzaprav še manj, ker je kazenski seuat se stojal radi bolezenskih dopustov dveh sodnikov od 1. julija naprej samo iz Štirih članov, ki so morali izvršiti ogromne agende kazenskega senatu, sodnika poedinca in razen lega še agende prizitivnega sodišča. V svrho razbremenitve tako oči vid no preobremenjenih sodnikov okr. sodišča je pač skrajna potreba, da se pomnoži število preiskovalnih sodnikov ter preobloženih članov senata oziroma sodnikov poedlncev. To bi bilo pclrebno tudi radi hitrejše rešitve kazenskih zadev, ker izgubi sodba na učinku, radi dolgotrajne preiskave 1er kasne razsodbe.
□	JKAD 1'anouija priredi v suboto dne 7. februarja ob 'I v dvorani Prosvetne zveze svo.i tradicionalni akademski večer in sicer pod pokroviteljstvom, rastnega damskega komiteja lev Jud. akademskega starešinstva. Cisti dobiček je namenjen fondu za revne akademike.
□	Ofenziv» ieparjev se cuti zopet v poslednjem času v Mariboru. Zlasti izginjajo ljudem denarnice ter ročne torbice pri raznih poštojališčih. Občinstvu se priporoča opreznost, ker jo na delu očividno velemestno izurjeni ieparski lipi.
G »»гееа pri Arehu. 18 lelni slikarski pomočnik Albin Furltui je pri Arehu spodrsnil na poledenelih tleh ter si pri padcu stri levo koleno. Prepeljali i-o ga v mariborsko splošno bolnišnico.
Q Krtuarsko vožnjo. V nedeljo dne 25. jan. priredi ziuiskosjiortni odsek SPI) v Mariboru kr-marsko vožnjo iz Klopnega vrha iu preko Peska na ltoglo ter Vitanjsko planino ter jx> Vol ovc i v Mislinje. V nedeljo dne 7. februarja pa priredi krmarsko vožnjo iz Klopnemu vrhu ua Jezerski vrh ter mimo zavetišča v Ribnico. Zbirališče obakrat v soboto zvečer nu Klopnem vrhu. kjer bo vsakokrat sv. maša, ki jo oskrbi mariborski Aljažev klub.
O Javna razprodaja raznih predmetov bo dne 25. t. m. ob devetih predpoldne v skladišču mariborske glavne carinarnice.
□	Nov« uvotua ter uvozu* družba »Jugo-iiupeks« so je csnovnlu v Mariboru. Bavila se bo 7, uvozom 1er izvozom kolonijnlncga blaga 1er deželnih pridelkov.
□	S K Maraton. Drevi ob 20 seja upravnega odbora. Točno 1
□	Vodstvo mariborskima gledališča se je odločilo, da se Wedekîndovn ' l.ulu uprizori po-slednjikrat v soboto; v »Odgedeni noči pa se bodo kočljive scene izločile. Poudarili jo treba, du takšne sceue za gledališče tudi v predpustuem času niso dopustne in da jih je bilo treba že vnaprej izločiti.
O Malarija v Mariboru! Malarija razsaja zunaj v gornjem delu Koroške eesle; huda bolezen v 13. letu po narodnem zedinjenju ter mirodni osvoboditvi. Razsaja po nekaterih napisih 1er jc posebno vrste bolezen, ki ima svoje globoke korenine v posebnosti mariborskih razmer. Tej malariji pravimo v naši materinščini slikarstvo ali slikarija. Ozdraviii pa ne шрге le bolezni mostni fizik ali kakšen d ruai zdravnik, ampak edinole — c brin il oblast.
□	N'a «tan mariborskega življenj» ••. V mariborskih policijskih zaporih je bilo v preteklem letu zaprtih skupuo 2435 oseb; cd teli je bilo od
СеЦе
-3 Pri oo. kapucinih sc bodo obha'a'.« duhovne •vaje za»UI. red celjskega okrožja in sicer 26., 27. in 28. januarja. Duhovne vaje bodo združene s proslavo blaženega hr. Konrada, kapucinskega lajika, ki je 43 let vratar v samostanu sv. Ane v Altiil-tingu ter laniko lelo 15. junija prilct med blažene.
& Šolska svetosavska proslava se bo vršila na pravoslavni praznik sv. Save \ torek dne 27.
ob 10. v telovadnici mestne narodne šole.
janiiiitia
Trbovlje
Določitev tretjega eolskega okoliša, te stoječe , dvoje šolskih poslopij na Vodah in v Trbovljah zda-leko več ne odgovarja predpisom zakona o narodnih šolah. Vedno naraščajočeuui številu mladine postajajo prostori premajhni, pouk se mora vršit: dopoldan in popoldan. Šolski odbori se že pnr lel posvetujejo kat ukrenili, da bi se temu odpjmoglo. Prosvetna oblast je bila nu vse to opozorjena in se ie odločila ustanoviti tretji šolski okoliš, ki bo razbremenil sedanje šole. Zato potrebna komisij« se sestane v petek in 'oo delala še v soboto. Seveda se bo okoliš določil, šolskega poslopja pa še ni. mislijo pa gradali na Plevčafkovem hribu, ki je za to gotovo primeren. Pri razdelitvi okoliša je pa «e misliti, kaj r. onimi učenci, ki hodijo eno uro daleč v šolo, ker stanujejo za Savo. In teh otrok j« ludi precejšni« število. Tem pa » sedanjo zamislijo razdelbe in zidanjem nove šule ne bo nič pomaga no.
Hrastnik
Nedelja «bcuih zborov je potekla pit, mirno.
V	Logerjevl gostilni je bil ob l popolduc občni zbor podpornega društva »Kovinar«. To društvo ima dobit» finančno podlago. — Ob istem času je bil občili zbor Narodnega podpornega društva v gostilni ZnvroSek. Tudi to društvo stoji dobro. —
V	konzumu je bil ustanovni občni zbor Zadrugo z« zidavo stanovanjsko hiše za rudarske upokojence. Zaradi občekoristnegn niuuena se je poskušalo doseči, da bi bila tu zadruga meddruštveim. Kot laka bi lahko oslula izven obstoječih zvez ter bi bila postavljena direktno pod kontrolo sodišča. Sklenjeno je bilo, da se zadruga včlani v Zvezi gospodarskih zadrug v Ljubljani, ki jo je ustanovil pokojni Ailloli Kristali. S leni sicer ni obseženo načelo popolne meddrušlvenOsli, vendar je sestava načelstva še dosti dobra in je od delavnosti načel-stva več odvisno, kako bo delovalo, nego od zveze, kjer je včlanjena zadruga. — Ob 5 popoldne je bil koncerl rudarske godbe v Narodnem domu .
Poročil se je v nedeljo popoldne g. Ignacij K ni e I. čevljar iz Gornjega potoka, z. gospodično Volavšek iz Loga. Bilo srečno!
Knjige družbe sv. Mohorja se lahko naročijo vsak delavnik v društveni pisarni pri Stihu med «rudnimi urami.
lašfco
Dnevniki so prinesli novico o smrti bivšega našega zdravnika g. dr. Savnika /. Kranja. Pisec teh vrst je videl danes sliko, datirano od 25. septembra 1877, kjer je bil pokojni H. tenorist bivšega pevskega zbora v Laškem. Slovel .jc med IjudsivOm za izbernegn zdravnika in blago dušo. Pokoj njegovi duši!
Preselitev pošto se bode izvršila Iz dosedanjih uradnih prostorov v prostore novozgrajene hiše G. Osolinn nasproti šole okrog 25. januarja.
Davkoplačevalcem! Davčna uprava poziva za vložitev davčnih prijav dohodka, ki je zavezan
davku na rente, za davčno leto 1931. Vri, ki imajo dohodke iz imovinskih predmetov iu imovinskih pravic, morajo vložiti prijave teh dohodkov uuj-kasueje do 20. februarja 1931.
Postni okrajni odbor v Novem mostu \ likvi- I duoiji pozivu vsmislu čl. 9 odredbe o prireditvi restuih okrajev v območju Dravske banovine r due 4. novembra 1930, Službeni list kos 37/23^-1930 vse upnike, da prijavijo cestnemu okrajnemu odboru svoje terjatve do 31. januarja 1931, ker se zaradi likvidacije cestnega odbora do določenega I roka v plačilo že .dospele, u ne prijuvljeue terjatve ne bodo realizirale.
Javna seja novomeškega občinskega zastopa se je vršilu v ponedeljek ob 5 popoldne v motni posvetovalnici.	•
Zupan jt: poročal, da je bila sklonjena pogodba s kne/oni Aucrspcigoui za nakup vodnih sil zu novo elektrarno na Dvoru pri Žužemberku za pol milijona Din. Soudeleženca Dular in Javornik pa nista stavil« .še pogojen irlotlc prodaje. Pogodba s tvixlko Novoltor« poteče s koncem tega leta; treba je torej misliti ua to, da se vprašanje preskrbi: mesta s ceneno električno silo reši. Sedanja električna sila je pretira ga.
Ker je mestna občina novomeška jjostala ■suiiiiostojna zdravstvena občina kakor tudi občini Šmihel-Stopiče in rečiuu je treba nastaviti svojega zdravnika, bi bi bili stroški manjši sc bo mesto dogovurjalo z imenovan' i sosednjima občinama, da bi se nastavil za v se tri zdravstvene občine skupen zdravnik.
Glede pritožbe društva hišnih posestnikov radi prestavitve sejmišč«, ter odloku okr. no-čelstv«, s katerim zahteva, da se vprašanje sejmišča ri ši v tek« enega meseca, pozivlje župan vse odbornike, da slavijo tozadevne pismene predloge na fijmnčiio-gosjHjdarski odsek, da lw zauiogt.l zadevo ra/.m^trivat«.
"klene se. <lu sc bo mestna občina ntevo-j u leska udeley.il« razstave, ki jo bo priredil tuj-
Ггв»»г|по druslv« v Ljutomeru je na svojem
zadnjem občnem /.bom imenovalo zu svoju časten
člana dva bivša ljutomerska kaplana, g. Jeriča, sedaj /.upniku v Dol. Lendavi, iu g. Premika, sedaj župnika v Šmihclu nad Mozirjem. Oba rta si s pridnim društvenim delom pridobila zaslug. Čestitamo!
Pomlad prihaja. I ličje petje se že sliši ob solnčuili dneh. Otroci so prinesli danes v šolo prv«-Irobenlke in zvončke. Ali Vam jih naj pošljemo, g. urednik? — Tudi letos so trobeutice rumene in zvončki beli. — (O, hvala lepa za |>rijozno misel. Urednik.)
I.ep pogreb gospe Hermine Krylove je pokazal nje priljubljenost. Zemeljske ostanke rajnko smo položili v Huberjevo grobnico ua ljutomerskem pokopališču.
Sport
danili sodišču 197 oseb, okrajnemu nacalstvu 149. ( „ko prometni svet kr. bauske uprave v Ljubljani obmejnemu kouiisarijatu 20. komisarijntu mest» 22. | ,,1, (nlsu velesejma. Nalogo zbrati za razstav«, ojnemu Okr upu 3. glavni carinarnici 28, glavnemu	■ • • -- -
v I
oddelku finančne kontrole », o rož niš k i po .-čaji v Mariboru 5, eskorliranih 91. vojKski bolniSnlci 1. javni bolnišnici 40. umobolnici 1. hiralnici L vzga-jališču 1. v domačo oskrbo 1- odginniih 017. v tukajšnjih policijskih zaporih je prestalo kazen 129 oseb. Vseli aretacij skupaj je bil" izvršenih I 133. prijav 4202. poročil pa 1
H Olepševalno društvo zr> nntgdalensko protl-111 ost je ima \ nedeljo dne '.'5. t. m. <b «I dopoldne v gostilni pri Vipavcu svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
jj Pri smučanju so .ie občutno poškodoval na licu 31 letni podpregleduik linančne kontrole Ciril Krn mer. Zdravi se v mariborski splošni bolnišnici. -
Ptuj
Olivezunci zgrnila rine in zeuiljarine morajo pu zakonu o noožcnjeiiih «vsehah javiti davčni up: i vi ime. očetovo ime in priimek. Navesti mciajo. če so poročeni. samski ali ločeni. Pridali morajo rojstno leto in omeniti otroke, le p lutke jc treba izročiti davčni upravi do tO. februarja. Kdov bi lega ne storil do predpisane g« due, oziroma kdor bi dal napačne podatke, bo kaznovan po zakonu. Natančneje je mogoče izničiti z razglasa n i mestni tleski.
.Na prvi seji občinskega odbor« v letošnjem letu, ki se je vršila 15. januarja, sc je ptujski župan s hvaležnostjo spomnil druge obletnice (». iunuurja kot velikega čina Nj. Vel. kralju, s katerim so jc preprečil rudi roj v državi. Občinski odborniki so so poklonili spo-niinii zasluženega francoskega maršala Joffrea. Prebran jo bil zakon o vinu iu pojasnil« k seji min istrskega sveta trd ti. decembra, ki jih jo dostavila fxinska uprava. Kor pa je bocdilo odredb tiskano v hrvatskem .jeziku, se tudi jituiski odbor strinja s sklepom mestnega 11:1-čelstva v Ljubljani, k« je zaprosilo bansko upravo, naj se dostavljajo ljudstvu tako va.žue spomenice v slovenskem jeziku, ker jih ljudje sicer ne razumejo. — V nadaljnjem jc odbor zu.nicnjul neka j stanovanj v \ oliki kasarni, dovolil podpore iiekuiei im društvom kakor tudi posauuvuikoui po sklepu mestnega iiibožnega sveta.
Razglas o kulukn. Veliko število obvezancev za uporabo ljudskega dela po določilih zakona o
samoupravnih cestah oziroma po tozadevnem pravilniku se še ni zglasilo pri občinskem uradu v sobi magistralnega tajnika. Prizadeti sc zato v lastnem iuteresu jvozivajo, da potrebno prijavo izvrše najkasneje do 30. januarja. Vpoitev pridejo
putrebni materija! prevzame občinski о:1»!чи1пк učitelj g. Viktor Pirnai.
žd|kin jMiroča, d<i iiua panudbo za jxj.sc'L lesa v mestnem go/dn za 1000 kubičnih metrov, (les j :1 zu jmidajo zrel, ker je mipnden od blba-darja) in poudarja, da svoječasno ni mogel izvršiti pi-члјаје radi oblastno prr^ovetii, dasi bi se bij les lakrJi proikil (и, 175 Din, « danes le ]> » približno 1(H> Din knb. ni. Sedanja ponudba se glasi za 110.000 Din. Sklene se razglasiti \ časopisju jjrodajo lega lesa in pozvali ponudnike. da slavijo pismeno ponudbe.
Nadalje «récita župan jtonudbo kandijske bolnišnice, glede jj«' dajo vst'li iieprcmičnin s lii.šo bivšega šolskega kuratorija za 150.000 Din po odbitku stroškov mostne občine okroglo 50 tisoč dinarjev, jxrj |x»gr>join. da se te nepremičnine jKkrabijo z« mestno hiralnico. Ponudba jo bila soglasno sprejeta.
Župan poroča o dopisu go. Vntouijo Pico-k. vo, da je postavljena cuoncHlstropua poslovna mi stanovanjska hiša na I'lorjanskcm trgu. s čemur je izpolnjen pogoj iu prosi za izjavo, tla so za moro. prepisati nanjo lastninska pravica. Župan predlaga, tla se izjavu glede ])repi«-n poda. čemur odbor pritrdi.
Sklone se. d« so odda «di-ka telovadnica do leti 1449. novomeškemu Sokolu ».
V jtolitijsko požarni odsek sta bila izvoljen« gg. Bernard Franc, dimnikar, iu Hočevar Martin, stavbenik. Za prneglcdovaku rattiuskiJi zaključkov sta tla prihodnjo sojo izvoljena gg. Pirš ludvik. pretek t Gnnsko kmetijsko šole. ter Ma I ko A., nadučitelj v |>rk'>ju.
Zalog
Tatovi. V noči na soboto so laiovi vlomili v gostilniške prostore g. C. Požar j a pri postaji v Zalogu. Poskusili so najprej vlomili skozi gledališko dvorano, ker pa tam niso mogli, so vdrli pri oknu, in odnesli razne predmete, ter kolkov in denarja v vrednosti 1300 Din. To jc pa že drugi vlom v Požarjevo gostilno, v teku enega meseca. Pred božičnimi prazniki so vlomili 1er mu napravili škode okrog 1500 Din. Naše vrlo orožništvo je baje storilcem že na sledu.
Stavbna delavnost se (udi v Zalogu žc začenja za letošnjo sezono, spričo izredno mile zime. Vozi se potrebni stavbni les in drugo. Kakor čujemo. bo zraslo letos lepo število stanovanjskih hišic. Vsekakor se bo z gradnjo hiš omilila stanovanjska kriza, ki je v Zalogu še občutna. Pri naših posestnikih jc mnogo ugibanja, ali pride kurilnica v Zalog ali ne. Mnogim posestnikom ob progi bi bilo pomagano, ker bi zemljišče primerno prodali. Po drugi vesti je pa že v šiški za kurilnico zemljišče kupljeno in odmerjeno, prvič vsi v ptujski občini stanujoči zadelo sposobni	Upravitelj zaloške šole g. S il ves 1er je iz-
moški od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 55 leta j pojjolnil nekaj pa na novo preuredil drevesnico in to brez ozira na višino neposrednega davka, ki ; na šolskem vrtu. Sedaj prične / nasadom četrtega
ga plačujejo. Drugič na vse v ptujski občini sta-nuiočc osebe ne glede ua spol in starost, ako plačujejo na lelo nad 100 dinarjev neposrednega davka. Gornjo prijavo morajo izvršili tudi banke, delniške družbe, konzorciji, podjetja in vse druge pridobitne ustanove. Podiclj.i in uradi, ki plačujejo uslužbensld davek za svoje uslužbence, pa naj pretilože ločno imenske izkaze uslužbencev z individualnim letnim zneskom uslužbeniškega davka, mesto da bi se njih uslužbenci sami osebno zgla-sili na občini.
Elektrifikacija Ptuja. Z oziroin na razne govorice, češ d» je ptujska občina odstopila in se odpovedala pravici prevzema zadružne elektrarne v Ptuju, smo naprošeni, objaviti, da občina trdno vztraja 11.1 svoji pravici do prevzema, kar se je ponovno sklenilo na seji občinskega clektrifikacij-skega odseka dne 19. januarja. O ostalih podrobnostih pa bo časopisje obveščeno v najkrajšem času.
Novi cestni odbor zu ptujski okraj ie v ponedeljek I'), januarja prevzel svoje posle. Načelnik imenovanega ndbora je ptujski župan g. Brenčič, podnačelnikn pa sla g. dr. Šalamun in ormoški trgovec g. Kuharič.
Banja Loka
Zagorje
Zalivala. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Zagorju se s tem najiskrenejše zahvaljuje »Katol. Prosvetnemu društvu, ki jc pomagalo uprizoriti igro >Donien v korist vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Dalje se zahvaljuje odboru Kat. Prosvet. društva za odstop dvorane po znižani ceni, kakor tudi cenjenemu občinstvu za obisk igre, ki je v gmotnem oziru prav dobro uspela. — Ob enem se Združenje vojnih invalidov priporoča za poznejšo eventuelno prireditev in enako naklonjenost. — Odbor.
Bolezen. Že nekaj času težko boleha naš g. župnik K a p š. Želimo mu, da skoro ozdravi.
Kamnit križ, visok okroglo dva metra so postavili v vasi Novi lazi. Vas jc s tem v svoji zunanjosti dosti pridobila iu bo še več. če se bo prostor okoli njega primerno uredil. Oni, ki so imeli trud z niiin, morejo biti zadovoljni. Stroške okroglo 0000 Din je pokril domačin, ki se je po ! več Telili vrnil iz Amerike in bival doma nekaj mesecev. Spomenik je v splošno zadovoljstvo vseli iz jako velikega kamna izklesal iu obdelal kamnosek j Skender iz Stalcarjcv.
letnika drevesc. Za kraj je to lep napredek.
Cestna razsvetljava nam večkrat na najboli prometnih in izpostavljenih točkah odpove. Želja je, da bi imel žarnice kdo domačih v zalogi. 1er naj se ga določi, da jih premenja, ako se pokvarijo. To prosimo.
Murska Sobota
Botnicšiiica v VI. Stilioti jc \ vsej okolici ena najmanjših in se je n« tem mestu že neštetokrat uaglašalo. tla je neobhodno mvlrebmt -'cćja. Isto kaže statistik« i/, preteklega let«. Dogajalo se jo. da jc bilo v bolni&nici nad 20 bolnikov več, kakor ima bolnišnic« postelj. Da pri tem na potrebno udobnost niso mogli gledati, je popolnoma jasno.
Upoštevajoč tukajšnjo raizinere moramo liaglasiti. tki jc bil preteklo lelo v bolnišnici promet izredno velik. Stanje je bilo sledeče: dne L januarju 1 19» jc bilo v bolnišnici 124 l»otnikov in sicer 61 moških in 65 žensk. V lok i let« jc bilo sprejetih 1161 bolnikov : 640 moških in 521 žensk» Celotno letno stanje je torej bilo sledečo: 1285 bolnikov in sicer 701 moški in 584 žensk. V teku letvi je bolnišnkio zapustilo 1104 bolnikov (604 moški in 505 žensk), umrlo je 57 bolnikov (28 moških in 29 žensk), v bolnišnici pa jo. ostalo 119 bolnikov (68 moških in 51 žensk). Bolniških oskrbnih dni jo bilo 46477. Povprečna oskrbna <lol>a je /,naš«l<i % dni. Največ bolnikov jc bilo 29. januarja 1950 in sicer 162, najmanj pa 9. .septembr«, namreč 'K. Operacij je bilo izvršenih 180 in sicer IVO večjih in 50 manjših. Vse operacijo je izvršil vodju bolnišnico g. dr. •skrilce
V začetku smo navedli, d« jc. bilo že nešteto prošenj in zahtev, naj bi dobil« Svbotu novo, večjo bolniSnico, ker I« ne odgovarja potrebam časa. Temu je res tako. Razpolaga - 140 posteljami. Cesto se dogaja ne lo io. da si vse postelje «ffiedeiie, marveč morata spoti dva bolnik« ua eni iiostoJji,
NEDELJSKI PKOGKAM ZIMSKO ŠPORTNIH PRIREDITEV
1.	Tekiua v skokih za prvenstvo Dravske banovine v Mojstrani.
2.	Tekma v skokih za prvenstvo MZSl' v Mežici v prireditvi Mariborske podzveze.
3.	Medklubska tekma ua IH km iu propagandno skakanje 7. udeležbo inozemskih gostov v Kranjski gori: SPD Kranjska gora.
t. Medklubska stnuška tekma na 18 km s startom in ciljem pri Planinskem domu na Kofrab: Priredi SK Tržič ob priliki svoje 10 letnice.
5. Medklubska tekma ua Medvednici na 18 kilometrov.
Snega je v obče tnalo, tako da tvorijo idealno smuške predele Je okolica Kranjsko gore in pa Pohorje 1er vse višine nad 1000 ni. V Bohinju je smuka dobra, toda le [>o senčni strani. Izmed skakalnic sta uporabljivi le v Kranjski gori in v Dovjem- Mo jst rani.
PRVENSTVO DRAVSKE BANOVINE V SMUAKIH SKOKIH
K nedeljski tekmi v skokih za prreeetvo Dravske banovine, ki se vrši v Dovjeni-Mojstrani namesto na Bledu, objavljamo še sledeče:
Tekma se vrši «b H popoldne, tako da je mogoče priti ie y dopoldanskim vlakom. Žrebanje se vrši tik pred tekmo neposredno pri skakalnici. Objava rezultatov 1к> ob 5 popoldne v hotelu Triglav. Vse prijave sprejema Smuški klub Dovje-Moj-strana.
JUBILEJNA PRIREDITEV SK TRXICA
Najboljši član SK Tržiča dobi od športne trgovine Rudolf Stransky on j>ar bambusovih palic in drugi najboljši član SKT dobi od tvrdke Kari liocak, Tržič, eno Themios-steklenico.
Tekmovalci izven Tržiča, ki prihajajo v soboto. dne 21. 1. m. 1 zadnjim vlakom (21), lahko dobe prenočišča v sledečih hotelih: Lončar, Stara j»ošta in Ana Gioboonik (Hotel Ljubelj). Tudi na Planinskem domu na Kotcah je za dobro postrežbo vse preskrbljeno. Smuk.
Redni občni iber SK Mure v Murski Soboti so vrši dno 11. februarja t. 1. oh |>ol 8 zvečer v bivši kavarni Pri Kroni .
RAZNO
Agitai Francozi so si /c postavili letošnji lahik-aatlctski program mednarodnih turnirjev. Vsega spoštovani« jc vreden ta spored. Francozi l>odo nastopili 7. junij« proti Italiji, teden
pozneje napram Belgiji. Angleška lahkoatilctska reprezentanca bo avgusta prišla v Pariz, kjer sc b« srečala s Krmcozi v mnogoobetujočem turnirju. Četrti nastop FrancoA>\ bo 16. avgusta proli Švici. Višek lahk<*itlct»kc se zorne p« bo 6. septembra ob prihodu Nemcev v l\ari/. koi zaključek ou je mišljen lahkoatlelski dvoboj ined Francijo in Ogrsko. — Jz vsega v klimo, da hočejo Francozi letos na Vsak način dokazati svojo moč v lalrki ailotdki. Želimo jim pri vsem njihovem programu kar največ uspeha, ki ga tudi zaslužijo radi izredne delavnosti ili spretnosti.
NOGOMET
Odločen nogometni Miti I lik. Zgodilo sc jc to v Belgiji. 1'ri nek i prvenstveni tckuii v llene-gau bi moral vsak od igra joči h klubov postaviti jx> enega strunskega sodnika. N11 zeleno polje pa stidelujoča klub« nista delegirala, kar se jima jc predpisalo. Nn igrišču samem r<i/.eii sodnika in igralcev ni biki nolicncga človeka. \ tukem slučaju so v Belgiji vrši tek-ma brez stranskih sodnikov. Poslujoči sodnik pu jo storil neka j nenavadnega. Pozval jc kapitanu obeli moštev in jim« podelil čast stranskega sodnika, seveda bi potom ne smela igrati. Oba moža pn sla se uprla iu zato ju je sod'nik izključil. Pa sodnik šc ni odnehal in je poklical od vsakega klubu še enega in tem« dvema ukazal isto ptitl enako pretnjo. T« dva jhi sta ubogal« in tekni« sc je odigral« le z t8 igrale*. ___
Omenjeni sodnik jo tudi z« Belgijo izjemen slučaj originalne bistroumnosti.
S kom bodo igrali lotos Nemci? Precej časa si niso mogli zediniti v nemški nogometni zvezi glede letošnjih mednarodnih nogometnih tekem, ki tiaj bi jih odigrala Nemčija. Sedaj vendar je sklep objavljen. Nemška nogometna zvezo namerava lelo« igrati s Francijo, kar t*» največja senzacija, daljo s Ho-landsko, švedsko. Dansko, Norveško in Nemško Avstrijo. Odstavili p« so z letošnjega programa tekmo s Žvico.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20. Pefek. 23. jan.: »MERCADET . Red D. Sobota, 24. jan.: »TRIJE VAŠKI SVETNlKt.
Izven.
Nedeljo. iT., jan. ol> 15: PRINC ESKA IN PASTIRČEK.« Ljudska predstav« po znižani!' cetmh. Izven,
ob 20: -GOSPA MINISTRICA«. Ljudska l>rotfsUvu po znižanih cenah. Izven. Ponctlel.je.k. 26. jan.: »RAZBOJNIKI«. Red \.
OPERA.
Začetek t vb Д). Pc tok. 25. jan.: /aprto.
Sobota. J4. jan.: »MADAME BUITLRI'LV« Rod E.
Nedelja. 25. jen. ob 15: NINA NANA. PUNČK.' MOJA«: >FIGURINE«. Ljudsko predstav« po znižanih cenah. Izven. Ob 20: sCXXSl FAN ПјТТЕ«. Gost«>vunjc g. Julija Bet et ta. Ljudska predstava po /niža nih conah. Izven, Ponedeljek. 26. jen.: Zaprto,
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 23. jau.: Zaprto.
Sobot«, 24. jan. ob 20: >DUH ZEMI JE«. M». N.
Kuponi. Zadnjič. Ntxlc I j«, 25. jan. ob 13: GROF LUKftENliLR-ŠKI«. Kuponi,
Dne 3. dec. lani je nastopila v dolini reke Može v Belgiji — kakor se naši čitatelji gotovo še spominjajo — tako gosta megla, da se v razdalji 2—3 metrov ni nič več razločilo. Megla je bila rumenkaste barve, prodirljivo vlažna in silno mrzla; v ustih je puščala nekak kislikast okus, v očeh in nosu je skelela, grlo se je stiskalo in dihanje je bilo skrajno otežkočeno. Megla ni bila povsodi enako gosta; mestoma se je komaj čutila, par korakov dalje pa je ležala kakor zid. Dvajset odstotkov ljudi, ki so zašli v meglo, je pod znaki zadušitve v dveh do treh urah umrlo. Med smrtnimi žrtvami so bili izključno nad 50 let stari ljudje, ki so že preje bolehali na dihalih in srcu.
Občinski zdravnik v prizadeti občini — Engins — dr. Streeg je pri mrličih dognal samo močan pritisk krvi v zgornjih zračnih poteh; ostalo drobovje je bilo neprizadeto. Tudi v krvi ni našel nobenih sledov zastrupitve. Injekcije adrenalina so pri nekaterih bolnikih povzročile olajšanje, pri drugih pa so dihanje popolnoma osvobodile.
Kaj točnega o strupeni megli znanost prav za prav ni ugotovila. Bordet —odlikovan z Noblovo nagrado — je izprva domneval, da
Stresemannov doprsni kip za častni spomenik v Mainzu. Kip je delo kiparja L. Lippa.
Zaslužena kazen
Bogat pariški trgovec je spoznal ženo nekega inženjerja. Ker mu je bila všeč, jo je pregovoril, naj se sodnijsko loči od svojega inož.a, češ, da se bo potem tudi sam ločil od svoje žene, na kar se bosta poročila. Inženjer-jeva žena je res dosegla razporoko, toda v tem se je bil bogataš premislil iu jo pustil na cedilu. Ženska je prišla v velike stiske, ker ni imela nobenega zatočišča. Vložila je proti trgovcu tožbo, ker ni izpolnil ženitne obljube. Civilno sodišče je obsodilo trgovca na plačevanje mesečne rente v znesku 3000 frankov, in to tudi za nazaj od 1. nov. 1928. Razsodbo utemeljuje med drugim naslednje: r-Proti nravnosti in javnemu redu greši, kdor s svojim bogastvom osvaja žene in uničujo posega v mir kake družine.«
Spominska гпашка italijanskega poleta v Južna Ameriko, ki jo je izdala italijanska poštna uprava.
Smrtna kazen na Čeho-s ovaškem ostane
Češkoslovaško pravosodno ministrstvo jc objavilo nov zakonski načrt o sm tni kazni. Smrtne obsoctoe so bile doslej v češkoslov. r -puuuKi zelo številne, toda izvzeinši devet slučajev, je predsednik Aiasaryk vse ostale obsojence pomilostil. Novi zakon daje sodišču možnost, da vpošteva olajševalne okolnosti in namesto predpisane smrtne kazni določi ječo, in lo najmanj 15 let. Za umor je najmanjši, kazen dosmrtna ječa. Kdor je obsojen na določeno število let ječe, se mr.re po prebitih 20 letin pogojno spustiti na svobodo, po 25 letih pa tudi dosmrtni jetniKi. — Za zločince iz nava ie se ustanove posc.mi zavodi, v katerih jili bodo pridržali po prestani kazni, največ deset let. Ker so to večinoma zločinci, ki so nevarni tuji lastnini, bodo za te zavode prispevale tudi zavarovalnice proti tatvini in vlomu, in sher po 2% zavarovalnin.
je bila bolezen influença, kar se pa ni potrdilo. Tudi domneva o aeroplanu, ki bi bil metal smrtonosni plin, je bila nevtemeljena. Megla tudi ni bila peščen oblak iz Sahare in strupeni plini niso prihajali iz zemlje. Malvoz in Firket sta slednjič bila mnenja, da je povzočila za-strupljenje fluorova kislina.
Kako je zašla v zrak? V Enginsu so tri velike tovarne: kemična, cinkarna (največja v Evropi) in velika tovarna za superfosfate V cinkarni uporabljajo rudnine, iz katerih se med kemičnim procesom in po raznih izpremeinoan tvorita žveplena in fluorova kislina. Nekaj poslednje uhaja v zrak. O tem priča dejstvo, da je večina šip v oknih enginskili hiš postalo ne-prozornih, kar more povzročiti edinole fluorova kislina. Pač so skrajno redki slučaji, da bi kdo umrl zaradi vdihovanja te kisline in nimamo o tem nobenih spisov. Zal se tudi v Enginsn niso napravili topol niti kemični niti fizikalni niti bakteriološki poizkusi, tako da je dogodek ostal zavit v temo. Vendar se da po anatomičnih znakih sklepati, da je navedena kislina, ki uhaja iz cinkove, povročila sinrt skoraj sto oseb.
Amerika
Trije ameriški slikarji so se ustili in hvalili s svojo umetnostjo. »Zadnjič« — tako je začel prvi, »sem malo desko tako marmorju епако poslikal, da se je pozneje, ko sein jo vrgel v vodo, takoj potopila, kot kamen.« »Kaj to!« — pravi drugi. »Včeraj sem obesil toplomer v svojem slikarskem salonu na steno, kjer sem naslikal pokrajino severnega tečaja, — in srebro je zdrknilo takoj do 20 stopinj pod ničlo.« — »To ni nič« — pristavi tretji slikar. »Moja podoba nekega newyorskega slikarja je bila tako naravna, da jo je bilo treba dvakrat na teden — briti.
Dr. Bcneš, čsl. zunanji minister, najresnejši kandidat za predsednika bodoče razorožitvene konference.
cerkev ter so poslali načrte pristojni oblasti. Oblast načrtov ni potrdila. A otočani se pa za to niso zmenili in zgradili so cerkev po svojih mislih. L. 1925. je imel v cerkvi pridigati protestantski škof, ki je pa zahteval, da se mora preje postaviti prižnica na pravo mesto. Otočani so se pritožili na kralja in škof je pridigal na prižnici, kjer je stala dotlej. — Občinske finance so v tako izvrstnem stanju da odpadeta na vsakega prebivalca samo po 2 švedski kroni davka na leto. Edini državni uradnik na otoku nima skoraj nobenih opravkov in je po poklicu ribič. Dasi otoški kmetje in ribiči ne sovražijo alkohola, se vendar nikdar ne opijanijo. Na otoku tudi ni nobene ječe. Pred 50 leti se je na otoku zgodil umor, toda izkazalo se je, da je bil morilec tujec, ki se je le mimogrede mudil ua otoku. Od tedaj do danes ni bilo na otoku težjega zločina. Zato imenujejo Hemsô »Otok poštenjakov«. Ali ne bi mogel in prav za prav moral biti ves svet tak otok poštenjakov?
Severni jeleni v tujskem prometu. V zgprnjebavarskem zdravilišču Garinisch-Partenkirchen so uvedli severne jelene, da se morejo z njimi voziti na,saneh.
Otok poštenjakov
Otok Heniso ob severni švedski obali se ' zdi kakor pravi paradiž. Njegovi prebivalci ne plačujejo skoraj nobenih davkov, med njimi ni zločinov in državno oblast vzdržuje ena sanm oseba. Vsega je na otoku 450 duš. Med njimi živi sporočilo, da so vsi potomci neke- , ga plemiča, ki se je bil iz neznanega razloga ! i celine umaknil na samotni otok. Za časa I ruske-švedske vojne l. 1809. je pristalo ob j otoku več. ruskih vojnih ladij, da bi otok za- ; sedli. Otočani pa so Ruse napadli in jih veliko ! ujeli, med njimi tudi poveljnika samega. — Pred 80 leti so hoteli otočani sezidati noVo
Smešnice
Uradnik: Ne morem si fiomagati, da zaspi™ \ uradu, gospod predstojnik. Otrok dobiva zobe, celo noč je vpil, talko da sem bil vsakih pet minut zibujen.«
Predstojnik: »Če je jju tako. potem bo jxi najbolje, da jutri otroka s seboj j>rineeete v urad.«
*
A.: »Ali te tvoja žena kdaj prosi denarja?«
II.: »Nikoli. Pač pa zahteva, posebno ob koncu meseca.«
Л
Ali je ono sredstvo kaj učinkovalo na pleši vašega moža?:
»Seveda je. Ko jc dobili račun, si je že lahko lase pulil.«
Znamenita urenjaska konferenca v Ameriki. Od leve na desno sloje: dr. Adains, ravnatelj Mount Wil-sonove zvezdarnice; dr. Mi Ison, ki i izvršil prve temeljne jiolzkuse relativiletue teorije; prof. Einstein in dr. Millikan, ki je raziskal elrovo žarenje.
Liubtj.drama: Trije vaški svetniki
Kmetska šala v 3. dejani,dh. Spisala M. ReaJ in in M. terkem.
(Premiera 21. jainuarva 1931.)
Letni so nam prinesli lo vašiko šalo Teegern-seerci, letos jo je igravec Ivan Cesar podoinačil in to uprizoril g. Fram Lipah. Igra spada med tako zvand lažjd spored, pri katerem občinstvo išče bcJi, zabave kot umetnosti. S tem nami nom smo jo diobili tudi pri nas. Če je uigai.al Nestroy, ki ima kljub klasični burčn^eti mnogo zastarelega in lcka.mega, je bilo naravno, da bo občinstvo to igro sp.e,elo z istimi aili še večjim smehom, iker je bte,a im se v prireditvi g. Cesarja vsa cedi domače primere iin ljudske zigovornosti. Zgodba o treh vaških svetnikih je hudomušna šala na račun slabe vesti, dob.ovoljma ienitbena pomota in dovtip nad gmntarsko oholost|o, pa vse do-«to.inio. Sicer je igra brez umetnosti, vendar kaže doibi'o odrsko spretnost. Slovencu ne da miru okvirni motiv Cankarjevega »Pohu šanja«, ki nas bol) in bolj zanima, odikod je prišel.
Naša igra je šla preko karaikterne in situacij-ske šale v domačo čuvsitvenost in se je zlasti v glavni vlogi, ki jo igra g. Cesar, razbohotila v veliiko čuvstveno dastiko. Občinstvo ni našlo skoraij oddiha, tako se je sme alo. Poleg g. Česanja ije postavila ga. Juvamova vzorno iin umiiieno izdelano podobo njegove žene, Ta dva igravca govorita tudi — dasi različen — vendar nop isiljtn li/udski jezik, g. Cesar celo poudar en dialekt, v ostalem pa je l.udsiki jezik — kolikor ga je bilo I — sila trpel zlasti v poudar arv.u topi,enih koin-zonaintov lj, nj, ki kar bijeijo na uho. Glavne vloge so igrali zadovoljivo še g. Daneš, g. Mi a Danilova, gdč. Boltarjeva, g. Jan. Značilen je bil 1 tudi tireitiji svetnik g. Smer k ol a, ki je ta večer praznoval svoj mali inspicieotski in igralski jubilej in zato prejel lepo cvetje. — Igra, ki je že prvi večer poleg stalnih naročnikov reda E piri-I vedla v gledališče zelo mnogo zabave žel nega občinstva, tako da je bilo gledališče skoraij nabito, bo vzibudila mnogo vesel a v na.,širših sloi.ih in gledališki blaga/,nik bo zadevo! en.	F. K.
„Akord" za januar
Januarski zvezeik Akorda, ki je prišel na svetlo prve dneve tega meseca, je načel četrti letnik. Ko se je pretežna večina češke revijal-ne književnosti v tem času žc popolnoma navzela breizsineruega svetovljanstva, je treba o tej reviji, ki je med njimi izjema, izipregovo-ritd spet in spet.
Zakaj jx> »Roizmaohu« in ob »Tvaru«, ki je bil v svoj krog zgrnili vrsto mladih loposlov-cev i.n esejistov, j>a lansko zimo prezgodaj prenehal, je Akord v povojnih '''tih najmočnejši boritelj za u veljavo katoti umetnosti na Češkem. »Akord ni eklektičon list, niti ni literaren, — Akord je vseskozi tendenčen list m se drugega dotilka samo priložnostno in izjemoma.« To izjavo je v prvo letošnjo številko na|>isal Durycli. Zdi se tni, da vse doslej ne on in ne kdo od sodelavcev ni tako določilo izpovedal o tem časopisu.
Ko še enkrat prelistavamo strani mdnulega letnika se moramo dotekniti vsaj nekaterih glavnih prispevkov.
Z enajstimi eseji je dal Durycli kvalitetno največ. Te stvari nam ne morejo biti edimoile tiskane črke. Že zategadelj ne, ker so pisane z gorečnostjo i»ro[x>vednika.
Pavel Eisner jc priobčil najzanimivejšo razpravo z naslovom: O nemškem pesniku in češki ženi.
Čebike književne dogodke jc gloeiral kritik Jan Strakoš z vehenienco in iznajdljivim kritiškim očesom. Posebej moram spomniti, da jc pravzaprav g. Strakoš odkril izredno nadarjenega pesnika iz mlade generacije — Fran-tiška Lazeckega, ki je zbudil zanimanje že s svojim debuiom: »Kruta chemie«. Nadalje je Strakoš poročal o Durvchovein: »Recjuieinu« in beležil glasove češkega sveta o njegovi epo-j>e ji : »Tavanje«. Izkazal se je tudi kot silno j>oleniičnega pisca.
Esejistični del je bil bogat nn mnogih daljš-ih razpravah iz peres najrazličnejših domačih in inozemskih avtorjev. Nešteto krajših stvari in opomb je jasnilo književne pravde in drobnejše dogodke.
Poezija pa je ostala čisto ob strani. B. Rey-nek je vse leto dal le dve svoji iin nekaj pesmi iz tujih književnosti.
Novi letnik, ki leži pred nami s prvo, januarsko številko, prinaša tri Durycliove stvari, nadalje E. Soiukopa razmišljanja »Okoli zakona«, »Diaioï o moderni oj>eri«, katerega sta dala M. Očadlik in F. Pujman, |w>tcm Dostalov članek »Moralist naišesa časa« in kot prikaz »Eno poglavje iz življenju |iatra Albrechta Chanovskega«. Preko teh naslovov sem šel samo s površno omenitvijo, da se bolj ustavim ob Durychovili stvareh. Njegov uvodni članek .Novo desetletje« je širok program za novo delo v prihodnosti. Prav tako je prog ram atičen njegov prispevek »Nekaj opomb«. Sredina celega pričujočega zvezka pa je odlomek »Pogreb« iz najnovejšega Durychovega romana: »Pa ni Anežka Berkova« (Gospa Anež-ka Berkova), ki ga bo izdal pri Kuncifu še (o loto. S svojo, do najfinejših odtenkov dounano in polno besedo opisuje pisatelj v tem odlomku s tolikšno sitnostjo, žarom im pristnostjo, d.a skoro v dihu jjrečitaš teh-le dvajset gostili strani. To bo eino med najboljšimi Duryolio-vdimi deli.
V novoletno številko uvaja Vaclava Renča prevod pesmi »Izgubljeno vino« od Paula Vulc-
ryja.	Z4.
*
Naš Dom. Te dni je izšla v C iri lovi tiskarni v Mariboru prva številka Našega doma v 1. 1931. Uvodoma prinaša to glasilo krščanske kmetske mladine članek »Blagovcst krščanske kmetske mladine«, v katerem sc v lapidami ter konkretno programatični besedi označujejo njeni vzvišeni cilji. Sledi izvirna iiovest »Razdejane duše«, ki jo je zti Naš Doni napisal »farni od Soče«. Nato prispevek »Ali je možen jxulet na mesec« iz vidika izjav raznih znanstvenikov. — Draina iz svetovne vojne z, naslovom »Za hrepenenjem |k> materi« gre h koncu iin se v prihodnji številki zaključi. Sledijo še »Slike iz sodobne ruske vasi«. Prav zanimivi in značilni so razgovori deklet v dekliških gredicah in fantov pod lipo. — Številko zakl jučujejo prispevki pod napisi Katoliška akcija. Zrno do zrna, Iz vseh vetrov, Gospodurski utrinki ter na knjižnem trgu. Dasiravno izhaja Naš dom samo na 16 straneh, prinaša vendarle izredno m,nogo gradi va. ki prihaja v po štev pri izobraževanju ter i vzgajanju kinoteke mladine. Naročnina znaša 12 dinarjev letno. Naroča se pri upirav.i Našegu j Doma, Mnirdlhor. Koroška cesta 5. Zaveclmo kršč. kmeteki mladini list najtoplejo priporočamo!
Znanost o strupeni megli v Belgiji
Kulturni obzornik
Samostojno zavarovanje zas. nameščencev
Socialno zavarovanje v naši državi je prikrojeno za potrebo delavskega stanu. Potrebe in zahteve privatnih in trgovskih nametčencev do so-cijalnega zavarovan]« so pa z ozirom na njihove drugačne razmere in višji družabni položaj mnogo višje, katerim delavsko zavarovan e ne more ustreči, niti ni v stanu obvarovati privatnih nameščencev pred proletarizacijo.
Zato so si privatni in trgovski nameščenci v naši državi osnovali svo;a lastna društva, potom katerih so izvedli bol še in njihovim razmeram ustrezajoče bolniško zavarovanje v lastnih d u-štvenih blagajnah. Take blrgane vzdržujejo Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, Društvo trgovskih in privatnih nameščencev Merkur v Zagrebu in Trgovaôka omladina v Belgradu. Z osnovanjem privatnih društvenih bolniških blaga'« 'je položen temelj za popolno socijalno zavarovanje privatnih nameščencev.
It navedenih razlogov in v prizadevanju, da ee ustvari popolno socialno zavarovanje privatnih nameščencev, sta Pokojninski zavod za nameščence in Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani dne 10. novembra 1930 predala gospodu predsedniku ministrskega sveta peticijo, v kateri naprošata kraljevo vlado, da razširi veljavnost zakona o pokojninskem zavarovanj« principi'etno na celo državo. Pokojninsko zavarovanj« naij bi se prevajalo po principu decentralizacije v tieh samoeto.nih Zavodih v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu.
Razširjenje naij bi se izvršilo pos oporna in sicer hkrati po teritorijalnem in personolnem principu. Po teritorijalnem pricipu naj bi se pokojninsko Zavarovanje razširilo na ostale dele savske, pri-morsikc in zetske banovine, v katerih je deloma že sedaj v veljavi, po personalnem principu pa na one ivameščence, katerim je kraljeva vlada že načeloma priznala pravico do pokojninskega zavarovan a (novinarji, rudarski nameščenci), ali ;ih namerava primati v novih zakonih (nameščencem občin, apotek itd.), kakor nazadnje tudi na nameščence akcijskih družb in denarnih zavodov.
Končno so imenovani zastopniki naprosili kr
Trgov, pogajanja s CSR
Načelnik češkoslovaške trgovinske delegacije dr. Friedtnann je dal dopisniku »Politike o pogajanjih tole izjavo:
Te dni se bodo začela pogajanja o dopolnitvi splošno trgovinske pogodbe z dne 14. dec. s carinsko tarifnimi odredbami. Te odredbe naj dajo na eni strani novo podlago za izmenjavo blaga. Na drugi strani pa naj omogočijo največje razširjenje izmenjave, v kolikor so za to dani pogoji na obeh straneh. Za časa pogajanj bodo rešena zelo važna vprašanja, ki imajo za narodno gospodarstvo obeh držav velik pomen, da bi se obema strankama omogočilo povečati izvoz svojih proizvodov. CSR je navdahnjena z najboljšo voljo, — v kolikor je to sploh mogoče v okviru trgovinsko političnih pogajanj, — da pomaga čimbolj razvitku izvoza jugoslovanskih proizvodov na svoj teritorij. Želje Jugoslavije, ki izhajajo iz narave njenega gospodarstva, se skoraj izključno tičejo reguliranja carin za kmetijske proizvode. Čsl. republika je v svojem sistemu carinsko-tarifnih pogodb že regulirala niz predmetov carinskega tarifa. Posebne; je bilo to storjeno v trgovinski pogodbi z Madjar-sko, ki pa je nedavno prenehala veljati. S prenehanjem kaže, da se je ustvaril nov povoljnejši položaj v toliko, da omogočuje Češkoslovaški v večji meri upoštevati posebne carinsko-tarifne zahteve Jugoslavije. Nasprotno pa se daje Jugoslaviji ravno sedaj možnost, da vzpostavi svojo produkcijo na CSR trgu. Razume sc, da bi bilo precenjevanje carinsko-tarifnih pogodb, če bi se v njih videlo edino izdatno sredstvo. Razvoj dosedanjih trgovinskih odnošajev obeli držav in njih zelo spremenljiv obseg jasno kaže, da so tudi druge okol-nosti, katerih vpliv se zelo opaža. Na jugosl. strani je to posebno rezultat žetve žitaric, ki v veliki meri vpliva na višino vsega izvoza, ravno fako tudi izvoza v Češkoslovaško, seveda pa vpliva tudi žetveni rezultat Jugoslaviji konkurenčnih držav.
Statistika trgovine, posebno glede jugoslovanskega izvoza v CSR, kaže, da so ravno te okol-nosti v posameznih dobah zelo vplivale. Nič manjši pa ni vpliv in moč kvalitete poiiujanega blaga, kakor tudi želje konzumentov. Veliko vlogo igra tudi direktna zveza države, ki izvaža, z državo, ki konzumira. Veliki napredek, ki ga izkazuje Jugoslavija v svojem kmetijskem gospodarstvu, tako v produkciji, kakor v organizaciji prodaje, kaže, da so mnoge tržke priprave čisto tehnične prirode, ki so doslej znatno otežkočavale razvoj jugoslovanskega izvoza. CSR samo pozdravlja razvoj v naši državi ter pričakuje oinogočenje ožjih odnošajev med obema državama. Tudi Cehi so zelo zainteresirani, da se realizira carinska tarifna pogodba, ter smatrajo Jugoslavijo za dobrega kupca svoiih proizvodov. Cehi so prepričani, da ima Jugoslavija dobro voljo, da upošteva želje CSR gle-
vlado, da unificira vse socijalno zavarovanje privatnih nameščencev na ta način, da izloči druttvene blagai,ne privatnih nameščencev iz okvira Suzoja ter jih priključi nosilcu pokojninskega zavarovan a.
Zahtevek po unifikaciji soci alnega zavarovanja privatnih in trgovskih nameščencev, ki Л nai izvrši 1) z razširjenjem pokoVinskega zavarovanja na celo državo s decentralizacijo uprav potom 3 samostojnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu in 2) z izlečenjem bolniškega in nezgodnega zavarovanja in delavskega aavarovanja ter priključitvijo društvenih bolniških blaga n nosilcu pokojninskega zavarovanja so »prejeli tudi predstavniki privatnih nameščencev v ostalih delih naše države, ki so sklenili sledečo resolucijo:
Predstavite!,'i društev Merkur, Društva privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, Beogiadska trgovaiûka omladina v Belgradu, Trgovskega bolniškega in podpo nega društva v Ljubljani in Pokojninskega zavoda za nauveičencr v Ljubljani so Vnili soglasno na svojem skupnem sestanku dne i i. m. v prostorih Beogradske trgo-vačke c mladine pri pretresanu načrta novega zakona o socijalnem zavarovanju, da se zahteva izločitev intelektualnih delavcev in trgovskih nameščencev iz občega soci alnega zavarovanja s posebnim saroo^talmni nosilcem, kakor je to izvedeno v vseh drugih naprednih državah.
Bolniško in nezgodno zavarovanje s« bo pro-vaiialo potom obstoječih treh bol.iiikih blagaç'n. V pogledu pokojninskega zavarovanja zedinild so se predistavitelji, da se obstoječe pokojninsko zavarovanje, ki je danes v veljavi v Sloveniji in Dalmaciji, razširi v načelu na celo državo n« ta način, da to pokojninsko zavarovanje izvriuiejo tri'ie same sic/ni zavodi.
Navzoči predstavitelji teh diuStev se bodo na svojih sestankih in zboruvanih in s svo imi člani in drugimi korpoiarijami zavzeli za gornji sklep.
Gorenji sklepi so biii predloženi gospodu ministru socijalne politike in narodnega zdravja, ki jih je vzel na znanje in obljubil, da bo sklical o tej zadevi nosebno anketo.
de njenega izvoza. V lakih razmerah jc možno čvrsto prepričanje, da bodo pogajanja v kratkem uspešno zaključena.
Aihohoi pogonsko sredstvo za moior/e
Po nalogu Zveze kmetijskih producenlov špirita v Zagrebu in centralne rafinerije kmetijskih producentov špirita v Slavonskem Brodu sta napisala dr. ing. Viktor Koudelka, vseučiliški prof. v Zagrebu in Josip Grof Bombelles, veleposestnik v Opeki pri Vinici, knjižico Alkohol kao sredstvo za pogon eksplozivnih motora u iiiostranstvu i kod nas.
Knjižica uvodoma povdarja, da je oskrba ogromnega števila motornih vozil na evetu s potrebnimi pogonskimi sredstvi postala važno gospodarsko in tehnično vprašanje, posebno pa za one države, ki nimajo svojih izvorov nafte in so navezane, da krijejo svoje potrebe z uvozom iz inozemstva. V teh državah se je jiokazala neob-Imdna potreba, da se nadomesti, kolikor toliko inozemski proizvod. Zadnja leta se je začel v Franciji, Nemčiji, Italiji, Češkoslovaški, Madjar<ski, êvedski in Španiji, vedno bolj uporabljati alkohol mešan z bencinom, kot pogonsko sredstvo iu v več državah je zakon predpisal prisilno mešanje alkohola z bencinom. Da je alkohol postal jako važno pogonsko sredstvo, se je pokazalo, da je mešanica alkohola z bencinom v gotovem razmerju boljše sredstvo za pogon motorjev, kakor čisti bencin, drugič pa daje kmetijstvo tako neizčrpne količine alkohola, ludi v naši državi uvažamo letno nad 20.000 ton bencina, ki se ves uvaža iz inozemstva. Poraba pa stalno narašča. Na drugi strani pa imamo veliko produkcijo špirita, ki pa se ne razvija, kakor bi bilo želeti. Produkcija špirita je z.našala leta 1927/28 99.000 hI, od tega v industrijskih tovarnah 86%. Opažamo, da je produkcija v industrijskih tovarnah uarastla od leta 1929/30 od 10.000 na 85.000 hI, odstotni delež od 20 ua 86%. Naša produkcija je v primeri z drugimi državami majhna. Saj znaša kontigent v Nemčiji 2,800.000 hI, v Češkoslovaški 050.000 hI, na Poljskem 729.000 hI, na Madjarskein pa 420.000 hI.
Knjižica se obširno bavi z zgodovinskim razvojem porabe špirita za pogon motorjev. Že leta 1864 iu 1873 so bili izdelani motorji za pogon s špiritom, ki so vsaj teoretično dokazali, da je pogon mogoč. Francija pa je prva uvidela, kako potrebno je iz vojno obrambnih ozirov, da se dobe potrebna pogonska sredstva za motorje. Sedaj ima Francija uvedeno obligatno mešanje bencina z al-kolom. Sedaj se letno porabi že skoro 400.000 lil špirita v formi abs. alkohola. Poraba takozvanega nacionalnega goriva »Carburant national« pomaga francoskemu kmetijstvu in preprečuje prevelik uvoz beucina. V Nemčiji se letno proda 250 do 300.000 lil alkohola v pogonske svrhe in pri vsaki sesalki
se dobi poleg bencina tudi Moiiopolina'. To ie mešanica alkohol» in bencina. V Češkoslovaški je svobodna prodaja dala I. 1928'29 čez 53.000 hI Dynalkola. Na Madjarskein se sedaj mesečno pre>-da 10.000 hI absolutnega alkohola v pogonske svrhe. Tehnične prednosti mešanja alkohola z bencinom so sledeče:
1.	Špirit iu absolutni alkohol se more rabiti brez primesi bencina samo v visoko koinprimira-nih motorjih specialne konstrukcije.
2.	Homogenost zmesi sc da doseči le s porabo različnih sredstev za hoinogeniziranje.
3.	Zmesi špirita z bencolom ali homogenizl-rane zmesi špirita z bencin! imajo mnoge prednosti pred čistim bencinom, odnosno bencolom.
4.	Alkohol se meša v vsakem razmerju z bencinom in sc more v takem stanju iiorabiti za pogon vsakega eksplozivnega motorja.
5.	Za pogon vsakega eksnlozivnega motorja brez izoremembe njegove strojne ureditve se daio porabiti mešanice absolutnega alkohola z bencini, v katerih se nahaia alkohol v razmerju v primeri z bencinom kol 20- 30 : 80 -70.
6.	Prednosti tako sestavljenih mešanic v primeri i bencinom (na pr. možnost visoke komore-sije itd.) napravijo mešanico alkohola z bencinom kvalitetno bolišo, kakor čisti bencin in sicer po zaslugi dodanega alkohola. In zato
7.	je upravičena vtf'a """na za pridodani alkohol. V svobodni trgovini, to ie v konkurenci s čistim bencinom, konzumenti tudi priznavajo to večjo prednost.
V Franciji, Nemčiji, Madiarski in Italiji jc uvedeno nrisilno nvšanie alknhla z bencinom.
Knjižica, ki je bila napisana meseca oktobra lani, konfuie sledeče: Važni in neodgodni trgovin-skono!itični in voinoobrambni razlogi zahtevajo, da se tudi pri nas čimorej predniše prisilno mešanic bencina z absolutnim alkoholom. Nad vse važni kmetiiski razlogi kažejo na to, da je v današnji težki kmetiiski krizi upravičena In edino nio-goča rešitev tega vnrašania tako, da se nroizvod-nia za "oeonske svrhe potrebnega alkohola poveri izkliučno kmetijskim tvorn'cam šnirlta, ker s?mo tako prinaša večia nrodukciia alkohola narodno
gospodarske in kmetijske koristi.
*
Dovozi prašičev ua dunajski trg so lani znašali 1,114 000 glav, od tega iz inozemstva 837000 (1929 1,020.000, iz inozemstva 874.000). Iz Poli«ke je lani padel uvoz od 530.000 glav na 438.000. Domača dobava prašičev se je povečala za 60%, iz Jugoslavije na za 53% v primeri z letom 1928. Dovozi iz Madjarske pa so se popetorili, romunski dovoz pa je padel za 42%.
Borza
22. jan. 1931.
Denar
Devizni tečaji so bili danes nadalje čvrstejši, slabejše pa so bile le devize Pariz, Praga in Trst. Do zaključkov jc prišlo samo v devizah Dunaj, Newyork in Praga, katere je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2278.50 bi. Berlin 1346.25 bi. Bruselj 789.37 bL Budimpešta 989.04 bL Curih 1095.90 bi. Dunaj 794.67—797.67 (796.17). London 274.94 bi. Newyork 56.435— 56.635 (56.535). Pariz 221.92 b|, Praga 167.28—168.08 (167.68). Trst 296.35—296.52.
Zagreb. Amsterdam 2275.50-2281.50. Dunaj 794.67-797.67. Berlin 1344.75-1347.75. Bruselj 789.37 bi. Budimp. 987.50—990.50. London 274.54 dO 275.34. Milan 295.432-297.432. Newyork 56.435 do >6.635. Pariz 220.92-222.92. Praga 167.28 do 168.08. Curih 1094.40—1097.40. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 4.91 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2271.50—2275.50. Berlin 1344.75—1347.75. Budimpešta 987.54—990.54. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 797.67—794.67. London 274.34—275.34. Newyork 56.4350— 56.6350. Pariz 220.92-222.92. Praga 167.28-168.08. Trst 295.38-297.38.
Curih. Belgrad 9.1280. Pariz 20.2525. London 25.0875. Newyork 516.875. Bruselj 72.025. Milan 27.055. Madrid 54.50. Amsterdam 207.90. Berlin 122.S7. Dunaj 72.65. Stockholm 138.40. Oslo 138.10. Ko|)enhagen 138.10. Sofija 3.7425. Praga 15.295. Varšava 57.85. Budimp. 90.25. Atene 6.675. Carigrad 2.445. Bukarešta 3.07. Helsingfors 13.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes cvrstejša, vendar so se tečaji v primeri z včeraj le malo izpremenili. Promet je bil zabeležen Ie v vojni škodi. Med bančnimi papirji je bila Jugo banka zaključena po neizpretnenjenem tečaju 78, učvrstila se je Srbska banka na 193, Zemaljska pa jc bila zaključena po 132. Nadalje je narastla Praštediona, ki je bila zaključena po čvrstem tečaju 975. Industrijski papirji beležijo le zaključek v delnicah Slavonija po 200.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.50 bi. 7% Bler. pos. 80.50 bi. Celjska pos. 160 den. I.jublj. kred. 125 den. Praštediona 970 den. Kred. zavod 170— 180. Vevče 128 den. Stavbna 40 den. Split cement 350—400. Ruše 200-230.
Zatreb. Dr?, pap.: 7"' inv. pos. 88 bi. agrari 51 bi. vojna škoda ar. 417-418 (417), kasa 41» M.
2. 415—417. 3. 115—416.50. 8% Bler. j>os. 91.75— 92.50. 7';; Bler. pos. 79.50—80. 7% pos. DHB 79.75 do 80.50. 6% begi. obv. 66—67. Srečke Rdeč. križa 48 bi. Bančne delnice: Ravna fc'ora 75 d. Hrv«t»ka 50 d. Katolička 30- 38. Poljo >6 57 Kreditna !25 do 129. Union 1«1 d. Jugo 77.50-78.50 (78). Lj. kred. 125 d. Medjunarodna 07.50 d. Narodna «310 d. Obrtna 30 d. Praštediona 970—980 ( 975). Etno 135 d. Srbska 192-194 (193). Zemaljska 130-134 (132). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Gutt-mann 130-132. Slaveks 32 bi. Slavonija 200-202 (200). Našice 975 bi. Danica 95 bi. Pivara Sar. 210 do 220. Drava 225-237. Sečerana Osjek 300 H. Nar. ml. 20 d. Osj Ijev. 220 d. Brod. vag. 90—95. Union 95 bi. Vevče 128 d. Isis 40—46. Ragusea 375 do 390. Oceania 200 d. Jadr. plov. 545 d. Trboveljska 330- 335. Snlit cement 300-360.
Belgrad. Narodna banka 8130, 7% inv. poe. 87 (25.000), agrari 51—51.50, vojna škoda 417— 417.50 (1000), II. 415.50 (300), 6% begi. obv. 66-67, 1% pos. DHB SO (4000).
Dunaj. Don. »av. jadr. 89.00, Wiener Bank-vetein 16.45, Creditanstalt 46.80, Escompteg. 157, Živno 87, Union 23.30. Outtmann 16.30, Mundus 38, Alpine 16.25, Trbovelj. 40.25, Rima Murany 54.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London : 7% Bler. pos. 79.25—80. Newyork: 8% Bler. pos. 91.50— 92.50, 1% Bler. pos. 79.25—80, 7% pos. DHB 79.25—80.
Žitni trg
Novi Sad. Oves: bč., sr. 150—156. Ječmee: bč., tr. 63-64 kg 115—120. Koruza: bfc. »r. m«rr. april, maj 87.5—92.5; bč. maj 90-95. Moka: ii. 7 135—140, ostala neizprcmenjeua. Vse ostalo
preinenjeno. Promet: pšenica 12, oves 3, ječmen 1, koruza 29, moka 12, otrobi 4 vagone. Tcfldfflrt neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca prijaznejša. Promet maihen. Pšenica: marc 14.36, zaldj. 14.36~-!4-37; maj 14.71—14.72, zaklj. 14.71—14.72. — Rž: marc 10.40—10.45, zakli. 10.40-10.44; maj 10j60~10.65, zaklj. 10 60. — Koruza: maj 12.33-12.37, zaklj. 12.3?—12.39; tranzit maj zaklj. 9.85-9.90.
Radio
Programi ffndin-Lfubffenei
Petek, 23. jan.: 12.15 Plošče (airije jugoulb-vaiMikih umetnikov, so-renade) — 12.45 Dnevne vesti — 15.00 Čas, plošče, borz« — 17.50 Radio ork«ster — <8.30 P. dr. B. IV>mine*c: llmetnoef v vsakdanjem življenju — 19.00 Dr. I jo v ro Šumnik: Francoščino — 19*50 (Jo«podinj*ka um (Krekova gospodinjska šola: Novodobna j»re-hrana) — 20.00 Šah — 20.30 Pevski solistični večer; sodelujeta ga. Skvarča (sopran) in g-. Živko (tenor) '— 21.30 Plošče — 22.00 Časovne napoved in poročila.
Sobota. 24. januarja: 12.15 Pkišče (mešan piogram). — 12.45 Dnevue vesti. — 13.00 Cas, plošče. — 17.30 Plošče. — 1K.O0 Viktor Pirnat: V dolini gradov (Gradovi Volavče, Mokro polje, Na golem). — 18.:30 Radio orkester. — 19Л0 Oa. Ort-haber: Angleščina. — 20.00 Dr. France Veber: Poglavje iz filozofije. — 20.30 Duet slovenskih narodnih (>esini (Meze-Golob). G. Kak uša igra na harmoniko. G. Žujiec poje pr leske jiesmi. — 22-00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Radio orkester.
Dragi programi t
Sobota, 24. januarja: Belgrad : 11.25 Plošče. 12.35 Kadio orkester. 16.00 Plošče. 17.00 Radio orkester. 18.00 Plošče 20.00 Prenos koncerta iz Novega Sada. — Zagreb: 12-35 Plošče. 17.00 Radio orkester. 20.00 Koncert.
—	Budapest: 12.05 Koncert orkestra. 17.25 Plošče. 19.15 Koncert vojaške godbe. 20Ж) Orgle; nato ci-ganska glasba. — Dunaj: 12.00 Ojioldanski koncert. 15.25 Plošče. 17.15 Komorna glasba. 19 35 Petje. 20.00 'Kraljica Kristina-, igra. 22.25 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 16.35 Otroški kotiček. 16.45 Plošče. 19.30 Pestra glasba. 20.45 Prenos operete. — Praga: 12-30 Bratislava. 1(530 Mor. Ostrava. 18.20 Pesmi. 19.20 Bratislava. 20.00 Ljudski večer. 21.30 Pianoforte. 22.25 Mor. Ostrava.
—	Langenhers: 13.05 Opoldanski koncert. 17.00 Popoldanski koucert. 19.30 Čarobna piščal' , opera (prenos iz Berlina). 24.00 Jazz glasba. — Rim: 12.45 Lahka glasba. 17.00 Lahka glasba. 21.00 Prenos opere. — Katovice: 12.10 Plošče. 15.50 Varšava. 16.10 Plošče. 18.15 Mladinski koncert. 20.30 Lahka glasba. 22.15 Koncert. 23.00 Plesna glasba.
—	Miihlacker: 10.30 Popoldanski koucert 17.00 Domača glasba. 19.30 Berlin: 'Čarobna piščal", opera, W. A. Mozart. 22.30 Plesna glasba. — 1лв-don: 15.30 Orkestralni konceri. 18.45 Oktet. 20.00 Koucert. 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12.30 Bratislava. 15 00 Plošče. 15.00 Plošče. 10.30 Koncert orkestra. 1H.00 Kitara. 18.20 Glasba. 2000 Praga. 22 25 liadio filin, plesna glasba. — Leipzig: 12.00 Plošče. 16.00 Mladinska ura. 10.30 Popoldanski koncert. 19.30 "Čarobna jiiščal . prenos iz Berlina). 22.30 Plesna glasba.
\Ш i

\Stâ
^ilP
■oцa. ► C<d

'J 5
°
faš!**
e ot
3 » ' 0 ix
„•■«Si «o
e ss-s s«
8 •> N „i?
JS^S" li
.čj
ПЧП
- NCC
a ». s » :
c —
- '"IS
• d « S*e?Il
Л» -—
.sj B l/i a
c — - >. ш N »> r« --	«r
„ 'J » £ 2 »a e а S »
■B ~ tJ — > 1g" I
90
Hans Dominik r
Moč treh
Roman U leta 1935.
Lord Maitland je bil začel svoj govor tiho in neslišno. Stavek za stavkom pa je povzdignil svoj glas. Sedaj je molčal.
Učinek njegovih besed si mogel vidno opaziti na članih vlade. Sir Vincent Rushbrook je povesil svojo spodnjo čeljust in strmel v govornika z odprtimi usti. Lord Gashbrook je izgubil svojo samozavestno mirnost in poskočil. Vojni minister je skušal braniti svojega podrejenega polkovnika Trottera. Le lord Horuc je ostal na svojem prostoru in nadaljeval z mirnim, prepričevalnim glasom, da so mu morali verjeti vsi poslušalci: Gospoda moja, nekoč sem že izrazil svoje mnenje o malo srečni izberi polkovnika Trottera za ta pohod. Prevarili so ga in Američani so najbrž vedeli za lo. Po tem, kar sem slišal od Američanov o trojici v Linnaîeu, smatram, da je izključeno, da bi se dali od starega vojščaka kot je polkovnik Trotter, enostavno sežgati v svoji hiši. Njegovo poročilo je zvenelo prav verjetno. Toda mene ni prepričalo in gospoda dr. Glosina in Cira Stonarda pač tudi ne.
Sir Vincent Rushbrook je med govorom lorda Horaca imel priliko, dit 'je zaprl zopet svojo spodnjo čeljust. Barva njegovega obraza se je stopnjevala iz rdečega v modrordeče. Sedaj je bruhnil: : Ali more človek s petimi čuti verjeti, da postanejo lahko trije posamezni slabotni ljudje nevarni svetovni sili? Cira Slonarda bi mi bilo zelo žal, če bi se dal mučiti s tukšnimi praznimi strahovi.c
Lord Horac je pustil koleričnega admirala, da je
mirno dogovoril. Potem je sam mirno nadaljeval: NCir Stonard ve bolje kakor mi. Od doktorja Glosina. Glosin je edini, ki pozna izum od njegovega početka. Ta ve mnogo bolje nego mi, kako daleč je onim trem sedaj že uspela iznajdba, koliko morejo z njo narediti in koliko ne. Dokaz za to mi je spremenjeni ameriški bojni načrt. Bojne sile, ki so jih postavili proti britskemu otočju, so umaknili. Diktator se boji, da bi mu oni trije ne mogli vpasti v bok. Zato je preložil napad na južno poluto, kjer se čuti varnega pred oblastjo treh...
Lord Gasliford ga je prekinil. Če bi imeli vi prav, potem šele ne bi nikakor razumel diktatorje-vega postopanja. Kako more začeti vojno proti nam, ako st1 res boji moči trojke? :
Razlago za lo je treba iskali v diktatorjovi osebnosti. Cir Stonard je brez dvoma največji državnik dvajsetega stoletja. Za Jurijem Washingtonom je storil največ za ameriško Zvezo. Ako ne bi bil hlepel po časti, da postane diktator in da vztraja nn če bi bil delal kakor Washington, bi stal v zgodovini poleg Washington« in tudi nad njim.
Častihlepje in vlastiželjnost sta ga oslepila. Ameriško ljudstvo, ki je bilo navajeno na stopetdesetletno svobodo, vlada dalje z neomejenim absolutizmom. Toda sedi na vulkanu. Zato potrebuje vedno novih uspehov. Ako jih ne doseže, je konec njegovi diktaturi. Zgodovina nas uči sto- in stokrat. Igra va banque in mora tudi igrati va banque. Ameriški čut za svobodo je prenašal pritisk, dokler je bil spomin na sramoto japonskega poraza še svež in dokler je Cir Stonard stalno večal tnoč in bogastvo Amerike. Pa tudi
tedaj le z nevoljo. Njegova oblast nc prenese odmora v njegovih zunanjih uspehih.
Po njegovi zmagi nad Japonsko је^ oslal Anglež kot edini tekmec. Kdor pozna osebo Cira Stonarda. je moral vedeti, da bo skušal pobiti tega poslednjega tekmeca. Potem bi bil dosežen vrhunec. Amerika bi obvladala svet. Cir Stonard bi obvladal Ameriko.
Tedaj pn se pojavi med nami in njim skrivnostna Moč. 0 njenih namerah bi zdaj še molčal, ker jih ne vidim jasno. Uspe mu, da nas porabi kot orodje,
da uniči to moč. Stvar se je ponesrečila. Vsaj ne sigurno posrečila. Toda Cir Stonard ne more več nazaj. Napada, kjer misli, da ne bo ovire. Če bi bil sedaj, ko se je pripravljal več mesecev na vojno, sklenil mir, bi bilo konec njegove oblasti.
Začel je vojno kot vojskovodja, ki dvomi nad uspehom, ki pa hoče rajši pasti na čelu svojih če! kakor pa se umakniti. Cir Stonard je na meji tned genijem in norcem. Vsekakor je že prekoračil mejo proti slabšemu.t
Besede lorda Maitlanda so očarale člane kabi-neta. Diktatorjeva jxistava je stala pred njimi v svoji veličini, pa ludi s svojimi slabostmi in pomanjkljivostmi. Vprašanje vojnega ministra je spravilo tovariše zojH't na realna tla.
^Kaj naj storimo sedaj? Ali naj se branimo? Ali naj se zanesemo na skrivnostno Mor, o katere bivanju je vsaj, da rečeni tako, lahko vsak posameznik prepričan ali pit ne? Ne bi bilo vredno Anglije in njene zgodovine, ako bi se dali v slabotni nadi na nadnaravno pomoč zadržati in ne bi storili vsega, kar je potrebno za našo varnost.*
Proda se
gela jedilnica
dobro ohranjena, obstoječa iz:
velike kredence, male kredence, omare za knjige, raztezne mize, 6 stolov, 2 kompl. zaves.
Ogleda se lahko v nedeljo med 11. in 1 uro na Resljevi c. 9-П., levo
+ Mici Kos, soproga polic, komisarja, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njena iskreno ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Cecilija Kormšek
dne 21. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 23. januarja 1931 ob pol 4 pop. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 22. januarja 1931.
Mestni pogrebni zavod.
<=sV -*f'r- ' «i

ZAHVALA. Potrta v neizmerni žalosti radi izgube svoje nadvse ljubljene matere
MARJANE MEHLE
se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so mi lajšali moje gorje v težkih dnevih. Predvsem se zahvaljujem zdravniku g. dr. Pavlu Krajcu za njegov izredni trud, čč. sestram Leonišča za vso skrb in nego moji materi, rodbini Vodnikovi za ves trud in pozornost v moji nesreči, vsem darovalcem vencev, predsedstvu, ravnateljstvu in uradništvu Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani za poklonjeni venec in spremstvo pokojnici, sorodstvu in vsem, ki so pokojnico spremljali na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 23. januarja 1931.
Marija Mehle, užaloščena hči
«f 'T'irt..• .......r. ■ ;•;.• чги-' • •	'5.
Z oh v a4 a
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka, tasta in strica, gospoda
Dominika BatteUno
bivšega podjetnika
in za poklonjeno krasno cvetje in vence, se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo.
Končno se zahvaljujemo vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega blagega pokojnika v tako častnem številu spremili v prerani grob,
Ljubljana, dne 22. januarja 1931.
Žalujoči ostali
MALI OGLASI
Vaaha droboa vrti ca I SO O In ali vsaka be>ed< iO Dar Na|manJ$l og'M . S i In. Oglasi nai •leve! vrstic sc računi |o vi*«.. Za odgovor nn o Na vpra&aiifa brez zuamlfc ne oduovarl» mo I
Gospodinja
Kmetsko dekle, staro nad 30 let, vajeno gospodinjstva, išče službe pri manjši družini v mestu. Naslov pri upravi »Slovenca pod št. 674.
Službo
obč, in posojiln. tajnika ter organista sprejmem kjerkoli. - Ponudbe pod »Zmožen« upravi »Slov.«
Lovski pes
velik, močan, zelo temno-rujave barve z veliko liso na prsih, se pogreša. Na novem ruiavem usnjenem ovratniku nosi letošnjo štev. 36. Kdor kaj ve, naj sporoči noliciii ali pa na oglas. odd. »Slov.«
»ИПШ»]
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, se išče za trgovino mešan, blaga. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 718.
Vrtnar
sposoben za vodstvo večje vrtnarije, se išče. Ponudbe pod »Vrtnar« na upravo »Slov.« štev. 729.
Snažilca pribora
močnega fanta, išče Hotel Štrukelj.
Vajenko
za damsko krojaštvo takoj spreime T. Kune, Sv. Petra cesta 4, II. nadstr.
Pekov, vajenca
sprejmem takoj; hrana iti . stanovanje v hiši. Nande I Tušar, Sp. Šiška, Medve- ' dova ulica 30.
Čamernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36
|,lugo-avto| Prva oblast, koncesnonirana Prospekt zastoni Pišite poni!
Krojači in šivilje!
Dobrega krojenja se naučite le v tečajih, ki iih vodijo obrtniki-strokovnjaki. Nov tečaj po Svečnici s pomladnimi modeli in kroji, brez katerih Vam bo nemogoče delati garderobo. Pomočnikom in pomočnicam za preizkušnjo šoec. pouk. -Modni salon, v katerem se lahko vadite v šivanju. - Oblastveno do-volieno K"-o'no učiUšče, Ljubliana. Stari trg št. 19. Kroji po meri!
Nova vila
štiristanovaniska na prodaj v bližini sv Krištofa. Pojasnila pod «Ugodna lega 24«.
Prodam hišo
s posestvom in gozdovi, primerno za kolarsko in kovaško obrt, na Gorenjskem blizu kolodvora in farne cerkve. - Istotam naprodaj motorno kolo s prikolico. - Poizve se v upravi lista pod št, 631
Prodariib
Krojači, pozor!
Proda se dobro idoča krojačnica na dalmatinskem otoku zaradi odpotovanja. Sigurna eksistenca. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 524.
Puhasto perje
čisto tobano po 48 Din k C druga vrsta oo 58 Din Ug čisto bele gosie po И0 Din ke tn čisti puh po 250 Din kfl Razpoši Itam pc poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb lltca 82 Kemična čistil niča pena
Stanovanje išče
medicinec med bolnico in univerzo. - Ponudbe pod šifro »Sobica« na upravo.
žaao
venecijanko vzamem v najem. - Dopise ie poslati na podružnico »Slovenca« v Celju.
"ИПВДЈЈЖЈМИГОМ
Vrednostne papirje
srečke obligacije delnice kupuie upravništve »Merkur« Liubhana Šelenbur-gova ulica b II. tel. 30-52
ILIONA SUHADOLC naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je njena nadvse ljubljena, srčno dobra mamica, sestra itd., gospa
M Suhadolc pol Pour
dne 22. januarja t. 1. po daljšem mukepolnem trpljenju, previdena s svetotajstvi, Bogu vdano za vedno zatisnila svoje blage oči.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto dne 24. januarja 1931 ob 'A4 popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu. Ljubljana, dne 22. januarja 1931.
Spalne oprave
nove, hrastove, orehove, politirane, solidno izdelane, ceno proda F e r d o Primožič - mizarstvo in parkete, Trnovski pristan 4, Ljubljana.
Žrebetna kob la
5 let stara ki bo storila v teku 14 dni, vaiena lahki in težki vožnji, zelo pohlevna zanesljiva za vse, nanrodai pri I. Lev-stek. Sodražica.
Za naroJne noše
različni predmeti se prodajajo v Kapiteljski ulici št. 3, dvorišče, levo.
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Liubliana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.
Klavirji!
pianini in harmoniji se strokovn aško popravljn;o in najčistejše uglašu eio. Tovarna k'avir ev R. War-binek, L ubliana, Gregorčičeva 5.
ВДЗВД
Krušno moko io
гжеп^ 'чшка
vedno «vežo. kopite rele* ugodnr ori
A VOLK LJUBLJANA
Real leva cesie ï\
гл
ШЉ.М 2056
AVOtAOO-ÎO V
Mestni potrrehnl znvod » I.Jnhljnnl
Galoše in snežni čevlji
TRETORN
z znamko
„TRETORN"
sestoji iz najboljšega in najsol'd-oejšega materijala, tako da se odlikujejo v na večji Irpežnosti. Zato ne kupujte nepoznanih fa-brikatov, temveč le galoše in snežne čevlje z znamko TRETORN, ker je dokazano, da ni boljših.
Ш
4-
Županstvo občine Breznica naznanja tužno vest, da j je umrl dne 31. januarja 1931 večletni občinski odbornik, | gospod
Jožef Legat
posestnik v Žirovnici, član in odbornik gasilnega društva na Breznici
Pogreb se bo vršil dne 23. januarja 1931 ob 10 Ук dopoldne.
Breznica; dne 21. januarja 1931.
Finžgar, župan
mM Шв
+
Prostovoljno gasilno društvo na Breznici nanznanja tužno vest, da je umrl dne 21. januarja 1931 večletni član in odbornik v 46. letu starosti, gospod
Jožef Legat
posestnik v Žirovnici in obč. odbornik občine Br ;znice.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v petek 23. januarja 1931 ob 10K izpred hiše žalosti v Žirovnici na brezni-ško pokopališče.
Breznica, dne 21. januarja 1931.
Prostov. gasilno društvo na Breznici
ar, nace
lnik
Globko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš predobri soprog in zlati papaček, gospod
dr.Fran Horvat
kr. notar v Kamniku
danes, dne 21. jan. 1931 ob 18 nenadoma umrl.
Predragega pokojnika spremimo v petek, dne 23. januarja ob 16 na mestno pokopališče na Žalah, kjer ga začasno položimo k počitku. — Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin.
V Kamniku, 21. januarja 1931.
Berta dr. Horvatova, soproga Vera, Ivo, not. pripravnik, Nada,
otroci
Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani; Karel Cea
Izdajatelj: Ivan Rakuven.
Urednik Fraui Kroni/ar,