/Primorski Št. 73 (15.175) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 -Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNINA PlAČANA V GOTOVM * CISALPINA GESTIONL. investicijski skladi Dir'TlZn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKd tržaška kreditna banka 1500 lir SREDA, 15. MARCA 1995 Pravila igre veljajo m vse Vojmir Tavčar l J/Pravni svet Ri j , prepise novin ovne pogodbe, kc 7^Jeseni zamenjal vi Tf1 m televizijsl *lk°v. Tako je nrfitnr na . uor smdikat. nn^retor je oce jtemisvetRai, a’eh,°jSs kakovosti tele formacije in v ij ter so se uspe 1 s. tekmeci zase erozijskega kon ^nvest.6Na t d?vayni svet ni jalnim stn ajožnosti, da bi ajegov nacrt, p ^a2sodba vec£žt cijevna gostuje e 5^,' z deja obiti. To j, na.še zla -is, aavezoiko rŽa’>bi tadido ^jske Zali,ko vami nikov djskii v vse samo tnora korek lovne Vb na i | Rai je ravnal I protisindikalno RIM - Vodstvo Raia je ravnalo v nasprotju z določili novinarske pogodbe, ko je lani jeseni zamenjalo odgovorne urednike vseh radijskih in televizijskih dnevnikov. Tako je odločil rimski pre-tor, ki je sprejel priziv novinarskega sindikata in odredil, naj Rai vsaj začasno vrne krmilo prejšnjim urednikom. Levosredinske sile so v tej odločitvi videle dodaten razlog za odstop upravnega sveta Raia, medtem ko so desničarske sile ocenile razsodbo kot nezaslišano. Na 2. strani ■ Bizec v tovorni I vlak: 2 mrtva RIM - Včeraj je nekaj po polnoči potniški br-zec Rim-Milan trčil v tovorno kompozicijo v kraju Ponticelli di Citta della Pieve v Umbriji. V nesreči sta izgubili življenje mati in hci iz katere pri Viterbu, ki sta bili namenjeni v Milan na televizijsko oddajo, več desetin potnikov pa je bilo ranjenih. Kaže, da je nesrečo zakrivil tovorni vlak, ker ni spoštoval signala. Preiskovalci so priprli oba njegova strojevodja. Na 2. strani ITALIJA / OSTRA BITKA V POSLANSKI ZBORNICI Danes odločitev o vladnih ukrepih RIM - Zbornica bo danes odločala o vladnih gospodarskih ukrepih. Včeraj zvečer je predsednica Irene Pivetti prekinila razpravo, potem ko je predsednik vlade Lamberto Dini naslovil poslancem poziv, naj umaknejo popravke in naj podprejo manever, ker »v igri ni usoda te vlade, ampak usoda italijanskega gospodarstva in italijanske države«. Dinijev apel je bil epilog izredno napetega političnega dne, med katerim se je premier osebno angažiral, da bi prepričal politične sile naj podprejo predlagane gospodarske ukrepe. 2e dopoldne je poslance ob koncu splošne razprave in pred začetkom glasovanj o popravkih opozoril, da bo »gospodarska vihra težko obvladljiva, če parlament ne sprejme vladnih ukrepov«. Nato pa se je sestal z vodstvi vseh parlamentarnih skupin. Njegov napor je bil usmerjen predvsem v prepričevanje Kartela svoboščin, vendar od nekdanjih političnih sopotnikov je premier dobil samo negativne odgovore. Usoda manevra je na nitki. Podpirajo ga DSL, Ljudska stranka in Severna liga, medtem ko je SKP razdvojena. Skoraj polovica poslanske skupine je pripravljena podpreti vlado, medtem ko temu nasprotujeta predsednik Armando Cossutta in tajnik Fausto Berti-notti. Vlada je bila včeraj v zbornici poražena dvakrat, dokončni izid pa bo jasen danes. Glede na politični naboj razprave o gospodarskih ukrepih, odločitev zbornice - kakršnakoli bo - ne bo brez posledic. Na 3. strani GORICA / NA SEJMISCU h Mihoil Gorbačov zagovarjal pereslrojko in svojo politiko GORICA - Mihail Gorbačov (Foto S. Ferrari) je včeraj pred polno kongresno dvorano goriškega sejmišča krčevito zagovarjal perestrojko in tudi sicer vso svojo politiko. Za sedanje stanje v razpadli Rusiji je odgovornost pripisal pučistom, ki so poleti 1991 zrušili njegovo oblast, in Jelcinovi upravi, ki je s prehitro privatizacijo povzročila pravi gospodarski in družbeni polom. Gorbačov je tudi dejal, da so v nekaterih vzhodnih državah zopet na oblasti nekdanje delavske stranke, ki pa so si tokrat oblast pridobile na demokratičnih volitvah, zato jih Zahod ne sme diskriminirati. Na 8. in 10. strani j Razsodišče ljudske stranke I razveljavilo glasovanje RIM - Razsodišče Ljudske stranke je pozno ponoči sprejelo sklep, s katerim je sprejelo priziv nekaterih elanov vsedržavnega sveta LS in razveljavilo glasovanje, s katerim je levica spravila tajnika Buttiglioneja v manjšino. Buttiglione tako ostane tajnik stranke, vendar se polemike, tudi glede sestave strankinega razsodišča, še niso polegle, temveč seo se še zaostrile. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Slabo vreme v južni Italiji Stran 2 Se stavka na deželnem sedežu RAI Stran 3 Stališče dolinske sekcije DSL Stran 4 Slovenska ustvarjalnost v Trstu Stran 5 Železarna - dober korak naprej Stran 5 Kdaj slovenska konzulta? Stran 9 Skupina Utfiba navdušila Stran 13 UEFA: Juve in Parma naprej Stran 23 Buckler in Scavolini izgubila Stran 24 V Bosni umrlo 9 francoskih vojakov SARAJEVO (dpa, Reuter) - Včeraj se je na Igmanu zgodila doslej najhujša prometna nesreča pripadnikov modrih čelad. Pri zdrsu oklepnika s ceste je umrlo devet francoskih vojakov, štirje pa so bili ranjeni. Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Akaši je svoj tridnevni obisk v Sarajevu in na Palah konCal brez večjega uspeha. »Položaj je kritičen. Ce najpozneje v treh tednih ne dosežemo ničesar, bodo spopadi najverjetneje vnovič izbruhnili,« je dejal pred odhodom iz bosanske prestolnice. Na 16. strani PIZA / PEKLENSKI STROJ JE BIL V PAKETU, KI JIMA GA JE IZROČIL NEZNAN AVTOMOBILIST Baibarski bombni atentat hudo pohabil malega Roma in sestro PIZA - On je izgubil oko, njej pa je odtrgalo desno roko in razmesarilo levo. Ko sta triletni Emran Demirov Asanov in njegova trinajstletna sestra Sengul Demirov-ska iz osemčlanske romske družine prosila miloščino v predmestnem Cisanellu, jima je neznani avtomobilist izročil paket in odbrzel. Dekletce je odprlo paket mislec, da je v njem darilo (morda punčka tipa Bar-hie, ki so jo preiskovalci našli tam hlizu), nenadoma pa je počilo in otroka sta obležala v mlaki krvi. V paketu je bila grobo izdelana bomba. Nekaj ur po podlem in nezaslišanem do- godku se je veC kot tisoč ljudi na pobudo Pokrajine in Občine Piza ter sindikatov CGIL, CISL in UIL zbralo na manifestaciji in uprizorilo protestni pohod. Prebivalstvo je ogorčeno. Je šlo za barbarski rasističen napad ali za dejanje neuravnovešen-ca? To skuša ugotoviti namestnik tožilca Nicola Pisano, ki je prepričan, da je neznanec otroka hotel ubiti, in ki še vedno raziskuje tudi ozadje januarskega atentata na Romcka v Cascini. Emran in Sengul bivata s starši in štirimi brati v taborišču Ospedaletto, doma pa so iz Skopja v Makedoniji. RAZSODBA PRETORJA / KO JE ZAMENJAL ODGOVORNE UREDNIKE RIM/NA POSVETU FNSI Predsednica Raia Letizia Moratti s podpredsednikom parlamentarne komisije za TV Maurom Paissanom (foto AP) RIM - Ko je odslovil prejšnje odgovorne urednike radijskih in televizijskih dnevnikov in umestil sedanje, je upravni svet Raia kršil določila delovne pogodbe in ni spoštoval pravic sindikata. Zato mora suspendirati sedanje direktore in in vsaj za nekaj dni spet vrniti krmilo starim direktorjem. Tako je sklenil rimski pretor Francesco Ciampi, ki je v celoti osvojil priziv sindikata novinarjev proti zamenjavi odgovornih urednikov vseh dnevnikov Raia. Novico o razsodbi, ki je eksplodirala z rušilno močjo bombe, je včeraj sporočil odvetnik novinarskega sindikata Dome-nico Damati. V svojem prizivu je novinarski sindikat poudaril, da sedanji upravni svet Raia, ki mu predseduje Letizia Moratti, ob zamenjavi odgovornih urednikov ni obvestil sindikalnih struktur podjetja o razlogih zamenjave, kot to določa 34. Člen delovne pogodbe. V tem ravnanju je pretor videl protisindikalno ravnanje in zato sklenil, da začasno razveljavi nova imenovanja. Upravni svet Raia, ki je bil umeščen lani poleti, je zamenjal odgovorne urednike vseh radijskih in televizijskih dnevnikov kljub dejstvu, da so znatno povečali gledanost dnevnikov. Poklicne zasluge za nove upravitelje niso bile zadostno jamstvo in zato so bili Dimitrij VolciC (TGl), Paolo Garimberti (TG2), Andrea Giubilo (TG3), Barbara Scaramucci (TGR), Gian-franco De Laurentis (TGS) in Livio Zaneti (GR) odstranjeni. Njihovo mesto so prevzeli Carlo Rossella (TGl), elemente Mimun (TG2), Daniela Brancati (TG3), Piero Vi-gorelli (TGR), Marino Bartoletti (TGS) in Clau-dio Angelini (GR). Vodstvo Raia ni obvestilo sindikalnih odborov o razlogih odslovitve prejšnjih urednikov in jim ni jamčilo predvidenih 72 ur Časa za morebitne ugovore ali propombe. Rimski pretor Ciampi je s svojo razsodbo dejansko pomaknil kazalce ure nazaj vse do septembra. Vodstvo Raia bo moralo sedaj spet vrniti krmilo dnevnikov odslovljenim urednikom, celovito ob- vestiti sindikat in mu omogočiti, da v treh dneh sporoči morebitne pripombe. Zelo verjetno bo treba tudi ponoviti glasovanje o zaupnici, kar bo še dodatno zaostrilo odnose med uredništvi in odgovornimi uredniki, saj so novinarji že izglasovali nezaupnice urednikom vseh treh osrednjih televizijskih dnevnikov, odgovorni urednik deželnih poročil Piero Vigorelli pa je v sporu s svojimi najožjimi sodelavci. Po oceni novinarskega sindikata je italijansko sodstvo doslej samo enkrat izdalo podobno razsodbo, ko je pred leti rimski pretor Fucilli odredil zopetno umestitev od- slovljenega urednika rimskega lista II Messaggero Alessandra Perroneja. Razsodbo je tedaj potrdilo tudi kasacijsko sodišče, kar daje - po oceni sindikata - razsodbi pre-torja Ciampija še večjo moč. Sindikat je že zahteval od vostva Raia, naj spoštuje pretorjev sklep. »V nasprotnem primeru bomo predsednico Leti-zio Moratti ovadili sodišču zaradi kršitve kazenskega zakonika,« je dejal odvetnik sindikata Domenico Damati. Pretorjev sklep je z zadovoljstvom sprejel novinarski sidnikat, po katerem je sodnik Ciampi samo razsodil, da je treba spoštovati dogovorjena pravila. Zato je po oceni sindikata razsodba zelo pomembna. Z močjo rušilne bombe pa je razsodba odjeknila v političnih krogih, v katerih se stopnjuje polemika o sredstvih množičnega obveščanja in še posebej o Raiu. »Pretor je s pravnega vidika ugotovil to, kar smo mi poudrjali s političnega,« je komentiral predstavnik Zelenih Mauro Paissan. Po njegovem mnenju je vodstvo Raia hotelo »v najkrajšem Času nagrabiti ves politični plen in vsiliti urednike, ki bi bili v sozvočju z vladno večino«. Fabio Mussi pa je v imenu pro-gresistov zahteval, naj upravni svet Raia odstopi, da se »izogne tragikomičnim zapletom«. Povsem nasprotno je bilo mnenje predstavnikov Kartela svoboščin. Predsednik parlamentarne komisije za nadzorstvo nad Raiem Marco Ta-radash je v pretorjevem sklepu videl »dokaz moCi korporacij, kot sta novinarska in sodnijska, ki v medsebojnem dogovarjanju proizvajata take pravne monstrume«. »Ironično bi rekel, da so sedaj volitve možne,« je dodal Francesco Storace (NZ), po katerem je razsodba »naravnost smešna«. Molčal pa je zaenkrat upravni svet Raia. Predsednica Letizia Moratti je novinarjem rekla, da »razsodbe ne morem komentirati, dokler je nisem prebrala«. Kaže, da v Raiu razmišljajo o možnosti, da bi vložili priziv zoper razsodbo, čeprav se s tem ne bi izognili dolžnosti, da pretorjev sklep udejanjijo. Fininvest bo moral »popraviti« reklamne vložke o referendumih RIM - Garant za založniško dejavnost je zavrnil priziv Fininvesta proti sklepu samega garanta v zvezi s propagandnimi spoti o referendumih o zakonu Mammi. Pri zavrnitvi priziva je garant potrdil, da so bili vložki nekorektni, ker so zavajali javno mnenje glede vprašanj, ki so dejanski predmet referendumov o televizijskem monopolu. Družba Fininvest bo morala zdaj objaviti ustrezne popravke, sicer bi jo lahko kaznovali z zatemnitvijo njenih TV postaj (Canale 5, Italia uno in Rete-guattro) za dobo od enega do deset dni. Scalfaro želi enake možnosti za vse in pošteno informiranje RIM - Država mora poseči na podreCje sredstev množičnega obveščanja in ne more samo neprizadeto gledati, kaj se dogaja. Ko ne bi posegla, bi »podprla močnejšega in na-silnejšega, pa tudi tistega, ki ima veC sredstev«. Tako je povedal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro na posvetu o Svobodi in pravilih informacije, ki so ga priredili včeraj na sedežu novinarskega sindikata FNSI. Scalfaro je izkoristil vabilo na posvet, da je spregovoril o pravici do enakih možnosti pristopa (»Tu sem kot obtoženec delicta par condicio, ki ga kaznujejo po členu X,« se je pošalil predsednik republike). Vprašanja se je lotil, ker je menil, da tema sodi med dolžnosti predsednika republike. Vse stranke imajo po njegovem mnenju pravico, da »imajo na začetku iste možnosti obstoja in sporočanja svojih predlogov,« nato pa bodo »nekatere napredovale, druge pa se ne bodo uveljavile«.. Ce pa nimajo vsi enakih izhodiščnih možnosti, je rekel Scalfaro, je demokracija bolana. Predsednik republike je večkrat poudaril pravico državljanov do »resnične in korektne informacije« in pozval novinarje k »odgovornosti, občutku za meje in k spoštovanju ljudi ter njihove misli«. Čeprav ga ni nikoli imenoval, je bilo očitno, da je marsikate- ri Scalfarov stavek cikal na bivšega pte' miera in medijskega magnata Silvia Berlusconija (očital mu je, da je zmagovalec, a se prikazuje kot žrtev) in je izzvenel kot ostra kritika televizijskemu monopolu, ki ne ja®® vsem istih možnosti, in agresivni informaciji’ ki rada prikroji resnico. Ni naključje, da je na izvajanje predsednika republike takoj reagiral predstavnik Nacionalnega zavezništva in predsednik ustavne komisije v poslanski zbornici Gustave Selva, ki se je vprašal, ah se s svoji® izvajanjem predsednik republike ni vmešal v probleme, ki so v pristojnosti vlade. Scalfa-ra je Selva obtožil, da govori ob vsaki priložnosti o »spornih vprašanjih in političnih dilemah, v katere se po njegovi oceni državni poglavar ne bi smel vmešavati. Se ostrejši je bil predstavnik Forza Italia Pietro Di Muccio, po katere® »napadi kvirinala na predsednika Forza Italia berlusconija postavljajo v dvom raz-sodniško vlogo predsednika republike, saj se doslej ni nikoh zgodilo, da bi bil držav® poglavar glasnik ene strani in napadal drugo, kot da ne bi veC predstavljal celovitosti države«. Kritikam se je pridružil predsednik NZ Gianfranco Fini’ medtem ko je Berlusconi rekel, da ne b° ocenjeval besed predsednika repubhke. UMBRIJA / VČERAJ NEKAJ PO POLNOČI JUŽNA ITALIJA / V OKOLICI CATANIE 6 MRTVIH ZARADI POPLAV. 2 mrtvi in več ranjenih v železniški nesreči Potniški brzec silovito trčil v tovorno kompozicijo v kraju Ponticelli di Citta detla Pieve pri Orvietu RIM - Včeraj je nekaj po polnoči prišlo do hude železniške nesreče v kraju Ponticelli di Citta della Pieve v Umbriji, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi ter na desetine ranjenih. Umrli sta 48-letna Maria Linda Franci iz kraja Latera v pokrajini Viterbo ter njena 28-letna hci Assunta Bassanelli (na sliki AP). Ženski sta bili namenjeni v Milan na televizijsko oddajo »OK il prezzo e giusto«. Nesrečnici sta se peljali na potniškem brzcu št. 822 Rim-Mi-lan. V kraju Ponticelli di Citta della Pieve je kompozicija zapeljala na počasnejši tir, po katerem bi morala privoziti na železniško postajo Chiusi. Tir pa je že bil zaseden, saj je na njem Čakal tovorni vlak, ki je bil namenjen v isto smer. Trčenje je bilo silovito. Brzec je namreč vozil s hitrostjo skoraj 100 kilometrov na uro. Večina potniških vozov je ob trčenju iztirila. Najhuje se je poškodoval prvi vagon za lokomotivo. Kaže, da je nesreCo zakrivil tovorni vlak, ker da ni spoštoval signala. Oba njegova strojevodja so medtem že priprli. Preiskave vodi namestnik državnega pravdnika iz Orvieta Paolo Micheli. Mrtvi in gmotna škoda zaradi vremenske ujme Somo trije preživeli po brodolomu grške tovorne ladje CATANIA - Od nedelje pa do včeraj je južno Italijo zajelo izredno slabo vreme. Vremenska ujma je posebno pustošila po Kalabriji in vzhodni Sicihji, kjer je zahtevala šest clovekih življenj, povzročila pa je gmotno škodo, ki gre v milijarde lir. V hudo razburkanem morju pa je kakih 140 milj jugovzhodno od Ca-tanije prišlo do brodoloma, v katerem je umrlo najmanj 5 mornarjev, drugih sedem pa še pogrešajo. Padavine in poplave so največ žrtev in škode povzročile v krajih Aci-reale, Fiumefreddo, Riposto, Giarre, Linguaglossa in Mascali v okolici Catanie. Truplo zadnjega od šestih prvotno pogrešanih ljudi so našli včeraj v bližini morja. Slo je za 18-letnega fanta, ki ga je vodna ujma zajela v Giarrah, ko se je z očeom peljal v avtomobilu. Avto je zaneslo v hudournik in oba sta izgubila življenje. Prav Giarre so po dosedanjih ocenah doživele najveCjo škodo. Gre za naselje s približno 50 tisoč prebival- ci, ki živi predvsem od gojenja pomaranč, mandarin in limon, kakor tudi od predelovalne industrije, ki je s tem povezana.Padavine in poplave so moCno poškodovale nasade in industrijske obrate, pa tudi ceste, železnice in stavbe. VeC družin je ostalo brez strehe, tako da so se morale zateci k sorodnikom ali v hotele. Župan v Giarrah je za danes proglasil dan žalovanja. Podobno je bilo tudi v drugih krajih, ki jih je prizadelo slabo vreme. Kot reCeno, pa je zaradi vremenske ujme prišlo tudi do brodoloma. Kakih 140 milj jugovzhodno od Catanie je moje pogoltnilo grško tovorno ladjo Pelhunter. Na njej je bilo 15 elanov posadke, rešili pa so se samo trije, in sicer kapetan Ignatis Panajo-tis, drugi strojni častnik Dimitrios Plakos ter egipčanski potnik Mohamed Hmvssen Ahmed Hussien. Vse tri so prepeljali v catanijsko bolnišnico z vojaškim helikopterjem. Reševalno akcijo je vodila ameriška vojaška ladja S. Diego, ki je plula v ni in prestregla klic na P0II1tcll njej pa so sodelovale razne le ladje ter helikopterji it®1), bojne mornarice. Do trer® ’ >oroCamo, so našli 5 trupel’ P roniKa te vremensKe .g nenavaden dogodek, ki s * stil na letališču v Palermu-včeraj letalo Alitalie, ki je P ) okrog 10.40, ob koncu P^ tlnega teka nenadno I1fSnlrl0 rej so mislili, da je po®®. ia oles, potem pa so ugotovili’ kolo v resnici udrlo v i®10 pot. i omehčalo obilno dežvje-so se hudo ustrašili, hujseg3 bilo. ptici ude posledice slabega vreflR^ djeknile tudi v političnih Sest progresisticnih P3"3?^ v je vložilo vprašanje, s , ,: ^ htevalo od vlade, naj poskr kovito pomoč. Krajev® P liki Svetovnega sklada za ^ _____RIM / KARTEL SVOBOŠČIN ZAVRNIL PREM1EROV POZIV_ Na nitki usoda vladnih gospodarskih ukrepov NOVICE Fini in D’Alema skupaj predstavila Maccanicovo knjigo i ^5 " »Spoštovani po-anci, verjemitemi, da-^es niv igri usoda te vla-e, v igri je usoda našega 6°sPodarstva in naše ržave.« s temi beseda-* )e predsednik italijan-v 6 v}ade Lamberto Dini z ?aj, zvečer naslovil še n . )i apel poslancem, al umaknejo vse po-ravke k ukrepom, s ka-Urni vlada želi uravno-6p1 državni proračun. ?;,,/ein*erov Poziv je bil gj Uji poskus vlade, da p ,Za80tovi zadostno P uporo v parlamentu in Jamči, da sklop njenih menjenvtne bo sPre" j JGn- V tem naporu se Včeraj agnaziral oseb- 0 Premier, potem ko je Ponedeljek podoben slo 1V|V ^menu vlade na-r vd Poslancem pro-. unski minister Rainer Dnuera' I-*!11! J6 že dospi d116 posegel ob koncu P °Sne razprave, preden ^ Poslanci začeli glaso-1 o posameznih po-Praykih. Tedaj je Dini slovil »zavzet apel kanf1 P°litičnim stran-pq naj podprejo vlad-aa ukrepe. To bi bil prvi srn,?’ s katerim bi Italija ?dl vihre, ki je zajela li-la ? . orznl trg. dokaza-H ’ a ie vredna zaupanja nit, iu mednarod-r .lnvestit°rjev. »Ce uk-Pi ne bodo sprejeti, begamo 1 - ' 1 Ue bo - Premier Dini in minister za finance Fantozzi med včerajšnjo razpravo (foto AP) da krizo, ki ji mor- ,n° oo več mogoče na-Drni Vajeti,« je dejal ■ sednik vlade. Zato »„ da je treba rennT11 Predlagane uk-lotn ’ Ker mora interes ce-dat;6 skupnosti prevla-^ nad sicer legitimni-toc/tjeresi strank in prav tazhaj2Šarimi raZl0gi ®esede so bile na- slovljene predvsem desničarskemu Kartelu svoboščin, saj je bil Lamberto Dini zakladni minister v prejšnji vladi, ki ji je predsedoval Silvio Berlusconi. In v tem okviru je Dini ponovil, da vlada namerava spoštovati svojo obvezo in se umakniti, ko bo izpolnila dogovorjeni program. To je bila ponujena roka Kartelu, ki zahteva naj bi predsednik republike v najkrajšem času razpustil parlament in razpisal nove politične volitve. Ob javnih pozivih je predsednik vlade ubral tudi pot tišje diplomacije in pogovorov na štiri oči. Včeraj popoldne se je sestal z vodstvi vseh strank. Se posebej je na levi pritiskal na Stranko komunistične prenove, na desni pa na Kartel svoboščin. Eden od predstavnikov Kartela, bivši minister za delo Clemente Mastella je pozneje novinarjem povedal, da jih je Dini neposredno povabil, naj podprejo vladne ukrepe. Toda Dinijev napor je bil zaman. »Ko je vlada dobila zaupnico, je bilo rečeno, da je parlament suveren. To ponavljam, parlament je suveren in vsak poslanec naj glasuje po vesti,« je poudaril predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfran-co Fini. Pred tem je Silvio Berlusconi izjavil, da Kartel Se ni dobil od vlade nobenega pozitivnega signala, Fini pa premiera še zabrusil, da je v senatu oholo zavrnil predlog desnice, naj bi vlada zahtevala pooblastilni zakon za reformo pokojnin. Nekoliko milejši je bil na nasprotnem bregu tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Berti- notti, ki je poudaril, da njegova skupina noče zrušiti vlade in pokopati gospodarskih ukrepov, ampak vnesti več pravičnosti. To ne pomeni, da bo SKP podprla manever, vendar vodstvo ne vztraja v ostrem odklonilnem stališču kot je še včeraj dopoldne. To je tudi posledica dejstva, da je stranka razdvojena, saj je skoraj polovica poslanske skupine sklenila, da v primeru potrebe podpre vladne ukrepe. Usoda vladnih gospodarskih ukrepov visi na nitki. Včeraj popoldne je bila vlada poražena pri glasovanju o dveh popravkih. Enega je predlagala SKP (obveščevalnim službam so odvzeli 10 milijard lir in jih dodelili zdravstvu), drugega pa Nacionalno zavezništvo (omilili so pritisk na kmetijske obrate). Se naj- ^MTdokoncna razporoka med dvema dušama ljudske stranke V razklani LS se že menijo o lem, komu pripadata imovina in simbol Buftiglione računa na razveljavitev glasovanja o nezaupnici ■ " »Nobenega razkola ne bo, Same7°n-ua ’e’ da bodo nekateri po-Pred zaPustili stranko,« trdijo nove večine v Ljudski zau .’ ki so v soboto izrekli ne-Beju pC° tajniku Roccu Buttiglio-Beea oraZenci so seveda nasprot-glasr,1111161^3 *n Pravij°i da je bilo BUtti ',jatlie neveljavno in da torej Q v §.lone ostaja na svojem mestu, dolg )avnosti glasovanja so včeraj ra7c Jazpravljali člani strankinega spSt?’ ki ?a dosle) se niso glion oklepov. Toda sami Butti-bi lajfu6^ Pdstasi ne verjamejo, da skl o,, 0 tudi v primeru povoljnega sb'anko ^abko Se naprej vodili sti?0 se zdai tudi zanje potem L , PraSanje, kako naprej. Pri »dusi Tcdi že izdelali predlog: dve Poviri nai si razdelita strankino deUp .simbo1 Pa naj bi ne pripa-krat kr?1?1 ne clrugim, ampak bi ga sprejem?10 »zamrznili«. To ni stavnim i,1V Predlog, odvračajo pred-levice, Buttiglionejevi pri- staši so dejansko že zunaj, zato je simbol nas. Imajo pa tudi alternativni predlog: desnica naj si drži imovino, levica pa simbol. Toda imovine, pravijo Buttiglionejevi ljudje, ni več, ostajajo samo dolgovi. Eno pa je vendarle gotovo: razporoka v Ljudski stranki je dokončna. Razdor je tako globok, da ga ne bo mogla zapolniti niti stara de-mokrščanska umetnost usklajevanja neskladljivega. O nezaupljivosti med obema kriloma stranke zgovorno priča majhna včerajšnja epizoda: ker je dela-, vec popravljal nekatere ključavnice na strankinem sedežu na Trgu del Gesu, se je takoj razširila vest, da skušajo Buttiglionejevi pristaši preprečiti vstop predstavnikom levice... Kot rečeno, je strankino razsodišče včeraj celo popoldne razpravljalo o tem, ali je bilo glasovanje v strankinem vsedržavnem svetu pravilno ali ne, ali je predsedujoči Giovanni Biancfairavnal bolj pa so vlado zaskrbeli nekateri drugi popravki, ki bi vsaj delno izničili učinek celotnega sklopa ukrepov. Zato je vlada zahtevala, da bi zbornica začasno prekinila z razpravo, premier pa se je osebno angažiral v pogo-vorib^z vodstvi strank. Srz spopada v poslanski zbornici nima gospodarskega, ampak izrazito politični značaj. Kartel svoboščin hoče za vsako ceno doseči razpust parlamenta in predčasne volitve in zato pritiska na vlado z vsemi sredstvi. To je prišlo jasno do izraza tudi včeraj, kriza Ljudske stranke, ki je razdvojena med sodelovanjem z levosredinsko koalicijo in Kartelom svoboščin pa je Se dodatno komplicirala italijanski politični mozaik. Zaradi vsega tega je težko predvideti, kakšna bo usoda vladnih gospodarskih ukrepov. Možno je, da jih zbornica sprejme, možno pa je tudi, da jih zavrne kljub zagotovilom uglednih mednarod-noh organizacij (na primer Mednarodni denarni sklad), ki so ocenile, da so Dinijevi gospodarski ukrepi korak v pravo smer za sanacijo italijanskega proračuna. Prav zaradi političnega naboja, ki ga ima spopad o gospodarskih ukrepih, odločitev poslanske zbornice ne bo brez posledic, pa naj prevlada vlada s strankami, ki jo podpirajo, ali pa Kartel svoboščin. Odločitev bo padla danes, ker je predsednica zbornice Irene Pivetti včeraj ob 21. uri prekinila razpravo. RIM - Verjetno ni veliko priložnosti, da se voditelja Demokratične stranke levice in Nacionalnega zavezništva znajdeta za isto mizo, razen za kakšno vročo politično debato. Včeraj pa sta Massimo D’Alema in Gianfranco Fini skupaj predstavila naj-novejšo knjigo bivšega ministra Antonia Maccani-ca, posvečeno »koncu prve republike«. Polemike seveda niti tokrat ni manjkalo, toni razprave pa so bib (skoraj) vedno zelo umirjeni. Fotograf ju je ujel v trenutku, ko sta se istočasno odžejala, morda tudi zato, da bi skrivala rahlo zadrego. (Telefoto AP) Susanna Agnelli o silah ZN na Hrvaškem RIM - Itahjanski zunanji minister Susanna Agnelh je pozitivno ocenila izjave, ki jih je hrvaški predsednik Tuđman dal v Koboniiavnu in dejstvo, da bodo modre čelade ostale na hrvaškem ozemlju. Agnelbjeva je dodala, da se bo o teh vprašanjih pogovarjala s hrvaškim predsednikom, ko bo 22. marca obiskala Zagreb. Itabja se zavzema, je Se dejala, da bi mirovne sile ostale na vojnem območju, da bi zagotovile osnovne pogoje za prekinitev sovražnosti in za napredovanje mirovnega procesa. Razpuščen občinski svet, ker svetovalci niso prijavili dohodkov PALERMO - S sklepom sicilskega deželnega odbornika za krajevne uprave je bil razpuščen občinski svet Palme di Montechiaro, občine blizu Agri-genta na Sicibji, ker občinski svetovalci niso pred-ložih predpisane prijave dohodkov. Občinski svet v Palmi di Montechiaro je bil izvoljen junija 1992, na osnovi deželnega zakona pa naj bi vsi občinski svetovalci do septembra 1993 predložih svoje prijave dohodkov. Nihče od občinskih svetovalcev pa tega ni storil, zato je bil občinski svet razpuščen ter bo treba skhcati nove občinske vohtve. Ljudska stranka iz FJK ni z Roccom Buttiglionejem VIDEM - Deželna svetovalska skupina Ljudske stranke zavrača predvohlne sporazume tako z Nacionalnim zavezništvom, kot s Stranko komunistične prenove. V tiskovnem sporočilu poudarja podporo usmeritvi, ki je prodrla na strankinem vsedržavnem kongresu. Deželni tajnik LS Gottardo se je opredebl za Buttighoneja, velika večina deželnih svetovalcev pa z notranjo levico. pravilno, ko je preprečil, da bi glasovali trije Buttiglionejevi pristaši, ki so vpleteni v podkupninske afere. Sam Bianchi je sicer pismeno pozval razsodišče, naj priziva sploh ne jemlje v poštev, saj tovrstna vprašanja niso v pristojnosti razsodišča, ampak kvečjemu odbora garantov, ki ga predvideva strankin statut, a dejansko ni bil nikoli ustoličen. Toda razsodišče je poziv zavrnilo. Se prej pa je zavrnilo tudi prijavo, ki so jo nekateri Buttiglionejevi prijatelji vložili proti nekaterim predstavnikom strankinega levega krila, ker so se sestali z Romanom Prodijem brez privoljenja strankinega vodstva. V Vatikanu pa se medtem jezijo, ker so nekateri italijanski časopisi zapisali, da naj bi Buttiglionejevo zavezništvo z desnico »navdihnili« nekateri cerkveni krogi. »Cas bi že bil, da bi nehali vpletati vatikanske osebnosti v italijanske politične prigode,« so dali vedeti včeraj v vatikanskem tiskovnem uradu. TRST / ZARADI ZAMUD PRI SLOVENSKIH TV PROGRAMIH Nadaljuje se protest tehnikov deželne RAI SKGZ pozitivno ocenila odločitev sindikata CGIL Nočni televizijski dnevnik Se čaka na start TRST - V skladu z dogovorom bi se morale z nočnim televizijskim deželnim dnevnikom začeti tudi slovenske oddaje RAI, zato člani sindikata FILIS-CGIL vztrajajo pri protestu. Sicer pa je bilo že ob ponedeljkovem proglasu rečeno, da gre za »stavko za nedoločen čas«, kar pomeni, da v Trstu nočni televizijski dnevnik še ne bo startal. In to kljub dejstvu, da se člani sindikalnih organizacij CISL in SNAPER stavki niso priključili in so na včerajšnji skupščini odločitev CGIL ocenili precej kritično. Člani CGIL pa so včeraj Se enkrat poudarili, da ne nameravajo preklicati stavke, dokler bo odgovor deželnega vodstva RAI o začetku slovenskih televizijski oddaj Se tako nedorečen. Vprašanje bodo predali v pretres parlamentarne komisije za nadzorstvo nad javno radiotelevizijsko ustanovo RAI, senator Darko Bratina pa je že napovedal, da bo posegel v parlamentu. Posebno noto je izdelala Slovenska kulturno gospodarska zveza, v kateri najprej podčrtuje, »če v zvezi s slovenskimi televizijskimi oddajami res poteka vse tako, kot je bilo zastavljeno v načrtih, potem naj deželno vodstvo RAI o tem izčrpno obvesti javnost«. Nadalje SKGZ ugotavlja, da je bil začetek oddaj v slovenščini že nekajkrat napovedan, toda dejstvo je, da se je treba soočati z vedno novimi odlašanji, kar je spričo dosedanjih zamud vsekakor nesprejemljivo. Po oceni SKGZ je zato stavkovni protest uslužbencev RAI razumljiv, kakor je tudi upravičeno negodovanje vse slovenske javnosti, ki je za oddaje v slovenščini Se vedno prikrajšana. Včeraj se je v Trstu sestal deželni odbor za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi oddajami, ki mu predseduje Giuseppe Mariuz. Udeležila se ga je tudi ravnateljica deželnega sedeža RAI Grazia Levi, ki govorila predvsem o novih - tako radijski kot televizijskih - oddajah, še posebej pa o novem nočnem televizijskem dnevniku. DOLINA / PRIPRAVE NA APRILSKO VOLILNO PREIZKUŠNJO ZGONIK / OBČINSKA SEJA Dolinska DSL sklepe sprejemamo v občini LS čoka na vesti iz Rima - Drozina: Nisem kandidat Odobritev vrste upravnih sklepov Tvorno sodelovanje med večino in opozicijo »Dolinska sekcija Demokratične stranke levice je samostojna politična enota, ki bo svoje odločitve glede aprilskih volitev sprejela na krajevni ravni, brez pogojevanj strankinega pokrajinskega tajništva«. Tako je sekcijski tajnik Giuseppe Mauro v izjavi za tisk komentiral stališče dolinskega krožka Stranke komunistične prenove, ki je bil mnenja, da se nekatera strankina pokrajinska vodstva vmešavajo v priprave in v pogajanja za aprilske občinske volitve. Mi smo bili in smo še dalje odprti za dialog in za soočenje - je poudaril Mauro - smo pa mnenja, da mora do te izmenjave mnenj priti na soočanjih in sestankih med raznimi krajevnimi komponentami. »Zato se mi ne zdi prav, da to soočenje poteka s tiskovnimi poročili in z intervjuji. To ni korektno, predvsem do tistih, ki se resno in odgovorno do vseh občanov trudijo, da bi v dolinski občini oblikovali široko in pisano koalicijo, ki bo res odraz potreb in želja občanov«, je še mnenja taj- nik DSL. Mauro je tudi prepričan, da je predlog SKP za sklicanje primarnih volitev za župansko kandidaturo sedaj neizvedljiv. »Prvič, ker se primarne volitve navadno skličejo v okviru ene same stranke, ki želi evidentirati neko svojo kandidaturo. Drugič pa, ker je za primarne volitve v Dolini najbrž prepozno, saj bi moral ta predlog prodreti pred pričetkom pogajanj med strankami in ne ko so razgovori v polnem teku«. S tajnikom DSL okvirno soglaša tudi Slovenska skupnost. Njen tajnik Sergij Mahnič je mnenja, da je za primarne volitve najbrž prepozno, primarno soočenje pa bi moralo po njegovem zaobjeti širši sklop vprašanj (npr. program in sestavo koalicije) in ne samo župansko kandidaturo. Predstavnik Ljudske stranke Roberto Raffaele medtem čaka na razvoj dogajanj v Rimu. »Osebno podpiram politično usmeritev tajnika Buttiglioneja, bom pa spoštoval uradna strankina stališča«, nam je dejal Raffaele, ki vsekakor zagotavlja, da ne bo nikoli pristopil v kako protislovensko volilno zavezništvo. Oglasil se je tudi bivši svetovalec Krščanske demokracije Roberto Drozina. Demantiral je govorice, po katerih naj bi se kdajkoli potegoval za župansko mesto in rekel, da sploh ne misli kandidirati. Ne za mesto župana in niti za mesto občinskega svetovalca. »Politiki sledim le kot navadni državljan. Ljudska stranka me ne zanima, še posebno ne, če bo v njej prevladalo volilno zavezništvo s Finijevo desnico«, nam je sporočil Drozina, ki je pred nekaj meseci odstopil iz dolinskega občinskega sveta. Za kroniko naj še dodamo, da so se v Dolini sinoči znova sestali predstavniki krajevnih občinskih sekcij Komunistične prenove, DSL, stranke Slovenske skupnosti in Demokratskega foruma bivših socialistov. DREVI NA SEDEŽU STRANKE Na skupščini Severne lige tudi o upravnih volitvah Na strankinem sedežu v Ul.Battisti 2 v Trstu bo drevi z začetkom ob 20.uri skupščina članov Severne lige, ki jo bo vodil izredni komisar Gianfranco Gob-bo. Nocojšnja skupščina sodi v okvir vsedržavne pobude, ki nosi naslov »Severna liga se vrača med ljudi za ljudi«. Komisar Gobbo, ki je podpredsednik deželnega sveta Veneta, bo poročal o položaju v Ligi in tudi o nalogah, ki čakajo Bossijevo stranko v bližnji bodočnosti. Beseda bo najbrž tekla tudi o aprilskih upravnih volitvah v Dolini, Zgoniku in Repentabru. Vodstvo Severne lige medtem poziva vse člane in občane, da je tajništvo stranke na razpolago vsem občanom, ki imajo pritožbe na račun poslovanja javnih uprav in državne birokracije. Telefon (370030) bo odprt vsak dan med 18. in 20.uro. Vsak četrtek pa se bodo na sedežu v Ul. Battisti srečevali člani mladinske sekcije Severne lige. Komisar Gobbo je pred kratkim sodeloval na skupščini članov Lige, ki je bila v devinsko-na-brežinski občini in to na pobudo krajevne strankine sekcije. JUTRI PREDSTAVITEV Katoličani že podpirajo Prodijevo kandidaturo Demokratični katoličani so se tudi na Tržaškem že aktivno angažirali v podporo kandidaturi Romana Prodija za ministrskega predsednika. Pred nekaj dnevi so Prodija na skupščini podprli nekateri kulturni krožki in združenja, ki se prepoznavajo v katoliškem gibanju, sedaj pa je na vsti gibanje krščanskih socialcev. Svoja stališča bo to gibanje, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah nastopilo pod zastavo naprednega tabora, predstavilo na ju- trišnji tiskovni konferenci (začetek ob IS.uri) v hotelu Continentale v Ul.S.Nicolo 25. Novinarjem bodo spregovorili Silvano Magnelli (bivši tajnik Krščanske demokracije), Franco Purini (pokrajinski predsednik združenja ACIi), Maurizio Farmi, Francesco Russo in An-namaria Mozzi. Prodija so že podprli »Demokrati«, prejšnjo soboto pa tudi mestni odbor, ki ga v glavnem sestavljajo mladi pristaši »Pakta za Trst«, ki se sklicuje na stališča poslanca Maria Segnija. Zgoniški občinski svet je v ponedeljek najbrž zadnjič zasedal pred potekom 5-letnega mandata in volitvami, ki bodo 23. aprila. Županja Tamara Blažina (na sliki) sicer ni izključila možnosti, da bo morda sklicana še ena izredna seja za odobritev variante regulacijskega načrta, če bodo pravočasno odpravili formalno-birokratske ovire. Skupščina je odobrila kar nekaj upravnih sklepov. Sprejeta sta bila dva zasebna lotizacijska načrta v obrtno-industrijski coni pri Proseški postaji, potem ko so pobudniki pojasnili, katere produktivne dejavnosti bodo razvili in kako se z ekološkega vidika vklapljajo v okolje. Načelnik SSk Joško Gruden je poudaril, zakaj je bilo dodatno preverjanje namembnosti nujno, da se ne ponovijo bridke izkušnje, ko so pristali, da je železnica povečala stranske tire, na katerih sedaj stojijo vagoni z azbestom. Občinski svet je odobril smernice za upravljanje družbene stavbe - spomenika pri Briščikih, ki jo bodo slovesno predali namenu 2. julija. Sedanji vaški pripravljalni odbor, ki zaključuje z zidarskimi deli, se bo preoblikoval v kulturno-rekreacijsko društvo, ki bo nato lahko prevzelo upravljanje objekta v korist vaške skupnosti, ob spoštovanju nekaterih splošnih obveznosti. Odobrena je bila tudi konvencija med občinama Zgonik in De-vin-Nabrežina, ki urejuje delovanje in upravljanje socialne službe v okviru Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H. tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. TV A 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG KRAJEVNE UPRAVE / TO SOBOTO IN NEDELJO Vaje civilne zaščite v Miljah Simulirali bodo eksplozijo avtocisterne z vnetljivimi snovmi Konec tega tedna, in sicer v soboto, 18., ter v nedeljo, 19. t.m., bodo v Miljah vaje civilne zaščite. Pobuda se uokvirja v aktivnosti za širjenje in utrjevanje kulture civilne zaščite, ki jih predvideva odlok ministrstva za civilno zaščito z dne 20. decembra 1994. Na vajah bodo simulirali prevrnitev in eksplozijo avtocisterne z vnetljivimi snovmi, kar bo zahtevalo evakuacijo prebivalstva prizadetega naselja v šotorišče. Glavni cilj vaj bo preverjanje sposobnosti občinske ekipe civilne zaščite. Pri tem bodo ugotavljali, v kolikšnem času se ekipa aktivira, kako hitro je zmožna vzpostaviti komunikacijske zveze, pa tudi, kako hitro znajo prostovoljci inštalirati opremo, s katero razpolaga miljska organizacija civilne zaščite. Omeniti velja, da se bodo vaje odvijale v povezavi s centrom za civilno zaščito v Palmanovi. Poleg prakse bo tudi nekaj teorije. V nedeljo bodo namreč z začetkom ob 10. uri priredili v občinski konferenčni dvorani kulturnega središča G. Milio na Trgu Republike javno razpravo na temo: »Odnosi med občinskimi ekipami civilne zaščite ter krajevnimi upravami na obmejnem področju tržaške pokrajine«. Na po- svetu bodo sodelovali predstavniki ostalih občin na Tržaškem, pa tudi predstavnik koprske občine. Slo bo za zanimivo priložnost za izmenjavo izkušenj in drugih informacij, ki bi prav prišle v primeru resnične naravne ujme ali kake druge velike nesreče. Razume se, da bi reševalne akcije ne smele poznati meja, tako kot ne poznajo meja ujme in nesreče. Budin in Matassi o naftovodih Deželna svetovalca Demokratične stranke levice Miloš Budin in Gior-gio Mattassi sta včeraj vložila posebno interpelacijo v zvezi z nevarnostjo, ki jo za okolje v naši deželi predstavljajo naftovodi. V ta namen sprašujeta predsednico deželne vlade Alessandro Guerra, kaj misli ukreniti deželna uprava Furlanij e-Julijske krajine za varstvo teh objektov. Budin in Mattassi se nanašata posebno na naftovod Trst-Ingol-stadt (Bavarska) in Trst-Visco (Furlanija). zahodnokraškega socialnega okraja. Določene so točne obveze in pristojnosti, ki bodo po vnosu morebitnih izboljševal-nih popravkov začele veljati čez 6 mesecev. Občinski svet je odobril smernice okvirnega projekta in predračun za ureditev prireditvenega prostora pred županstvom v Zgoniku, ki naj bi ga opremili s potrebnimi fiksnimi strukturami, prestrukturirali in prilagodili električno napeljavo ter higienske naprave. Kot zadnji je bil sprejet sklep o formalni spremembi dveh členov statuta medobčinskega Kraškega vodovoda. Odobritev geološke študije o stabilnosti občinskrga ozemlja in ugotovitev geološke kompatibilnosti z obstoječim regulacijskim načrtom so prenesli na naslednjo sejo, da se lahko z zaključki te raziskave prej seznani komisija, ki je izdelala varianto regulacijskega načrta. V uvodnem poročilu je županja Tamara Blažina razčlenjeno poročala o tekočih zadevah. 'Občinska uprava je v teh zadnjih tednih imela serijo sestankov; s podjetjem ACEGA so preverili možnost napeljave metanskega omrežja na Devinščino in čim bo izdelan načrt, ga bodo preverili z domačini; z novim predsednikom Trgovinske zbornice Donag-giom so se dotaknili že odobrenega finansiranja enoteke v Zgoniku (poseg bodo iz tehničnih razlogov združili iz dveh sklopov v enega samega), transportne dejavnosti na Proseški postaji in pobud v podporo kmetijstva ter proizvodnje: vsi župani so se sestali z nadzornim odborom, da so razčistili odklonilno stališče v zvezi z urbanistično ureditvijo teritorija; odbor se je pogovoril z jusarji s Proseka o vseh odprtih vprašanjih, srečal pa se je tudi z vaščani iz Repnica, kjer bodo 7. maja odkrili ploščo na pročelju tamkajšnjega doma v spomin na padle vaščane, in s pripravljalnim odborom iz Briščikov, ki dokončuje gradnjo družbeno-rekreacijskega objekta, s katerim se bodo oddolžili spominu paldih borcev. Županja je nadalje poročala, da je občina na- ila dva avtomobila za voz delavcev o žiro®3 socialno službo (Pre ; nepokretnih obča r), v kratkem pa sl voziti novi šolah® do odobritvi posojn z-i 4- 1/- J v-x /~1 C1 F CA Tl A le Zfo' p tovornjaka za sn 3 službo. Sole in vr i opremili z dida ^ ložili nič koliko nj za dodelitev na^ elan osnuie*-3ga načrta. Z raz avo so oprenu^ etno igrišče lovuev uLuuii, - , Proseški postaj1 ili so se s tržaško za odkup z®111 i s Skadom za Trst d stroškov urban1 . Nepričakovane zvezi z gradnjo ujskega centra irci bodo v nekaj dpravili, priprav^ d tudi razpis na r za namestitev službencev. Z® > z zadovoljstvo® na hitri itil a'je bila na la so pri Pr° ji že dlje časa eitjz.uAc?*'* stom, ki sic® tvah KZE n ____a n® j iavd u ~_ pa tempira? omba«, k1) nprej vari1 Ražina se j® tako Na" IttiŠ mi® iskal skuri razrese- ših vpra' ul, daie kupinase opozi®) sodelova-o s cuto® VČERAJ POPOLDNE V SENATU PRVI USPEŠEN KORAK V KORIST ŽELEZARNE Komisija odobrila sklep o elektrarni v škednju Pojutrišnjem bo dopotoval na Tržaško Gianfranco Borghini Ta!* imenovana Carpijeva komisija v senatu je ,.1eraj popoldne odobrila že izdatno prikrojeno bese-to zakonskega osnutka, ki predvideva uvedbo po-onih nadzornih organizmov (authority) na po-°cju javnih storitev. Senat kot tak bo vso zadevo zel v pretres danes, nakar bo osnutek romal v po-lansko zbornico. i Zakonski ukrep je za Trst pomemben zaradi tega, ® zadeva tudi ENEL, se pravi ustanovo, ki naj bi se v Ptihodnje preskrbovala z električnim tokom tudi pri aCrtovani elektrarni ob železarni pod Skednjem. °končna odobritev zakona bo namreč odpravila Se P slednjo zapreko, ki je napoti prodaji tovarne jeklar-emu magnatu Luigiju Lucchiniju ali družbi Bobnat ztroma, kot poudarja v tiskovnem sporočilu senator rranke komunistične prenove Antonino Cuffaro, novicnemu razmahu železarske proizvodnje in spesni razrešitvi problema delovne sile. vendar ne utegne iti vse tako gladko, kakor je žele-Postopek za končni sprejem omenjenega zakonske-i °siiutka se lahko zavleče in zato se zna zgoditi, da k zmanjkalo časa. Senator Stojan Spetič, ki pripada, vemo, prav tako Stranki komunistične prenove, fm je s tem v zvezi sinoči povedal, da se ravno zara-te nevarnosti čedalje bolj množijo zahteve, naj bi ./tojeva vlada operativizirala zakon kar z izdanjem ^treznega dekreta. Medtem ko se za krmilom osrednje izvršne oblasti v Rimu drug za drugim vrstijo različni predsedniki, ministri in državni podtajniki, se socialno in gospodarsko stanje na Tržaškem neprestano slabša. Ali se še spominjate, kdaj je garnitura Palače Chigi podpisala z deželno upravo Furlanije-Julijske krajine in Illyjevo mestno vlado tako imenovani protokol o soglasju za preporod naše pokrajine? To se je zgodilo že 8. julija lani, o uresničevanju listine pa še zdaj ni ne duha ne sluha. Včeraj smo iz neuradnih virov zvedeli, da bo dopotoval pojutrišnjem v Trst vodja medministrskega kriznega štaba Gianfranco Borghini. Zakaj? Očitno z namenom, da se s krajevno in deželno oblastjo kaj več pogovori o protokolu. Možakar se je mudil pri nas že večkrat z istim namenom, toda - žal - zaman. Upati je, da bo njegov skorajšnji obisk vendarle zalegel. Pa ne le zaradi tega, ker se skrajno mudi, temveč tudi zato, da se ne bi politična desnica, ko bi prišla ponovno na oblast, pohvalila, češ, ali vidite, da smo rešili vaše probleme, potem ko je te probleme desetletja zanemarjala in si jih je začela jemati k srcu šele v lanskem letu, pač v znamenju jasne predvolilne taktike. Listina o soglasju za vsestranski razmah teh krajev predvideva izpolnitev pristaniške, (avto) HHovenska USTVARJALNOST V TRSTU / V PALAČI COSTANZI V soboto odprtje razstave Od sobote dalje bo v občin-j to razstavnem prostoru v pa-aci Costanzi na ogled, razstava o s ovenski ustvarjalnosti v Trstu, azstavo z naslovom Dvojina - vidci slovenske ustvarjalnosti v Tr-s u (Dualita - aspetti della cultura stovena a Trieste) bo ob 11.30 slo-®sno odprl tržaški podžupan in Jtobomik za kulturo Roberto Da-lani, kot častni gost pa se bo ® ovesnosti udeležil ljubljanski topan Dimitrij Rupel. Kot smo bežno že poročali (z toganizacijskega vidika se namreč Pobudi pozna, da je bila speljana Oaglici), želi tržaška občinska Prava z letošnjim marčevsko-Pruskim nizom prireditev uvesti sakoletno prikazovanje sloven-ustvarjalnosti na Tržaškem. Tokratni niz, s katerimi želi organizacijski odbor podati vsaj nekaj utrinkov z različnih področij, naj bi bil torej le prvi. Velja še enkrat omeniti, da je pobudo izoblikoval odbor, v katerem sodelujejo slovenski tržaški kulturniki in pa predstavniki nekaterih vidnejših občinskih kulturnih ustanov (muzejev in knjižnic). Uvod v letošnje prikazovanje bo torej razstava v palači Costanzi, ki bo zastavljena zgodovinsko-mnetniško. Glede na dejstvo, da je celotna prireditev prvenstveno namenjena neslovenski publiki, so organizatorji izbrali likovnost in fotografijo, glasbo, italijanske prevode slovenskih književnih del in pa kratko predstavitev prvih pojavov slovenske kulture v Trstu. Razstava v palači Costanzi bo tematsko razdeljena, saj bodo v enem predelu razstavljali umetniki, ki so se pred leti javnosti predstavili v nekdanji galeriji Scorpione, poseben kotiček bo posvečen skladatelju Mariju Kogoju, na ogled bo danih nad 40 prevodov (v italijanščino) del slovenskih ustvarjalcev, anedtem ko bo že ob vhodu poseben pano opozarjal na prve priče o prisotnosti slovenske kulture v Trstu. V znamenju književnosti in glasbe bodo tudi trije večeri, ki se bodo -predvidoma - zvrstih od 22. marca do 5. aprila v avditoriju muzeja Revoltella. V pripravi pa je je tudi katalog, ki bo izčrpno povzel razstavo in postregel z dragocenimi podatki. cestne, železniške in telekomunikacijske infrastrukture, brez katere se ne bi bilo mogoče povezati s ključnimi prometnimi osmi v srednjem in vzhodnem zaledju Evrope. V načrtu je tudi ovrednotenje jadranske poti v države onkraj Sredozemlja, po možnosti tudi preko sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi ter hrvaškimi lukami, in to na osnovi lojalne konkurence. Obenem naj bi z odločujočim tehnološko- inovacijskim doprinosom krajevnih znanstveno-raziskovalnih ustanov spet pognali tukajšnjo industrijo, čeravno na drugačni podlagi, saj se je sistem državnih udeležb na tem področju skoraj popolnoma sesul in ga je potrebno zamenjati s privatnim potencialom. Seveda tako, da ne bo zmagoval profit, temveč splošna korist. Ob tem se zastavlja vprašanje Sklada za Trst, katerega ohranitev protokol izrecno omenja. Konec tega leta bo namreč zapadla veljavnost »tržaškega paketa« (zakon št. 26), z njo pa tudi pravica do zajetnega števila milijard, ki so pomenile krajevnemu gospodarstvu dragoceno dozo svežega kisika. Ta sredstva so zdaj pod vprašajem zaradi novih predpisov Evropske zveze, sicer pa so odvisna tudi od osrednje vlade. Berlusconi se je lani obvezal, -da veljavnost sklada podaljša, komisar Pokrajine Domenico Mazzurco je menda prepričan, da se bo to tudi zgodilo, gotovosti pa ni zaenkrat še nobene, (dg) TRŽAŠKA OBČINA / NOVE USLUGE ržaška občinska uprava in Cassa d tev arnU° sto se sporazumeli za nastavi ijj avtomatov za izdajanje dokumento1 strdil pri številnih podružnica! pQ v 6 hranilnice. Po tistih, ki so jih lan Pa] Usi10 nastavili v pritličju občinski gaiy 6 to pri podružnici hranilnice v Ul Vay stL 5> bodo v najkrajšem pričele delo Crt vV113^6116 naprave pri podružnica! 10 V tJ' Carducci 7, na Trgu Valmaur: Biči i ^v' Jakoba 19 in na Stari Mit pa "h Pecanom bodo izstavljali matič Vst:a °jfhila, za kar bo treba v avtomati dek ^ z osebnim fiskalnim ko °to,ki mora nositi na hrbtni stran Sjtotni zapis (trak črne barve). pek va dva poskusna avtomata sta ’ kar r| I?esecd1 izdala že več tisoč potrdil °bča 0kaZU)e usPeSn°st pobude, ki nud di v 0IT1i ^ter dostop do dokumentov tu iZD Uptocih, ko so sicer občinski uradi ii luipiS e zaPrii: avtomati namreč de sohn? L delavnikih od 8. do 18. me, ol vtPaod8-dol4.ure. občinskih izpostavah so lani izda eakan' UDen pnmenh brez nobene^ doku ^ Za stranke, ter nekaj desettisc ciia , .ent°v, kot so arhivska dokument istih S° L*1 todali v roku nekaj dni. tlO^toiih so tudi overovili skoi oSpl 0 Podpisov na dokumentih, kot č a potrdila. Skupno so torej v te občinskih madih izdali več kot pol milijona dokumentov, kar ni malo, če pomislimo, da je v Trstu približno 225 tisoč prebivalcev, razdeljenih v 110 tisoč družin. Občinski matični urad pa je že uvedel pomembno novost - telefonsko izdajanje potrdil. Družinske liste, potrdila o bivanju in številna druga brezplačna potrdila je odslej mogoče naročiti na telefonski številki 6754479 od 8.30 do 10.30 vsak dan razen sobote in praznikov. Potrdilo bo v najkrajšem času prispelo po pošti na dom in plačati bo treba samo poštne stroške. Ko bodo junija spet odprh prenovljeno občinsko izpostavo pri Sv. Jakobu, bo dopolnjena mreža občinskih madov na teritoriju od mestnega središča do okolice. Takrat bo občina poslala vsem družinam na dom brošuro, v kateri bodo opisane vse usluge, ki jih nudi občanom. Odbornik Grion je ob včerajšnji predstavitvi novih uslug najavil, da se je občinska uprava zavzela za vedno boljše odnose z občani in pri tem poudaril, da se je s takim sodobnim pristopom mesto spet povzpelo na sam vrh tehnološke usposobljenosti med vsemi italijanskimi občinami. Podobno uvrstitev je Trst že imel na začetku 70-ih let, za časa župana Spaccinija, kateremu so z uveljavitvijo Liste za Trst sledili številni odbori, ki so se očitno ukvarjali bolj z nacionalističnimi pobudami kot pa z uslugami za občane. NA POBUDO UNICEF Tečaji bodo obravnavali težka današnja vprašanja Deželni odbor Unicefa iz FJK bo ob sodelovanju tržaške univerze ter pod pokroviteljstvom deželnega šolskega skrbništva 24. t.m. pričel s tečajem, na katerem bodo obravnavali vprašanja, ki so povezana z razvojem in sodelovanjem. Multidisciplinami tečaji, ki jih je Unicef uvedel v Italiji, imajo kot cilj poglobitev vprašanj neravnovesja med Severom in Jugom, obenem pa naj bi predstavljah priložnost za medsebojno razumevanje, sožitje in solidarnost med narodi. Letošnja srečanja naj bi še zlasti načela sedanji zgodovinski trenutek, v katerem naj bi na svetu prevladovali enotnost, obramba človekovih pravic, a v isti sapi se svet razkraja v revščini, v trpljenju. V prvem delu tečaja (predvidene so štiri lekcije) bodo razvih teme, ki so povezane z nerazvitostjo, in sicer z antropološkega, gospodarskega, zgodovinskega, zemljepisnega in prav- nega vidika. Drugi del lekcij bo načel družbeno dinamiko (hude gospodarske, ekološke in zdravstvene težave tako na Vzhodu kot na Zahodu), tretji del pa bo nudil razmišljanje o mednarodnem sodelovanju na znanstvenem področju. Kot smo dejali, se bo tečaj pričel 24. t.m. ob 16.30 na univerzi (Trg Evropa 1), in sicer na ekonomski fakulteti (dvorana A), otvoritve se bosta udeležila rektor Giacomo Bor-ruso in predsednik italijanskega odbora Unicefa Arnolde Farina. Lekcije si bodo sledile enkrat na teden, v petkih, in se bodo zaključile 26. maja, nanje se lahko vpišejo univerzitetni študentje, docenti in vsi, ki se zanimajo za vprašanja sodelovanja, razvoja in miru. Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na sedež deželnega odbora Unicefa (univerzitetni rektorat, Trg Evropa 1, tel. 351485). NOVICE Številno deželno zastopstvo na sejmu v Celovcu Na sejmu poljedelskih in prehrambenih izdelkov ter hotelirstva v Celovcu (sobotne otvoritve sta se udeležila tudi koroški deželni glavar Zernatto in avstrijski državni tajnik Bartenstein) sodeluje tudi kvalificirano zastopstvo tukajšnjih podjetij. Ob tej priložnosti se je član odbora Trgovinske zbornice v imenu predsednika Donag-gia srečal s predsednikom koroške trgovinske zbornice Kofflerjem, s predsednikom sejma Der-muthom, z novim italijanskim glavnim konzulom Pericom ter z načelnikom ICE za Avstrijo Tabaiem. DSL vabi na srečanje z javnimi upravitelji Demokratična stranka levice vabi danes ob 18. uri na strankin sedež v Ul. S. Spiridione 7 na javno srečanje z izvoljenimi predstavniki v deželni skupščini ter v tržaškem občinskem svetu. Po uvodnih besedah pokrajinskega tajnika Stelia Spadara bosta spregovorila podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in načelnik DSL v mestni skupščini Giorgio De Rosa. Srečanje je odprto javnosti. Prisotni bodo tudi vsi svetovalci Hrasta v tržaškem občinskem svetu. Nova pobuda WWF V okviru ciklusa izletov »Ecovagando« tržaška sekcija WWF organizira 19. t.m. pohod po Tržaškem Krasu. Izletniki bodo do Vižovelj prišli z vlakom, nakar bodo pot nadaljevali peš. Povratek v Nabrežino je predviden zvečer. Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na sekcijo WWF v Ul. Romagna 4 (tel. 360551). Natečaja notranjega ministrstva Notranje ministrstvo je razpisalo dva natečaja, in sicer za tajnike gorskih skupnosti ter občinskih konzorcijev ter njihove sinove. Zainteresirani morajo prošnje nasloviti do 30. maja oz. 30. junija letos, in sicer na notranje ministrstvo, glavna direkcija za civilno upravo, glavna direkcija S.C.P. in P.E.L. - palača Viminala - 00186 Rim (Ministero dell’Interno - Dir. Gen. Amm.ne Civile - Dir. Centr. S.C.P. e P.E.L. - palazzo Vi-minale - 00186 Roma). Prvi tečaj, ki je namenjen tajnikom gorskih skupnosti in občinskih konzorcijev, predvideva 20 nagrad; drugi, ki je namenjen sinovom in sirotam tajnikov, pa 100 nagrad za izdelke na temo gorskih področij. Prispevki za porabo vode zaradi suše Deželni zakon št. 8 predvideva prispevke kmetom na Krasu, ki so bili v letu 1994 zaradi suše prisiljeni uporabljati vodo iz občinskih vodovodov, ker se niso mogli posluževati drugih vodnih virov. Prošnje na ustreznem obrazcu je treba dostaviti na pristojni deželni urad do 17. t.m. Kmečka zveza vabi vse zainteresirane, da se v ta namen čimprej zglasijo v njenih uradih in prinesejo s seboj račun za vodarino (boletta) za vse leto 1994, ker se tudi prispevek nakazuje za vse leto v višini 80 % celotnega stroška. PO TRDITVAH P. GHERSINE Trst se mora bolje pripraviti za vključitev v programe EZ Deželni svetovalec zelenih Paolo Ghersina ne skriva, da je neprijetno presenečen, ker načrt tržaške Občine ni našel mesta v tako imenovanem programu Urban pri Evropski zvezi. Ghersina namreč pravi, da je mesto izgubilo lepo priložnost, a obenem spominja, da je že lani opozarjal, naj se Občina izogne predložitvi načrtov, ki bi se nanašali na gradbeno področje: drugje v Italiji je namreč veliko več zgodo-vinsko-arhitektonskega bogastva, kot ga imamo v Trstu. Iz tega razloga, trdi še Ghersina, je svojčas predlagal, da bi pozornost usme-rili na druga vprašanja: na sanacijo in drugačno namembnost degradiranih mestnih območij ah pa območij, ki ne služijo več v industrijske namene. Po mnenju deželnega svetovalca zelenih je bilo namreč samoumevno, da bi se Trst, ki ga je zajela huda industrijska kriza, lahko pred Evropsko zvezo učinkovi- teje predstavil z novimi idejami glede koriščenja takih območij. Ghersina izraža upanje, da bi se iz sedanje izkušnje vsaj nekaj koristnega nauči-li: ne gre namreč pozabiti, da so dežele letos prvič neposredno sodelovale, medtem ko je doslej za predloge neposredno skrbela država. Prav zato se je treba za prihodnje leto holje pripraviti: ni dovolj, da nekoliko olepšamo stare načrte, potrebno je pokazati večjo inventivnost. Območij, ki bi lahko prišla v poštev, ne manjka, začenši s področjem bivše Aquile (kjer so tudi operativne obale), starega pristanišča (kjer bi ga morali nameniti alternativnim dejavnostim), zgodovinskega središča Trsta (Sv. Jakob, Sv. Ivan). Ideje torej ne manjka, zaključuje Ghersina, treba jih je navezati s konkretnimi možnostmi in energijami ter izdelati načrt za družbeni, gospodarski in kulturni preporod. NA POVABILO BOLJUNSKE SRENJE PREDSTAVITEV V DSI Rudi Simac o nastanku in pomenu »srenj« Poseben poudarek na vračanju podržavljenih zemljišč Lanskega januarja je slovenska vlada sprejela zakon, s katerim dopolnjuje že leto prej oblikovani zakon o denacionalizaciji: z odobritvijo tega zakonskega osnutka slovenska republika doloCa tudi možnosti vračanja po vojni podržavljenih zemljišč, ki so nekoC pripadala našim srenjskim skupnostim. O vsebinah in postopku teh zakonskih pravil je v ponedeljek zvečer, v mali dvorani občinskega gledališča Fr. Prešeren v Boljuncu na vabilo odbora boljunske srenje spregovoril Rudi Simac, predsednik slovenskih agrarnih skupnosti in pa oblikovalec besedila zakonskega osnutka. Simac je podrobneje orisal zgodovinski nastanek srenjskih skupnosti, ki so še danes za naše kraje značilna oblika skupnega lastništva nad nepremičninskim imetjem. Srenj-ske skupnosti v dolinski občini oz. jusarski odbori na kraškem območju so današnji nasledniki takih organiziranih vaških stvarnosti, ki so Časovno starejši od občinskih krajevnih uprav. Prebivalcem vasi in zaselkov pa so srenje omogočale upravljanje in koriščenje skupne lastnine, predvsem je šlo za zemljišča. Kot znano so naši kraji, prav zaradi obmejne lege, v zadnjem stoletju zamenjali več državnih uprav: neizpodbitno pa je dejstvo, da so izpod av-stro-ogrske cesarske uprave prišli kot legitimni lastniki te zemlje. Italijanski zakon z dodatnim tolmačenjem fašistične nadvlade je sprevrgel v dol- Rudi Šimac (tretji z leve) med predavanjem v Noljuncu (F. Križmančič/KROMA) gih letih uveljavljeno krajevno pravo: izkoriščanje srenjskih zemljišč je med drugim razširil na vse prebivalce kraja, ne le med lastnike »idealnega deleža«, kot je bilo prej nekako uveljavljeno. V prehodu pod italijansko kraljevino se je pojem lastnika »spremenil« v užitkarja, odjemalca v tem primeru naravnih dobrin. Pravico do užitka nad naravnim pridelkom srenjske zemlje so tako prejeli tudi tisti, ki so se v kraj priselili, medtem ko se je za domačine - srenjCane ta ugledna pripadnost srenj-ski skupnosti prenašala z dedovanjem in seveda delovnim deležem vsakega posameznega »uda«. Po drugi svetovni vojni je obmejna srenjska zemljišča razdelila državna meja tedanje SFRJ: v dolinski občini tako se- gajo Cez mejo mnoge srenje, najobsežnejši delež pa je »ostal« onkraj meje v Boljuncu in Dolini. Na pobudo slovenskih agrarnih skupnosti odobreni slovenski zakon omogoCa vračanje podržavljenih zemljišč nekdanjim lastnikom. Seveda je levji delež na ramenih naših srenjskih odborov, ki morajo najprej določiti seznam srenjCanov, sestaviti današnji zakono- daji prilagojen pravilnik srenj ske skupnosti in Cim prej vložiti prošnjo na pristojni občinski upravi v Sežani. V imenu slovenskih agrarnih skupnosti je Rudi Simac obljubil vso potrebno strokovno pomoC. Gre nedvomno za priložnost, da se del slovenske zemlje vrne pravim lastnikom, za nadaljnje ohranjanje in vrednotenje. Damiana Ota Plesni predstavi v gledališču Rossetti V petek in v soboto zvečer bo v Trstu nastopilo madžarsko plesno gledališče Yvette Bozsik. Gre za gostovanje, ki sodi v okvir mednarodne pobude »Od Donave do Sredozemlja«, prireja pa jo Stalno gledališče FJK v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, deželno upravo in zavarovalnico Assicurazioni Generali. Skupina, ki jo vodi mlada baletnica Yvette Bozsik, bo predstavila tri koreografije svoje vodje. Petkov in sobotni program bosta deloma različna. Dragoceno delo Diomire Fabjan Njen slovar paronimov predstavila prof. Nada Pertot »Lažni prijatelji -1 falsi amici«: tako je naslov knjigi, ki jo je napisala prof. Diomira Fabjan Bajc in katero so v ponedeljek, 13. t.m., predstavili v polno zasedeni Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev. Knjiga je v bistvu slovar paronimov, to je besed, ki se tako v slovenščini kot v italijanščini pišejo enako, a imajo pogosto različen pomen. To je eden izmed dveh slovarjev, ki jih je v tem Času prof. Bajčeva dokončala, izšel pa je pri založbi »Mladika« v 600 izvodih (drugi, frazeo-loški z naslovom »Dve muhi na en mah - Due piccioni con una fava«, bo v krakem izšel pri Goriški Mohorjevi družbi). Kot je uvodoma povedal predsednik DSI Sergij Pahor (ki se je na začetku spomnil preminulega msgr. Lojzeta Škerla), gre tu za bolj sistematično obravnavanje argumenta, ki bi bil moral biti že davno obdelan, ki pa prihaja v trenutku, ki je morda ugodnejši kot je bil npr. pred desetimi leti. Knjigo je predstavila prof. Nada Pertot, ki je dejala, da je knjiga sad razgledanosti, požrtvovalnosti in izkušenj, ki si jih je avtorica pridobila z dolgoletnim poučevanjem na slovenskih šolah v Trstu. Uvaja nas v svet prevzetih besed, od katerih so se nekatere že udomačile in so del našega jezika, druge pa so nove. Stare prevzete besede so v glavnem izpeljanke iz latinščine in grščine, ki so prvotni pomen ohranile ali pa so ga spremenile. Pri tem je prof. Pertotova dejala, da je vpliv ita- Z leve: Prof. Diomira Fabjan Bajc in prof. Nada Pertot lijanšCine (pa tudi angleščine) na slovenščino še kako občuten, CepraV ni lahko govoriti o tujkah zaradi nevarnosti zapadanja v purizem. Vsa slovenska publicistika pa vneto uvaja tako stare kot nove tujke, tudi po nepotrebnem. Lažnim prijateljem - je še povedala prof. Pertotova - ne smemo nasedati. Zato je slovar Diomire Fabjan Bajc pomemben za vse, posameznike in ustanove, saj lahko naše znanje osveži, nauci pa nas lahko tudi marsikaj novega. Namenjen je vsem Slovencem, ki jim je jezik vrednota. Spregovorila je tudi avtorica sama, ki je povedala, kako je prišlo do zamisli o takem slovarju (stalno se je namreč srečevala z netočnimi in nepravilnimi prevodi). Lahko obstajajo besede, ki v enem jeziku pomenijo eno, v drugem pa drugo. Ti različni pomeni se lahko različno prevajajo. Obstajajo določene stare izposojenke - ki jih prof. Bajčeva imenuje »evro-peizme« -, katere ne nao remo nikoli z istim P0®? nom prevesti v drug jeZ®' Poudarila je, da je dvoje ziCnost sicer veliko boga stvo, ki pa lahko povzroči v našem govorjenju in P1 sanju zmešnjavo. Vtis in13 - je dejala -, da Slovenci te zadeve podcenjujemo. Za to je treba imeti dovolj sredstev oz. slovarjev, D bi nas na napake opo zarjah in nam pomaga11 iskati rešitve. Predvsem potrebujemo Slovenci do ber slovensko-italijansU in italijansko slovensjn slovar ter vrsto dobri1 specifičnih slovarjev. Sloveniji pa - je kriticn0 dejala prof. Bajčeva - P0 natiskujejo stare slovarje-ki so dandanes neupora ni. , Predstavitvi je sledi a krajša razprava, v kafer sta med drugim poseg tudi prof. Pavle Merku m prof. Lelja Rehar, ki j® prof. Bajčevi pomagala P1 sestavi slovarja, zlasti F ^ se tiCe prevoda iz i® lijanšCine v slovenščino. IvanZeiP KONCERT / V CERKVI SV. JERNEJA NA OPČINAH PRIREDITEV / PRETEKLI PETEK Duo Feri - Michelazzi navdušil Do izraza prišla predvsem barvna in zvočna zlitost inštrumentov Ciklus koncertov, ki jih openska župnija sv. Jerneja prireja v podporne namene za kritje stroškov prenovljenih orgel, je v nedeljo ponudil občinstvu bogat in kakovosten glasbeni dogodek. Kitarist Marko Feri in flavtist Ettore Michelazzi sta se v prvem delu sporeda predstavila s programom, ki je obsegal dela od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev, medtem ko je drugi del za kitaro izvedel sam kitarist. Oba poustvarjalca, ki sta sicer že uveljavljena in aktivna solista, že nekaj let sodelujeta v duu. Usklajenost njune skupne igre je tako prišla zelo jasno do izraza: posebne pohvale je vredna predvsem barvna in zvoCna zlitost obeh instrumentov, ki sta se ujela v polni, mehki in uglašeni zvočnosti. Duo je izvedel v prvem delu Sonato v D-duru G. F. Haendla, Allegro mae- Flavtist Michelazzi in kitarist Feri med koncertom stoso M. Giulianija, Tango s posebnim muzikalnim A. Piazzolle in Villanesco občutkom, izvedel še Ara-ter Zarabando, ki jo je za besque En Forme De Caki taro iz klavirskega izvir- priče op. 99 F. Kleynjansa nika priredil Marko Feri. in Sonato para guitarra V drugem delu je kitarist, skladatelja A. Joseta. Kulturni 8. marec v Trebčah Osmi marec je bil v Trebčah že vsa povojna leta kulturni praznik: domačinke so ga še vsakič proslavile s kulturno prireditvijo. Tako je bilo tudi letos. Pretekli petek zvečer se je v trebenskem Ljudskem domu zbralo polno žensk, a tudi moških, mladine in otrok. Praznik je uvedla domaCa godba na pihala Viktor Parma. Mladi godbeniki so pod vodstvom kapelnika Le-andra Pegana zaigrali nekaj koraCnic: na pravšnji način so ogreli dvorano, ki je nato prisluhnila ljubkemu nastopu malčkov z otroškega vrtca. Tokrat so bili oni na vrsti, saj so se osnovnošolci in nižješolci že potrudili pri prireditvi ob Dnevu slovenske kulture. Otroci so recitirali nekaj pesmi, nekaj so jih zapeli, nastop pa so zaključili še z voščilom mamicam, no-nam in drugim ženskam ob 8. marcu. Po krajšem godbenem intermezzu se je na odru predstavil mešani pevski zbor SKD Skala iz Gropa-de. Pod vodstvom Anastazije Puric so fantje in dekleta zapeli vrsto pesmi. Ob koncu je imela spet besedo domaCa godba. Trebence je presenetila z novo koračnico, ki so se jo bili nauCih kar... na osmo-marcevski prireditvi. Konec veCera je bil slavnosten: godba je zaigrala vaško himno Trebče, ki so jo prisotni seveda tudi za- peli. S himno se je z kljucil »uradni« del pra^ novanja. »Neuradni« se J začel takoj zatem z dri žabnostjo, med katero s se lahko prisotni P0 sladkali s sladicami, ki s jih pripravile pridne ro trebenskih žensk. ~C RADIO TRST A h Enotni slovenski prostor: danes na vrsti cerkveni Oddaja Iz studia z vami, ki poteka na radiu Trst A vsak dan od 9. do 13. ure, obravnava ta teden zanimivo tematiko - enotni slovenski prostor. V Ponedeljek je bil pod drobnogledom enotni slovenski kulturni prostor, v torek so razpravi)alci obravnavali športno tematiko, danes pa bo beseda tekla o enotnem slovenskem cerkvenem prostoru. Osrednja debata se bo pričela ob 11. uri, vodil pa )o bo časnikar naše radijske postaje Ivo Jevnikar. Oostje v studiu D tržaške radijske postaje bodo Škofov vikar g. Franc Vončina, repentabrski žu-Pnik g. Tone Bedenčič in vodja slovenskih skav-tev g. Janez Kobal. Po telefonu pa bo debati sledil tedi slovenski metropolit g. Alojzij Šuštar. Poslušalci so vabljeni, da se neposredno vključijo v debato - tel. št. je 362875. Se danes prošnje za tečaj Mestni gledališi muzej »C. Schmidi« prireja d zO- do 23. t.m. tečaj, posvečen strukturi arhivov, ohranjanju muzejskega materiala, dokumentacijski dejavnosti in zgodovinski raziskavi. Na tečaju, te bo na sedežu muzeja v Ul. Imbriani, bo predaval dr. Adriano Dugulin v sodelovanju z dr. Ser-Fom Cimarostijem. Namenjen je učnemu osebju 12 Š°1 FJK, število slušateljev pa je omejeno (ne sme presegati 20), a rok za predložitev prošenj za-Pade danes (za morebitne informacije se zanitere-srrani lahko obrnejo na ravnateljstvo muzejev, tel. IMOSOO). VCERAJ-DANES caDanes, SREDA, 15., „ KLEMEN. jmnce vzide ob 6.1 tone ob 18.10 - Dol U-52 - Luna v Ml in zatone ob 5 Jutri, ČETRTEK, marca 1995 HERBERT st ’ temperatura ,Pmje, zračni tl spi taste, veter ■ m e^0Vzhodnik i ’ burja, vlaga i '■nebo jasno, m moraz8lban°> ter Ja 9,5 stopinje Rojstva iNs Viii ?Dila sta m!.9 in ^el Ci VinN!RLI SO: n.,'. ua -oafra S,Uaan Raser tataCko Košuta, >etta Culi; a ^aria H 88-lLFll°mer aedelP°nedelika- 13 ’ dl K, ,e, 19. marca 1995 °d R°'malen urnik lekan “.»Smo13 00 ‘n 0' ,,«d•,,i,gVdpr," 01 sf?v“*Fž„2sr nfb 571088). den 27 ?YICA - Ul. Gru po telnf ' 22621°) " sam' Primere nU Za na)nujnejši Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Frankenstein di Mary Shelley«, i. Robert De Niro. EKCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.15 »Li-sbon Story«, r. Wim Wen-ders. AMBASCIATORI 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Allen. NAZIONALE 1- 16.00, 17.30 »Pagemaster - L’av-ventura meravigliosa«, i. Macaulay Culkin; 19.30, 22.00 »Pulp Fiction« i. John Travolta, Bruce Wil-lis. NAZIONALE 2 - 16.45, 19.15, 21.45 »Le ali della liberta«, i. Tim Robbins. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’uo-mo ombra«, i. Alec Baldtvin. NAZIONALE 4 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Uomini, uomini, uomi-ni«, r.-i. Cristian De Sica, i. Massimo Ghini. Leo Gul-lotta. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Fantasia erotica«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.10 »Stargate«, i. Kurt Russell. ALCIONE - Dvorana rezervirana. LUMIERE - »Poklon Fassbinderju«: 16.15, 20.00 »Despair«; 18.15, 22.15 »Non voglio soltanto che mi amiate« M PRIREDITVE DRUŠTVO ZA OHRANJEVANJE RODOLJUBNIH TRADICIJ ORGANIZACIJE TIGER Primorske vabi na SREČANJE bivših pripadnikov organizacije Tiger, ki bo v Dolini, dvorana občinskega sveta, v soboto, 18. t. m., ob 11. uri. Na srečanju bo spregovoril PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič - Andrej Inkret DESETI BRAT Danes, 15. marca, ob 16.00 - RED G * * * VVilliam Shakespeare HAMLET Gostovanje SNG Drama - Ljubljana V petek, 17. marca, ob 20.30 RED A, D in F V soboto, 18. marca, ob 20.30 RED B in E V nedeljo, 19. marca, ob 16.00 RED C zgodovinar prof. Samo Pahor , nakar bo sledil kratek kulturni program. SKD BARKOVLJE - prireja v soboto, 18. t.m., ob 20. uri na sedežu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu POKUŠNJO DOMAČEGA KRUHA IN VINA. Vi- na, ki jih bo posebna komisija ocenila bodo prejela priznanje. Tudi prisotni bodo imeli možnost oceniti vina, ki bodo deležna nagrade občinstva. SKD PRIMOREC - Trebče vabi na petek, 17. 3., ob 20. uri v Ljudski dom na PREDAVANJE na temo Naše zdravje in masaža stopal ter na predstavitev knjige Telo govori. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Domača gledališka skupina vabi v petek, 17. marca 1995, ob 20.30 na premiero in v soboto, 18.3., ob 20.30 na ponovitev dela R. Queneauja VAJE V SLOGU. Režija, priredba, besedilo songov in plesi Edita Frančeškin. Originalna glasba Nevjo Miklavčič. Pridite na dobro uro smeha, ne bo vam žal! SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na RICMANJSKI TEDEN. V petek, 17. t. m. zabavni večer s koncertom ansambla Adria kvintet, sodeluje Čarodej Viky in v nedeljo, 19. t. m. domači večer z nastopom ZMPS Slavec-Slovenec in dramske skupine SKD Slavec z veseloigro “Pod zvezdami" v režiji T.Turko. KD I. GRBEC (Skedenj-ska ulica 124) prireja v petek, 17. t.m., ob 20. uri ob Dnevu žena OTVORITEV RAZSTAVE Mirka Guština RELIEFNE SLIKE in Car-mela Giambe SLAMNATE MINIATURE. Sodelujeta kvartet Nomos in dobitnica 2. nagrade natečaja Albina Bubniča Ivana Mahnič. Razstava bo odprta tudi v soboto od 17. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure. STUDIJSKI CENTER MIRIADI vabi na predavanje slovenskge kiparja Marka Pogačnika na temo “ NEVIDNE RAZSEŽNOSTI OKOLJA, SKRITE INTELIGENCE NARAVE IN SKRIVNOSTNI PREBIVALCI ZEMLJE, ZRAKA VODE IN OGNJA", ki bo v petek, 17. t. m., ob 20.30 v dvorani Centra Siddarta, Ul. S. Francesco 34. DEKLIŠKI ZBOR VE- SNA prisrčno vabi na KONCERTNI VEČER OB 20-LETNICI DELOVANJA v soboto, 18. marca, ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja. V nedeljo, 19. t.m.,v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 18. uri, KONCERT The Duke Ellington memorial projekt - poklon velikemu jazz - skladatelju, ob 20-letnici njegove smrti. Nastopajo: R.Magris (klavir), L.Rossi (kontrabas), G. Centis (tolkala), T. Kozina (violina) in N. Sgorbissa (glas).Vabljeni. KD KRAŠKI DOM vabi ob 10-letnici dramske skupine in ob priliki slovenskega kulturnega dne na ogled veseloigre v narečju "ZGODBA O DR. FAUSTU” v režiji Draga Gorupa. Pedstava bo v soboto, 18.t.m., ob 20. uri ter v nedeljo, 19.t.m., ob 17. uri v kulturnem domu na Colu. AMATERSKI ODER JAKA STOKA s Proseka-Kontovela vabi v nedeljo, 19.3., ob 17.30 na Prosek na ponovitev igre SALON EKSPON. Avtor Jana Kolarič. TPK SIRENA prireja ob sodelovanju Primorskega dnevnika, Radia Trst A, Glasbenega centra Emil Komel in Glasbene matice v nedeljo, 19. marca, ob 18. uri v prostorih TPK Sirena v Barkovljah SPOMINSKI VEČER ob 1. obletnici smrti MIRANA HROVATINA. Bi IZLETI SK BRDINA organizira smučanje v Franciji (Val Thorens) od 22. do 29. aprila 1995. Informacije na sedežu kluba Proseška ul. 131 na Opčinah vsak pon-deljek od 19. do 21. ure. SINDIKAT SPI CGIL Devin - Nabrežina organizira večdnevni izlet v Salzburg od 26. do 28. maja. Vse informacije dobite na sedežu Sindikata tel. št. 200698 ali 200036. H ČESTITKE Naša sopevka DUNJA SANCIN je z odličnim uspehom diplomirala v Padovi iz logopedije. Iskreno ji Čestitamo in ji želimo še nadalje veliko uspehov in osebnega zadovoljstva v svojem poklicu. ZPZ in KD Ivan Grbec. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa nestalno nameščene solnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo. Doklado prejmejo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. 370301, po uradnem urniku: ob pon. 16-17.30, ob tor. 9-10.30, ob Cet. 16-1.30 in ob pet. 11-12.30. □ OBVESTILA DANES, 15. t.m., bo ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju SESTANEK pripravljalnega odbora za pripravo 50-letnice osvoboditve v Lonjerju. DO LINČ ANKE bomo praznovale 8. marec, mednarodni praznik žensk, v soboto, 18. marca, 19. uri v Zadružni gostilni v Dolini. Program bodo popestrila dekleta dekliškega zbora V. Vodnik. Vpisovanje v vaških trgovinah do Četrtka, 16. t.m. ODBOR SKUPNOSTI BORCEV ISTRSKEGA ODREDA vabi vse borce in prijatelje, da se udeležijo proslave 52. letnice bitke brkinske Čete z Italijani, ki bo v soboto, 18. t. m., ob 11. uri na Kozjanah na Brkinih. KRUT obvešča, da začnejo ob Četrtkih, torkih in sredah tedenske plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu. Odhod avtobusa iz Trsta (Trg Oberdan) ob torkih in Četrtkih ob 8. uri, ob sredah pa ob 18.30. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicero-ne 8, tel. St. 360072. 60 LETNIKI obveščajo Prosek, Kontovel in bližnje vasi, da se dobijo v ponedeljek, 20.t.m., ob 20. uri pri Petri Luxa v baru na Proseku, da določijo datum praznovanja. Kdor se se-tanka ne more udeležiti naj tel. 251051 ob večernih urah. ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO slovenske Istre in Krasa vabi danes, 15. t.m., ob 19. uri, na letno Skupščino, ki bo v dvorani Tartini hotela Metropol v Portorožu. Ob tej priložnosti bo doc. dr. Irena Keber predavala na temo: Hormonska nadomestna th. in koronarna bolezen. Sledi družabnost. šahovska komisija ZSSDI obveSCa, da se bo 11. zamejsko šahovsko prvenstvo, veljavno za 7. memorial Zlatka Jelinčiča, nadaljevalo v soboto, 18. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11,.nad.). KRUT prireja 10 - dnevna zdravljenja v Šmarjeških toplicah od 19. do 29. aprila in od 14. do 24. maja, v Dolenjskih toplicah od 14. do 24. maja. Vpisovanje in informacije Krut, UL Cicerone 8, tel. 360072 SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude. Poletno srediSCe za otroke od 3. do 14. leta, v Času od 12. junija do 1. septembra 95, najkrajši Cas bivanja en teden. Letovanje na Medvedjem brdu od 3. do 13. julija 1995 za otroke od 6. do 12. leta starosti. Letovanje na Medvedjem brdu od 13. do 23. julija 1995 za otroke od 12. do 17. leta starosti. Letovanje v Portorožu od 31. julija do 10. avgusta 1995 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, ul. Ginnasti-ca 72, tel. 573141. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST skli- cuje v petek, 24. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20 41. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev volilne komisije, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in načelnikov, pozdravi gostov in razprava, poročilo nadzornega odbora in raz-resnica, volitve novega odbora, razno. Vabljeni! A.N.D.I.S., Ul. Foscolo 18, tel. St 767815 - Lotiti se kot prijatelji .Vsako sredo od 17. do 19. ure in Četrtek od 10. do 12. ure smo vam na razpolago , da skupno prekosimo krizo parov ali ločitev in razpo-roko kot prijatelji brez ekonomskih, pravnih in duševnih pretresov. MALI OGLASI GOSTILNA pri dolinski občini je ponovno odprta. Nova upravitelja Anna in Pino se priporočata za obisk PODJETJE v industrijski coni v Trstu daje takoj prvo zaposlitev uradnici za vodenje knjigovodstva. Ponudbe poslati na : Pu-bliest- Ul. Montecchi 6 Trst pod Šifro "Prva služba”. IŠČEMO starejšo žensko za nego in družbo 80-letne pokretne gospe. Urnik po dovogoru, nekaj dni na teden pa tudi možnost dela 24 ur na 24. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Mag-gio 1, 34170 Gorica, pod šifro “Zanesljivost". ISCEM delo kot hišna pomočnica 2-krat, 3-krat tedensko. Tel. 213282. ISCEM enostanovanjsko hišo s pogledom na morje največ 400 milijonov ali dvostanovanjsko hišo vedno s pogledom na morje največ 800 milijonov. Tel. 370947 ali 280891. POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in Se marsičem do 31. marca v Tržaški knjigarni. ODDAM poslovne prostore v Ajdovščini (150 kv.m), tel. 00386/65/67604 ob ponedeljkih od 12. do 13. ure in 040/575145 vsaki dan od 20. do 21. ure. ODDAM prodajno pogodbo za novi polo 1600, troje vrat, bele barve, dostava prvi teden v aprilu. Tel. 0360-464323. PRODAM renault 4, letnik 85, v odličnem stanju. Tel. 365043. PRODAM 10 kilski pralni stroj Zanussi. inox 220-380. Tel. 228547. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toči belo in Crno vino. OSMICO ima odprto Caharija Vladimir, Nabrežina 22. Toci belo in Črno vino. OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in Crno vino z domačim prigrizkom. KMEČKI TURIZEM Žbogar, Samatorca 47 je spet odprt vsak Četrtek, petek, soboto in nedeljo. OSMICO ima odprto Dušan Guštin, Repen št. 22. Vljudno vabljeni! BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici 25, odprl osmico. ToCi belo in Crno vino ter nudi domač prigrizek. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da se vsak dan vrši popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289.od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. PRISPEVKI V spomin na Danila Pilata darujeta družini Pilat 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na sestrično Marijo SosiC darujeta Maria Gambarelli in Cvetka Malalan 60.000 lir za CPZ Sv. Jerneja z Opčin. V spomin na prijateljico Albinco Puric darujejo družina Ferlat 50.000 lir, Karla SosiC 30.000 lir in Anica Viđali 30.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah. Namesto cvetja na grob bivši cerkveni pevki Al-binci Puric darujejo prijatelji Pepka, Marija, Gelka, Vida, Borka, Eda, Berta, Mirko in Nardo 160.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah. V spomin na sestro Albino darujejo soletniki Onelje Puric 110.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah. Angela Skerlavaj daruje 20.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah. V spomin na vse svoje drage pokojne daruje N.N. 100.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah. V spomin na Albinco Puric darujejo pevke in pevci CPZ Sv. Jerneja 142.000 lir za obnovljene orgle na Opčinah. V spomin na Angela Švara darujeta Pavel in Tiziana 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V počastitev spomina Albine Puric daruje Irma Kraus 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V počastitev spomina Albine Puric daruje Olga OstrouSka 40.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Družina Vidau daruje 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drage starSe in brate Brce (Gro-pada 1) daruje Marija (Opčine) 20.000 lir za KD Skala. V spomin na Maria Se-mec darujejo Marija, Radovan in Danica Semec 35.000 lir za SKD Vigred. Valci Marc daruje 30.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. V počastitev spomina Davida Battigellija daruje Olga Ostrouska 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Ob bridki in prerani izgubi dragega očeta Dušana sočustvuje z Vilijem , Deanom in svojci prijatelj Maksi z družino Ob prerani izgubi dragega očeta Dušana izrekajo Deanu in Viljamu iskreno sožalje prijatelji iz Gročane in Peska t Zapustil nas je nas dragi mož, oče in nono Albin Zeriul Pogreb našega pokojnega bo v petek, 17. marca, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice (Ul.Pieta) naravnost v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočamo žena Ernesta, sin Dorjan z ženo, brata Edi in Mirko ter ljubljeni vnukinji NataSa in Verena Prebeneg, 15.3.1995 Žalovanju se pridružujeta družini Premolin in Mosenich Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in noneta Albina Zeriula izrekata ženi Ernesti, sinu Dorjanu in družini občuteno sožaljedružini Ole-nik in Ota t Preminil je naš nepozabni stric Izidor Godina Pogreb bo danes, 15. t. m., ob 10. uri iz kapele v Ul. Co-stalunga. Žalujoči nečaki Loreta, Fabio in Alex Trst, 15.3.1995 t Zapustil nas je naš dragi Srečko Košuta Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Križ. Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčeri z družinama, Celesta, sestra, brat in ostalo sorodstvo Križ, 15.3.1995 t 13. marca je preminila naša draga Rosalia Vovk vd. Tripli Žalostno vest sporočajo nečaki Nerina, Pina, Boris in Toni z družinami, svakinje in ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, četrtek, 16. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice v Ul. Pleta v cerkev in nato na pokopališče v Ricmanje. Dolina, 15.3.1995 (Pogrebno podjetjeZimolo) Ob smrti predragega Dušana izreka svojcem globoko sožalje KD Krasno polje -Grocana GORICA / NEKDANJI PREDSEDNIK SZ NA SREČANJU ANOLF Zares topel sprejem za S. M. Gorbačova Raiso je ostala v Milanu - Večerja pri Agnelliju Pričakovati je bilo izredno zanimanje za obisk nekdanjega ruskega predsednika Mihaila Gorbačova in njegove soproge Rai-se v Gorici. In tako je tudi bilo, saj je bila pred vhodom na razstavišče že dobro uro pred napovedanim srečanjem, dolga vrsta čakajočih ljudi, ki so do zadnjega napolnili konferenčno dvorano, še enkrat toliko pa jih je žal ostalo pred vrati in so jih šele kasneje spustili v dvorano. Mihail Sergejevič Gorbačov je vstopil točno ob 17.15. V Gorico je namreč prišel iz Pordenona, kjer je bil na obisku v koncernu Zanussi. Dvorana ga je sprejela z dolgim in toplim aplavzom. Udeležba Gorbačova na javnem srečanju združenja ANOLF, kjer je bil govor o težavnem preha-janju držav Vzhodne Evrope na tržno gospodarstvo in demokratično družbeno ureditev, je bila medijsko pomembna novica. Ze dolgo časa v Gorici nismo videli toliko novinarjev, fotografov ter radijskih in televizijskih snemalcev. Pa tudi pripadnikov varnostnih organov! Po uvodnih posegih predsednika ANOLF Lu-cia Gregorettija, novinarja Fulvia Molinarija in vsedržavnega tajnika CISL Sergia D’Antonia, ki je pred tem imel še srečanje z novinarji, je končno nekaj minut po 18. ur spregovoril Gorbačov, o pojavu, bistvu in poteku perestrojke, o čemer poročamo na drugem mestu. Program obiska Gorbačova so v teku dneva spremenili kar nekajkrat. Mnogi so ostali razočara- ni ker v Gorico ni bilo predsednikove soproge. Ostala je v Milanu zaradi lažje nezgode. Gorbačov je že sinoči, kmalu po na- stopu v Gorici, odletel z ronskega letališča v Turin. Pravijo, da na večerjo z Agnellijem, medtem ko so mu tukajšnji gostitelji pripravljali lep večer pri Formentiniju. Na sliki (Fotostudio Reportage) Gorbačov med obiskom v Gorici SSk za sodobne uprave in večji dialog med Slovenci Pokrajinsko tajništvo SSk v tiskovnem sporočilu obravnava občinske volitve v Doberdobu, v Sovodnjah in Steverjanu in izpostavlja v prvi vrsti skrb za dobro in sodobno upravo. Pri tem poudarja, da je bila Slovenska skupnost s svojimi programi in kandidati vedno zanesljiva in dosledna. Volitve bodo potekale v duhu sprememb v Evropi, Italiji, Sloveniji in tudi v naši deželi, pa tudi v znamenju vsega, kar se je zgodilo na goriški občini, ki je z nasprotovanjem Sloveniji in slovenski manjšini v Italiji pokazala, da je nujno v prihodnost z drugačnimi načeli in programi. Slovenska skupnost izraža zato željo, da se v Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu slovenski glasovi ne bi drobili v še večje število strank ter da bi slovenska manjšina presegla delitve. Zato pozdravlja predvolilna srečanja politično različno mislečih Slovencev, ki so pokazala razveseljivo stopnjo razumevanja in zavesti, da je v interesu manjšine delovati v duhu večjega medsebojnega spoštovaja. Manjšina, poudarja SSk, bo prispevala h koristnemu skupnemu življenju z večinskim narodom, le če bo tudi sama zgled vzornega in plodnega sodelovanja. Kandidati SSk bodo v Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu seveda pozvali volilce, naj svoj glas zaupajo prav tej stranki zaradi zanesljivosti, ki jo je stranka pokazala v nelahkih letih prehajanja v novo obdobje. Istočasno pa si bodo prizadevali, da bodo spodbujali takšne programe, ki bodo v interesu celotne manjšine ne glede na politično pripadnost. ŠTEVERJAN / SEJA OBČINSKEGA SVETA___ Drugačen pristop do urejanja prostora Odobrili osnovna izhodišča za pripravo novega občinskega regulacijskega načrtu na in naglice, s katero prihaja sklep o tako p° membnem vprašanju na dnevni red, je izrazi načelnik svetovalske sku pine SSk Corsi, ki je obe nem predlagal nekaj bis venih priporočil. Občinski svet je na p° nedeljkovi seji soglasn0 odobril tudi višino odškodnine upraviteljem in svetovalcem ter članom komisij za leto 1995^ Odškodnina bo višja za 1 odstotkov od lanske. 0 tem velja omeniti, da so se upravitelji lani in predlan skim odškodnini odpove dali in s tem pomagaj1 reševati težavno stan]® občinskega proračuna. U koncu seje se je župan Humar zahvalil občinske mu svetu za sodelovanje v petletnem mandatu. Z včerajšnjim dnem je potekel mandat občinskim svetom v občinah, kjer bodo 23. aprila upravne volitve. V ponedeljek pa se je na zadnji seji sestal občinski svet v Steverjanu in vzel v pretres obsežen dnevni red. Najpomembnejše vprašanje, ki so ga obravnavali, zadeva smernice za izdelavo regulacijskega načrta. Urbanistični instrument pripravlja arh. Pino Giovaru-scio iz Trsta, ki je s sodelavci doslej zbral in obdelal podatke obstoječega stanja (služili bodo kot osnova za računalniško obdelavo in kasnejše računalniško vodenje urada za urbanistiko). Z opredelitvijo treh osnovnih smernic (za sklep so glasovali predstavniki večine, ob vzdržanju članov opozicijske skupine) je bila v bistvu prižgana zelena luč za prehod v drugo stopnjo priprave urbanističnega instrumenta. V daljši razpravi, ki jo je uvedel župan Humar, je arh. Giovaruscio prikazal do zdaj opravljeno delo in tudi novo filozofijo za urejanje in razpolaganje s prostorom. Skrčile se bodo možnosti pozidave oziroma novih gradenj in povečevanja števila občanov. V primeru Steverjana naj bi se število prebivalcev povečalo le za kakih 15 do 20 odstotkov. Možnosti pozidave naj ne bi bile skoncentrirane na ozko določenih območjih, ampak naj bi domačinom, tudi ob upoštevanju tipologije poselitve občinskega teritorija, dali širše možnosti. Cilj takega načina upravljanja s prostorom naj bi bil zaustaviti danes precej izrazito odselje- vanje mlajših parov. Druga smernica, ki jo bo moral načrtovalec pri pripravi novega urbanističnega instrumenta upoštevati, je odpiranje možnosti za razvoj dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom, zlasti vinogradništvom, kakor tudi ' možnosti razvoja agritu-rizma, gostinstva, trgovine in obrti. Nov pristop naj bi izbrali na področju načrtovanja izrabe prostora za ti. družbene dejavnosti. Namesto do zdaj obveznih vinkulacij naj bi predvideli možnost sklepanja pogodb z zasebniki, ki s športnimi in drugimi objekti že razpolagajo, ali jih nameravajo graditi in nameniti tudi za javno uporabo. Nekaj kritik glede nači- GLASBA / PEVSKI RECITAL Pevec Andrea Baldassarre v petek v Kulturnem domu Andrea Baldassarre, cenjen pevec in glasbeni izvajalec, ki se je uveljavil zlasti kot pevski sodelavec Mine, bo v petek, 17. marca, ob 21. uri nastopil na odru goriškega Kulturnega doma. Goriškemu občinstvu se bo predstavil z recitalom Odmev nekega speva (“L’eco di im canto”) v režiji Masarie Colucci. Umetnika bo pri klavirju spremljala Carla Nardini, sam recital pa pred- Slovensko planinsko društvo Gorica vabi jutri, 16. marca ob 20. uri ob prvem sklicu in ob 20.30, ob drugem sklicu, na Redni občni zbor v Kulturnem domu v Sovodnjah Uvodoma bodo zapela Sovodenjska dekleta. stavlja neke vrste splet nepozabnih melodij (Lili Marlene, New York New York, itd.). Večer bo dodatno popestrila še dovršena koreografija z nastopom igralcev in plesalk. Andrea Baldassarre bo torej predstavil glasbeni sprehod od Berlina do Brodwaya, ki se naslanja predvsem na popularnost že klasičnih uspešnic. Pričakovati je torej, da bo ponovil uspeh, ki ga je v lanski sezoni doživel v Istri ter na turneji po številnih italijanskih mestih. Goriški koncert prireja Studio Teatro iz Verone. KZE / PREVENTIVNA AKCIJA PROTI STEKLINI Obvezno cepljenje psov Zaenkrat samo v občinah, kjer je lani zmanjkalo cepiva Veterinarska služba pri Goriški KZE sporoča, da bodo v naslednjih tednih zaključili akcijo cepljenja psov proti steklini v občinah, kjer tega niso mogli dokončati lani zaradi pomanjkanja cepiva. Razpored cepljenj je sledeči: ZAGRAJ Pri nekdanji šoli v Mar-tinščini jutri od 9. do 10.30; v Zagraju (občinsko skladišče v Ul. Mucchiut) 18. marca od 9. do 11. ure in 25. t.m. od 10. do 11.30; v Zdravšcinah pri šoli 21. marca od 9. do 10.30. GRADIŠČE Pri občinskem skladišču v Ul. L. Isonzo 22. in 29. KATOLIŠKA KNJIGARNA- Gorica V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku bo danes, 15. marca, ob 18. uri odprtje razstave Franka Vecchietta Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. marca od 10. do 12. ure in 15. aprila od 10. do 11.30. VILES Pri nekdanjem županstvu v Ul. de Jacumini 28. in 31. marca od 10. do 11.30 in 1. aprila od 11. do 12. ure. FARA Pri županstvu 4. aprila od 10. do 11.20 in 8. aprila od 10. do 12. ure; v Villa-novi pri cerkvici 4. aprila od 11.30 do 12. ure. TURJAK Pri občinskem skladišču v Ul. Verdi 16. in 17. marca od 8.30 do 10.30. TRZIC pri nekdanji klavnici v Ul. Marcelliana od 20. do 24. ter od 27. do 30. marca med 8.30 in 10.30. ROMKE Pri šolski coni v Ul. bratov Cervi od 3. do 7. in 10. aprila med 8.30 in 10.30. ŠKOCJAN OB SOCI Pri občinskem skladišču v Ul. Aquileia 11. aprila od 8.30 do 10.30; pri športnem igrišču v BeglianU 12. aprila od 8.30 do 10.30; pri osnovni šoli v Isola Moro-sini 13. aprila od 8.30 do 9.30 ter isti dan od 9.45 do 10.15 pri vodni črpalki v zaselku Terranova. KZE obvešča, da je cepljenje obvezno in brezplačno. Za navedene občine bo cepljenje veljalo tudi za leto 1995. Zato opozarjajo, da je treba cepiti samo pse, ki so registrirani v navedenih občinah (tudi če so bili že cepljeni v letu 1994). KINO GORICA VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Piccole donne«. Igra VVinona Ryder. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Frankenstein«. Igra Robert De Niro. ti PRIREDITVE PD M. FELEJ in ODER 90 vabita na premiero komedije F.H. Kuhnelta En dan z Edvardom v režiji D. Komaca, ki bo v nedeljo, 19. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v sodelovanju s KRUT-om iz Trsta prireja danes ob 19. uri v domu A. Budala v Standrežu predavanje fizioterapevtke dr. Danice Radulovič o bolečinah hrbta in vretenc. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA obvešča, da bo 19. marca tekmovanje v ulovu postrvi v jezercu Furlan pri Romansu. Prijave do 16. marca v gostilni pri Brunotu v Rubijah. SPD GORICA obvešča, da bo redni letni občni zbor društva jutri, 16. marca, v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo ob 20.30. K KONCERTI V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v okviru Srečanj z jazzom jutri ob 21. uri koncert jazz skupine “Tribal Tech” (Scott Henderson, Gary VVillis, Kirk Covington, Scott Kin-sey). V KULTURNEM DOMU bo v petek, 17. t.m., ob 21. uri nastopil pevec Andrea Baldassarre z recitalom “L’eco di un canto”. F""l LEKARNE DEŽURNA LEKARNA * V GORICI OBČINSKA 1, UL sv-Mihaela, tel. 21074 . DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU ATI.A SALUTE, Ul. O sulich 117, tel. 711315 POGREB! Vljudno vabljeni! I ________________________________________- _ S barvna priloga: OBČIIV/V DOBERDOB B 0 Izkoristite priložnost za xzaš oglas: B ^ pokličite Publiest tel. [□-40] VV3GGBB M Danes: ob 9.30, Clelia Se culin vd. Bramo, iz splošrie bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 0 10.20, Giusto Gregorin,lZ splošne bolnišnice v Tur jak; ob 11. uri, Alfredo BeZ zi, krsto pripeljejo iz Trsta stolnico in nato na glav11, pokopališče; ob U-Giuseppe Garbato, iz spl° ne bolnišnice v Ločnik; 0 13.15, Franc Juren, iz spl°s' ne bolnišnice na Peč. Po kratki bolezni je 83. letu starosti premi111 naš dragi stric Franc Juren Pogreb bo danes, z prtjem krste v mrli5 veži goriške glavne bo nišnice ob 13.15 in ob uri v cerkvi na Peči. Žalostno vest sporočaj0 SVOJCI Vnaprej se zahvaljuj® mo vsem, ki ga bodo P° spremili na zadnji poti Rupa, Verona, Gorica, 1995 15. Slovensko gospodar sko združenje Gorica 1 Družba Goservis izreka Borutu Lebanu iskren0 sožalje ob težki izgu drage žene. Ob težki izgubi drag žene izreka občuten sožalje Borutu Leban Zadružna kreditn banka Sovodnje. OBČINSKI SVET / VPRAŠANJE KOMELA KULTURA / VELIKO ZANIMANJE ZA KNJIGE IN SREČANJA Z AVTORJI Kdaj imenovanje slovenske konzulie? Župan ni odgovoril, kot tudi ni no vprašanje, ali bo razpisal referendum o financarski šoli Kdaj namerava župan ^lenti imenovati elane °t>Cinske konzulte za vPrasanja slovenske ^njšine? Vprašanje je VCeraj v občinskem svetu Postavil svetovalec Igor . omel, ki je spomnil, da )e od občinskih volitev borilo ze skoraj 9 mese-^6v» o slovenski konzulti Pa Se vedno ni ne duha e sluha.»Vemo, da se je opan srečal z nekateri-1 ljudmi, ki so se pred-avili kot zastopniki eke slovenske kompo-onte in se pritožili, češ , a dosedanja sestava onzulte ni bila dovolj oniokraticna«, je dejal orUel.»Toda od takrat je c lrulo že dovolj mese-• V da bi preverili stanje i. uuenovali konzillto, ki 1 utegnila dati pomem-eu doprinos občinski Pravi pri reševanju nn°gih problemov. Zato itr|1Ca^Uiemo’ 1° župan i euuje Cimprej.«Kome-vo vprašanje je ostalo ° 6z odgovora. ray tako župan ni od-6°Voril (napovedal je, da ° to naredil naknadno v P sni obliki) na vprašanje orellij^ ali namerava „rZPlsati referendum o adnji financarske šole, v §a ie svojcas zahtevalo j-, . kut 3 tisoč občanov. e)stvo, da župan ni bil ^ stanju takoj odgovoriti sta tako preprosto za-avljeno vprašanje, je Cp°r®Hi ostro kritiziral, Uiilrvf P° tolikih pole-ah okrog tega proble-Ui pojmljivo, da žu-s® ue ve, kaj bi z re- ®udumom. jjpi lcIrelli je postavil še p aj žgočih vprašanj. lok° Zac^eva preklic od-Tn 9 lakrutnega župana ZzlJa, ki je svojcas pre- povedal in kaznoval z globo neupravičene postanke vozil s prižganim motorjem. Valenti je 23. januarja, le nekaj dni potem, ko je zaradi prižganega motorja predrzno vestni občinski redar kaznoval prav šoferja županovega službenega avtomobila, preklical takratni odlok. Toda Tuz-zijev odlok je temeljil na zahtevi občinskega sveta v tem smislu in občinski svet od takrat ni spremenil sklepa. Zaradi tega je Fiorelli menil, da je Valenti s preklicom presegel svoja pooblastila in to najbrž zaradi osebnega interesa. Zahteval je, naj Valenti takoj “prekliče preklic” in, ker tega Zupan ni hotel narediti, je napovedal priziv po sod- ni poti. Sinočnja seja se je, kot se sicer že redno dogaja goriškemu občinskemu svetu, zaCela z določeno zmedo. Svet je bil sklican sočasno s posvetom, na katerem je sodeloval Mihail Gorbačov. Načelnik DSL Furlan je predlagal začasno prekinitev, da bi svetovalci lahko šli poslušat uglednega gosta. Zupan je nasprotoval predlogu, užaljen, ker so mu organizatorji poslali le osebno vabilo in mu kot Zupanu niso omogočili uradnega srečanja z Gorbačovom. Sledila je veC kot polurna seja načelnikov skupin in nato glasovanje, pri katerem so svetovalci večinske koalicije zavrnili predlog o prekinitvi seje. GORICA / LETOS 696 MILIJONOV Prispevki Hranilnice Prednost univerzi, kulturi in zdravstvu Sklad Goriške hranilnice, ki se je formalno ločil od banke kot delniške družbe in prevzel v svoje pristojnosti tudi porazdeljevanje prispevkov za družbeno koristne dejavnosti, je na osnovi novih določil finančnega ministrstva odobril načrt za porazdelitev podpor v znesku 696 milijonov lir v tekočem letu. Sklep je upravni odbor sprejel 9. marca. Približno polovico tega zneska bodo namenili kulturnim dejavnostim in univerzi, ki ji pripisujejo strateški pomen in so ji zato dodelili 120 milijonov lir. Pokrajina, goriška in tržiška občina bodo za razstave in druge dejavnosti prejele 70 milijonov, 20 milijonov bodo dodelili za restavriranje umetnin, 100 milijonov za kulturne prireditve (razstave, posveti, glasbene, filmske, gledališke, folklorne prireditve itd.), 15 milijonov za štipendije, 30 milijonov za razne publikacije, 25 milijonov šolam za učne pripomočke, 23 milijonov glasbenim šolam, 233 milijonov za nakup novih zdravstvenih instrumentov in opreme, 30 milijonov za socialno oskrbo starejših občanov in 30 za športne dejavnosti za mladino. Novo vodstvo in načrti knjižnice Damira Feigla Slovensko knjižnica v Gorici praznuje te dni 90-letnico Kar precej ljubiteljev slovenske knjige se je v ponedeljek zveCer zbralo v predavalnici goriške knjižnice Damira Feigla, da bi se pogovorilo o bodočem delovanju knjižnice, ki je sicer podružnica NSK iz Trsta, ter izvolilo nov odbor, ki bi skrbel, da bo knjižnica postala to, kar je sicer že v zadnjem Času: eno izmed središč kulturnega življenja v Gorici. Sestanek je vodil prof. Aldo Rupel, ki bo sicer knjižnico tudi vodil v prihodnjih dveh letih. Ko je predlagal kandidatno listo, ki so jo prisotni tudi potrdili, je povedal, da se je s temi ljudmi že nekaj Časa pogovarjal ter z njimi že nekako soustvaril načrt delovanja v prihodnje. Do teh pogovorov in sklica -ponedeljkovega sestanka je prišlo na pobudo tajnika ZSKD Rudija Pavšiča. Kakšno naj bi bilo v prihodnje področje dela? V prvi vrsti izposojanje knjig. V petih letih se je število obiskovalcev po-peterilo, od 300 v letu 1989 smo jih lani imeli 1.200. Zanimanje je za knjige, ni pa ga za Čitalnico, kjer je kar veliko Časopisov in revij. V zadnjem Času je v knjižnici bilo veliko predavanj. S temi naj bi nadaljevali, saj se je pokazalo, da publiko zanimajo, še zlasti ko gre za stik s posamičnimi avtorji. Ovrednotili naj bi arhivski odsek in s tem v zvezi bi morali razčistiti odnos s Trstom. Novo naj bi bilo klubsko zbiranje, kjer naj bi prosto razpravljali o raznih vprašanjih. Zborovanje je otvorila dosedanja predsednica prof. Nadja Marinčič. Zatem je novinar Marko VValtritsch prikazal razvoj te knjižnice. Kar precej knjig v njej je še iz let pred 1. svetovno vojno. Knjižnico je namreč ustanovila Narodna prosveta, povezovalna organizacija liberalnih Slovencev, prav pred 90. leti. Odprta je namreč bila 16. marca 1905 v Trgovskem domu. Tam je bila knjižnica tudi po 1. svetovni vojni, tja do 4. novembra 1926, ko so fašisti naskočili Trgovski dom in ga oropali, knjige sežgali. Ze prej rešene knjige so se izposojale v konspirativni knjižnici na Komu št. 8 (to dopolnilo je dal Miladin Černe). Po 2. vojni pa je knjižnica delovala najprej na Travniku, potem v zasebnem stanovanju v ulici sv. Antona, zatem v ul. Ascoli, v ul. Malta in od leta 1980 v Šolskem domu v Križni ulici, kjer je še danes. Takrat so jo poimenovali po Damiru Feiglu. Kasneje je knjižnica prišla v sklop NSK iz Trsta. O prej omenjenem načrtu za delovanje knjižnice se je razvila precejšnja debata. Končno je bil izvoljen odbor. V njem so: Lučana Budal, Marija GešCut, Damjana Devetak, Igor Devetak, Flavia Dornik Bezeljak, Alenka Flore-nin, Violeta Košuta, Dorica Makuc, Kristina Ož-bot, Nadja Marinčič, Aldo Rupel in Zdenko Vogrič. Prisotni so v odbor predlagali še tri osebe, s katerimi bo stopil v stik koordinator prof. Rupel -in preveril njihovo pripravljenost do sodelovanja. 0 slovenski književnosti v italijanščini Jezikovni laboratoriji Loglab, ZSKD in Kinoatelje prirejajo v petek, 17. t.m., ob 20.30 v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu veCer o slovenski književnosti v Trstu. Besedila Sergeja VerCa, Alekseja Pre-garca, Borisa Pangerca, Miroslava Košute, Dušana Jelinčiča in Aceta Mermolje bodo v navzočnosti avtorjev v italijanščini podali igralci Mi-chele Ainzara, Paolo Fagiolo in Luisa Ver-migho. -Koper / primer bednaržik RUPA / KULTURNI VECER V DOMAČI REZIJI NOVICE Preiskava se nadaljuje... Konec tedna bodo morda sporočili izsledke obdukcije Slavniku se je Bednaržik ukvarjal z ladijskim prevozom. Od Lošinjske plovidbe je vzel v najem šest ladij (najvecja je bila Astoria s 34 tisoC brt). Ustanovil je namreC podjetje Finmar, posle pa naj bi vodila Milena L. Poslovanje naj bi bilo v začetku še kar gospodarno, kasneje pa naj bi prišlo do zapleta z nekim italijanskim podjetjem s sedežem v Bariju. V nekem Črnomorskem pristanišču je ladja Astoria Čakala dovolj dolgo in si nabrala za skoraj poldrugi milijon dolarjev stojnine. Nekateri vidijo prav v tem začetek kasnejših težav in zapletov. Menda je ustanovitev novega podjetja "Guna” tudi poskus izhoda iz teh težav. Recitatorji in zbor društva Rupa - Peč so prikazali Brda v sliki in besedi Na sedežu prosvetnega društva Rupa - Peč je bila v soboto zvečer prireditev Brda v sliki in besedi. Pelje mešani pevski zbor Rupa-Peč, medtem ko so recitatorji predstavili briške pesnike. Večer so pripravili že v začetku prejšnjega meseca, ob priložnosti praznovanja sv. Valentina v Štmavru, kjer so tudi nastopili v okviru rednih izmenjav z društvom Sabotin. Na sliki (foto Studio Reportage) občinstvo na sobotnem nastopu Izpopolnjevalni tečaj za učitelje zgodovine V TržiCu se tudi ta teden nadaljuje izpopolnjevalni tečaj za učitelje in profesorje zgodovine. Na tečaju se, kakor znano, poslužujejo tudi filmov. Posvečajo se zlasti analizi znanih filmov o pomembnih zgodovinskih dogodkih. Jutri, 16. t.m. ob 15.30 bodo razpravljali o znanstveniku Galileu Galileiu in o miselnem okolju, v katerem je deloval. Uvodni poseg bo imel prof. Silvano Cavazza s Tržaške univerze. Po prvotnem razporedu je bilo v Četrtek sicer napovedano srečanje z Liliano Gavani, ki pa so ga zaradi bolezni odgodili na kasnejši Cas. Ugu Giorgioneju bodo sodili zaradi premišljenega umora Po skoraj enem letu od tragičnega dogodka, se bo 24. maja pričelo sojenje danes 28-letnemu natakarju Ugu Giorgioneju iz Gradeža, Riva Sca-ramuzza 7 zaradi premišljenega umora 24-letne študentke Moniche Mazzolini. Dekle je utonilo v terenskem vozilu vitara v kanalu pri Fossalo-nu. Giorgione, ki je bil v trenutku nesreče z dekletom v avtomobilu, je za nekaj ur izginil, našli pa so ga naslednje jutro pri Proseku, v drugem avtomobilu, kjer si je skušal vzeti življenje. Zdravniki so ga sicer spravili k sebi, vendar mu je zastrupitev z izpušnimi plini pustila trajne posledice. Sodniki so na podlagi strokovnega mnenja zdravnikov ugotovili, da je fant kljub vsemu Se dovolj priseben in torej sposoben slediti sojenju. Obtožujejo ga premišljenega umora, Ceš da je namerno povzročil utopitev Mazzoli-nijeve, za kar je predvidena najvišja kazen dosmrtna jeCa. GORICA / »VZHODNA EVROPA MED UPANJEM IN KONFLIKTI« Goibačov orisal svoje sanje o novi Evropi Bivši voditelj SZ hvalil lastno politiko in grajal Jelcina Mihail Gorbačov na goriškem posvetu (foto KROMA) GORICA - Mihail Gorbačov v Gorici. V času, ko je bil še prvi človek vzhodnega imperija, bi si kaj takega sploh ne mogb misliti. Isto bi veljalo za Trst, za Videm in za skoraj sto srednjih italijanskih mest. Sedaj, ko je Gorbačov samo državljan, si to lahko tudi omisli, kot si je Sevar-nadze omislil obisk v Gorici v času, ko ni bil več zunanji minister in še ni bil predsednik Gruzije. Tako se je »Gorby« včeraj pojavil v kongresni dvorani goriškega sejmišča, kjer ga je pričakala množica povabljencev (kdor ni imel vabila, je moral z dolgim nosom oditi) z burnim aplavzom, kot se visokemu državniku, pa čeprav bivšemu, vselej spodobi. Manifestacija, ki jo je pripravilo združenje ANOLF (združenje o mednarodnem sodelovanju, ki deluje v okviru sindikata OSL), je nosila pomenljiv naslov Vzhodna Evropa med upanjem in konflikti. Trije predgovorniki, predsednik združenja Lucio Gregoretti, novinar Fulvio Molinari in sekretar CISL Sergio D’Antoni, so to temo obravnavali prvi zelo splošno, drugi specifično glede na države nekdanjega vzhodnega bloka, tretji pa s pogledom v prihodnost, a ne brez navezave na sedanje italijansko poltič-no in gospodarsko stanje. Nato je spregovoril Mihail Gorbačov, ki je v tričetrt ure dolgem govoru obravnaval dve temi: najprej nastanek in razvoj perestrojke ter dogajanja v Rusiji po poskusu državnega udara leta 1991, nato pa perspektivo vloge, ki naj bi jo imela Evropa v svetu. Prvi del je bil zgodo- vinsko analitičen, drugega pa bi lahko ocenili kot sanjaškega, saj je bil videti nestvaren in v celoti odmaknjen od sedanje evropske politične stvarnosti. V prvem je Gorbačov, potem ko je dejal, da ne namerava ničesar oziroma nikogar povzdigovati, pa tudi ne omalovaževati, najprej povzdignil v nebesa svojo politiko in perestrojko, ki je - tako je dejal - odpravila stanje, ko je bila resnica formalno razglašena, vendar je bila svoboda mišljenja prepovedana in so morah tisti, ki so mislili drugače (in so to tudi povedali) bežati v oddaljene države, oditi v Sibirijo, ali celo na drugi svet (natanko tako je dejal). Perestrojka je to stanje spremenila, uvedla je svobodo tiska, svobodo vere in demokratične volitve. V trenutku, ko bi morala te reforme zaokrožiti z novo ustavno listino, so sile, ki so jim na- sprotovale, poskusile izvesti državni udar. To je prvi del odgovora na vprašanje, kdo je odgovoren za sedanje stanje. Drugi del pa najdemo v zelo ostrem napadu na Jelcina, katerega ni sicer nikoli imenoval: »nove voditelje« je obtožil, da so razkosali državo, kar je bil prehud udarec. V SZ je živelo 300 milijonov ljudi, ki so govorili 220 različnih jezikov in narečij, imeli so različne stopnje razvoja in kulture, živeli so na razhčne načine. V 10 mesecih so jih prisilili k drugačnemu načinu življenja, kar je Gorbačov označil kot »neoboljševi-zem.« Danes jih polovica živi na pragu revščine. Vendar ni vse izgubljeno. Tudi v drugih vzhodnoevropskih državah so prišle na oblast sile, ki izhajajo iz prejšnjih delavskih strank. Zahod mora razumeti, da je danes to izraz demokracije, in mora sprejeti voljo ljudstva, ne pa graditi novih okopov. Tudi Rusija si še ni zapravila vseh možnosti... Skratka, vnaprejšnje iskanje podpore za čas, ko se bo ponovno povzpel v vrh ruske politike. Drugi del je bil, kot rečeno, sanjarjenje o nekakšnem evropeizmu in celo panevropeizmu, z ograditvijo do ZDA, s kritiko vsega, kar se je zgodilo v zadnjih letih (vključno z ostro kritiko Evropi in Združenim narodom zaradi tekmovanja, kdo bo prej priznal Slovenijo-in Hrvaško, namesto da bi »obe državi prišitih k pogajalski mizi z ostalimi deti Jugoslavije«), in ob koncu še razglas: storiti bomo vse, da ustvarimo novo Evropo. Občinstvo, ki mu ena Evropa očitno zadostuje, ga je sprejelo brez ovacije, z aplavzom, ki je bil krajši in manj bučen od onega ob njegovem prihodu v dvorano. Bojan Brezigar Guerrova orisala Scalfaru načrt za federalizem RIM - Predsednica deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Alessandra Guerra je včeraj predstavila predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru načrt za postopni prehod k federalizmu, ki so ga skupaj izdelale dežele s posebnim statutom. Načrt predvideva ure-sničevanbje v treh fazah. V prvi naj bi v okviru obstoječe ustavne zakonodaje zagotovili enakost med osrednjimi in deželnimi institucijami tako, da bi odgovornost za periferne državne ustanove prevzela dežela. V drugi fazi naj bi izvedli nekatere najbolj nujne ustavne reforme, teetja faza pa naj bi zaživela z novo italijansko ustavo, ki bi dokončno uvedla federalno ureditev države. Kot je povedala Guerrova po sestanku na Kvirinalu, je predsednik republike ocenil načrt kot »zanimiv in na visoki ravni« ter predlagal, naj bi o njem razpravljali na posebnem zasedanju Konference država - dežele. Scal-faro je tudi cenil dejstvo, da so k pripravi načrta sodelovale tako severne kot južne dežele s posebnim statutom. Guerrova je izkoristila sestanek s predsednikom republike, da mu je orisala tudi prpobleme FJK v novem mednarodnem kontekstu. PATRONAT INAC SVETUJE Uveljavitev dodatka na pokojnini Vpr.: »Sem lastnik mehanične delavnice in se vedno opravljam svojo dejavnost ter plačujem prispevke INPS, čeprav sem se upokojil pred petimi leti na osnovi 35 let zavarovanja. Sedaj razmišljam, da bi delavnico prodal ali jo dal v najem. Rad bi vedel, če mi bo INPS upošteval prispevke teh zadnjih let, če in kdaj bom dobil višjo pokojnino in koliko bo znašal povišek? V primeru, da ostanem še vpisan, bom imel od tega kakšno korist? E.R.« Obrtnik mora biti po zakonu redno zavarovan in plačevati socialne dajatve na osnovi ustvarjenega dohodka, vse dokler opravlja samostojno dejavnost. Pri tem je nepomembno, če je že upokojen in kolikšna je skupna zavarovalna doba. Vpis v obrtniški seznam pri Trgovinski zbornici in posledično plačevanje socialnih dajatev zavodu INPS je obveza samostojnega delavca in dejansko ni predvidena nobena izjema. Zavarovanje redno teče tudi v primeru, da je samostojni delavec že dopolnil "polno dobo”, se pravi 40 let prispevkov, ki predstavljajo najvišjo zgornjo mejo socialnega zava- rovanja. V konkretnem pri' meru je obrtnik tudi po uveljavitvi predčasne starostne pokojnine na osnovi 35 let zavarovalne dobe nadaljeval z dejavnostjo, kar mu je zakon dopuščal in pri tem mu ni INPS zadržal nobenega odtegljaja na pokojnini, ker je pač pokojnina bila v celoti združljiva z dohodkom od samostojne dejavnosti za zavarovance, ki so se upokojili pred letošnjim letom. Po petih letih (izjemoma Pa enkratno že po dveh) ima upokojenec pravico, da mu INPS odmeri odgovarjajoči dodatek na pokojnini na osnovi plačanih prispevkov v zadnjem petletju. V ta namen mora upravičenec vložiti na INPS ustrezno prošnjo in dodatek je priznan od naslednjega meseca p° predložitvi zahtevka. Višina dodatka je odvisna od prijavljenega podjetniškega dohodka, ki je osnova za plačevanje socialnih dajatev za pokojninski sklad v višini 15 odstotkov. V primeru, da samostojni delavec plačuje pokojninsko zavarovanje več kot 40 let, pa nima od tega nobene koristi in dejansko teče zavarovanje ”v prazno”. (B) Danes v deželnem svetu o odnosih Italija-Slovenija TRST - Deželni svet Furlanije - Julijske krajine bo današnjo sejo povečini posvetil odnosom med Fa' lija in Slovenijo na osnovi sporočil, ki jih je predsednica deželne vlade Alessandra Guerra podalo v deželnem svetu 7. t.m. Sicer pa dnevni red seje predvideva tudi izvoliteV novega državljanovega branilca ter razpravo tj1 glasovanje o resoluciji, ki izreka podporo predsedniku republike zaradi njegovih prizadevanj za zaščito ustave. Resolucijo so podpisali predstav niki DSL, Zelenih, Severne lige in PSI. VIDEM / S POSVETA DSL Mafijska dejavnost se širi tudi v severovzhodni Italiji VIDEM - Sevemo-vzhodno območje italijanske države je postalo ena najbolj ranljivih točk za prekupčevanje z orožjem in mamili in za mafijske posle, ki so se bliskovito razširili po balkanskih vojnih dogodkih. Vprašanje je, kaj so pristojni organi doslej storili, da bi zajeziti ta fenomen. Mafijska hobotnica se je že močno zasidrala v naši deželi, kot tudi v sosednjem Venetu, na Koroškem, v Sloveniji in na Hrvaškem. Tako je bilo povedano na forumu DSL, ki so ga v Vidmu pripravila deželna vodstva Demokratične stranke levice iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Tridentinske-Gomjega Poadižja. Na srečanju so analizirati celoten položaj, ki nemalo zaskrblja tukajšnje prebivalstvo, ki se iz dneva v dan sooča z novo, vsiljivo kriminalno dejavnostjo, na katero ni bilo navajeno in ki se kot rakasto tkivo širi tudi znotraj krajevnega ekonomskega sektorja. Predstavniki DSL, ki so spregovorili na forumu, so predlagali mednarodno koordinacijo med policijskimi organi, sodniki in političnimi dejavniki. Slo naj bi za nekakšno delovno skupnost Alpe-Jadrana proti mafijskim poslom in prekupčevalcem z orožjem in mamiti. Maurizio krnico, bivši pokrajinski tajnik DSL za Videmsko, je k tem negativnim fenomenom dodal še vprašanje pranja umazanega denarja ter trgovcev z radioaktivnim materialom iz bivše Sovjetske zveze, ki se ravno tako poslužujejo kanalovrin poti, ki so se izkazale za uspešne pri tihotapljanju mamil in orožja. Predstavnik DSL iz Tridentinske-Gomjega Poadižja je ugotovil, da se je mafijska dejavnost že tako močno zasidrala, da danes že kontrolna nekatere banke, potem ko se je uspešno vključila v trgovski sistem. Rudi Pavšič Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji Nasilni posegi po našem nepremičninskem imetju so bili tedaj na dnevnem redu. O tem priča takratni slovenski tisk. Oglejmo si na primer, kaj je pisal Primorski dnevnik dne 11. februarja 1959. »Najlepša posestva uničena, kmetje brez zemlje in dela - tudi o razlaščanju zemlje pri Domju naj razpravlja mešani odbor v Beogradu - kje naj si slovenski kmet kupi novo posestvo in ustvari pogoje za novo življenje?« Ze naslov članka ponazomje takratno brezupno stanje našega človeka na vzhodni strani Trsta. »Na področju industrijskega pristanišča v Zavijah zidajo prve večnadstropne hiše takoimenovanega naselja “Sv. Sergij”. Naselja gradijo v bližini Domja, na kraju, kjer so bile in so še vedno lepo urejene kmetije. Pravda med slovenskim kmetom in paragrafi, na katere se sklicuje EPIT, traja več let. Kako se naši ljudje odločno borijo proti razlastitvam in proti nasilnemu vsiljenju sramotno nizkih cen za vrtove, vinograde, njive, stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, nam pričajo velike kmečke hiše, ki so bile do nedavnega obdane z vinogradi in vrtovi in so sedaj obkrožene z asfaltnimi cestami. Z njimi so oblastniki razcepili najlepša kmetijska posestva, uničili nešteto kmetov, ki nimajo več ne zemlje ne dela ne denarja. Tiste, ki vztrajajo in nočejo kloniti, pa preganjajo z izgoni. Toda ponujena oziroma vsiljena cena je tako nizka, da jim ne plačajo niti vrednosti nasadov in poslopij, kaj šele zemlje. Ustanova določi na pr. 400 Lir za kv. meter za celotno kmetijsko posestvo. Ta cena velja za poslopja, orne njive, vinograde, sadovnjake in vrtove. Razumljivo je, da kmečka družina, ki živi izključno od kmetijskih dohodkov, ne more sprejeti te sramotno nizke cene, ker je znano, da je zemlja na tistem področju vredna od 2 do 3.000 Lir za kv. meter«. Človeka spreletava srh ob branju teh pretresljivih člankov. Pokončevalec našega gosposvetskega polja na vzhodni strani Trsta je s prisilno razlastitvijo vsilil sramotno nizke in krivične cene za gola zemljišča, medtem ko ni plačal niti lire za hiše, stavbe, gospodarska poslopja, razne napeljave, nasade, drevesa! Vse to je enostavno pobral zastonj. XXX Razlaščanje slovenske zemlje je nedvomno povezano z vprašanjem našega jezikovnega območja. Že omenjeni 7. člen Posebnega statuta priloženega Lodonskemu sporazumu je prepovedoval celo formalne spremembe upravnih enot, ki bi ogrozile »etnično sestavo« na Tržaškem. A razlašče-vanje naše zemlje ni samo »ogrozilo« te sestave, temveč je naravnost izkoreninil0 našega človeka z lastnega okolja. Zgodba prilaščanja našega narodnega ozemlja je nepretrgana veriga med seboj povezanih krivic, prevar, zavajanj v zrn0 to, kršitev zakonov, dušečih zavajajoči0 propagandnih posegov, nepotrebnega na silja, ki tvorijo našo narodno in socialo0 katastrofo, katere neznanske rušilne posl® dice so še vedno neslutene. Naj navedem le nekaj primerov teh p°se gov v kolonizatorskem slogu. Primorski dnevnik z dne 11. februar) 1959 navaja primer prave prevare. »Nekateri so klonili in sprejeli denar, ki s° jim ga vsilili. Mnogi od njih so že seda) brez hiše, zemlje in denarja. Eden od ten J tudi neki železar, ki je zaposlen v železa1 ni ILVA. Mož je imel malo hišico in 300 kvadratnih metrov vinograda in vrta okrog hiše. Predstavniki Ustanove za industrij sko pristanišče so mu ponudili 2 milij0°a lu in so mu obenem obljubili, da mu boo dali dve novi stanovanji, ki jih bodo sezi dali v bližini. Mož se ni dolgo up bal, k®r je mislil, da bo z denarjem poročil sina i da bosta s sinom imela vsak svoje nov° stanovanje. Dejansko pa so ga tako speljaj na led, da je podpisal pogodbo za dva im lij ona Ib, o stanovanjih pa je ostala sam0 obljuba. Medtem se je sin poročil in sedaj stanujejo vsi skupaj še vedno v stari hism > ki ni več njihova in za katero mora) plačevati najemnino. Denar so porabili- b to so posekali, novih stanovanj pa m 0 nikjer. In to je samo en primer. (Se na- daljuje) ^ZadružnaH BANKA OPČINE Zadružna L banka NABREŽINA KRAŠKA BANKA Ul. del Ricreatorio, 2 OPČINE-TRST TEL 040/21491 FAX 040/211879 A RIM / NJENA USODA ODVISNA OD STOPNJE POLITIČNE STABILNOSTI Lira se je znatno okrepila, a je še dalje podcenjena Včeraj 1.184 Hrza marko in 1.677 Hrza dolar - M IB za 0,32% boljši LIRA SRE ČET PET PON TOR 1640,3 1647,7 1672£ 1690,5 1682,3 RIM - Lira si je včeraj 2tlatno opomogla, do pra-sape pa le Se ni prišla, ■^akaj ne? Zaradi negoto-V,°sti, ali bo poslanska 2bomica odobrila vladne —-u-uvesenje uizavnega Poračuna in omiljenje Primanjkljaja oziroma, ' bo do glasovanja Ploh prišlo, saj se je go-v°rilo, da ga utegnejo Pmnesti na danes. Sicer p nadaljnje gibanje ita-banskega bankovca ni ^nvisno toliko od Dinije-®8a »manevra«, kolikor p Popustitve napetosti a mednarodnih valut-m trgih in še predvsem A vprašanja, kdaj bo v I avi vendarle zavladajo stabilnost, ki je najsnje politične zdrahe 6 dopuščajo. i. "lalo pred 18. mo se je na v primerjavi z in„ Nalivnim fiksingom anke Italije tako okrepi-da je bilo treba odšteti a nemško marko«samo C* 1.184 lir proti •205,34 predvčeraj-ajim, za ameriški dolar Pa 1.677 lir proti ^ ^lllanski borzni in-®ks se je povzpel za i ’ ^ odstotka na 949, kar Se zmeraj 5,1 odstotka anj kot ob začetku leta. TRST / SEJA DEŽELNEGA PREDSEDSTVA ZDRUŽENJA Pregled dejavnosti SDGZ V torek se je v Trstu sestalo deželno predsedstvo SDGZ, srečanje pa je bilo posvečeno nizu perečih in tudi bolj dolgoročnih postavk v delovanju organizacije. Predsednik Boris Siega je poročal o opravljenih pobudah v okviru sindikalne dejavnosti, ravnatelj Vojko Kocjančič pa je pregledal vse tehnične plati, ki so povezane s posodabljanjem in krepitvijo servisnih struktur, tako na Tržaškem, kot v Benečiji, kjer je SDGZ prisotno s samostojno podružnico od 1986. V pregledu gre izpostaviti npr. letošnjo prvo izvedbo novoletnega koncerta bančnih zavodov v osrednji tržaški dvorani Tripco-vich, gostinski večer naravnan na kraške jedi in vina, obisk delegacij OZ S in Občine Maribor v obrtni coni v Dolini, predstavitev ankete o zunanjetrgovinskih podjetjih. Posebno omembo zaslužijo letošnji izpopolnjevalni tečaji v izvedbi SDZPI: za natakarje v gostinstvu, za zunanjetrgovinske operaterje, a tudi za vpis v trgovski register REG (ob sodelovanju Trgovinske zbornice Trst). V Benečiji je bil prvič realiziran izpopolnjevalni tečaj SDZPI za gostince; taisti gostinci pa beležijo ponoven uspeh s spomladansko reprizo Vabila na kosilo v Na-diške doline. V nadaljevanju so obravnavali tako splošna, kot tudi posamezna vprašanja sekcij. Kot posebno zaskrbljujoče se je izpostavilo nadaljevanje prisilne komisarske uprave v goriski Kmečki banki in problematiko razvoja in obstoja vseh naših bank. V nove strateške izbire jih silijo reformni bančni zakon in Banka Italije, a tudi tržne razmere, ki zahtevajo splošni preustroj in racionalizacijo italijanskega bančnega sistema. Združenje si bo prizadevalo, da bi prišlo do hitre rešitve položaja goriške banke in tudi do skupnega razmisleka naših bank glede prihodnosti. Druge sekcije imajo obširen program delovanja v kratkoročnem razdobju. Gostinci bodo sredi marca na strokovnem potovanju v francoskih vinorodnih deželah Burgundiji in Champagne, za poletje pa pripravljajo promocijski akciji v samostojni režiji in skupno s konzorcijem tržaških vin Kras. Trgovci in obrtniki imajo na sporedu posvet o konzorcijih za jamstvo posojil CONGAFI. Podjetja, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino, pa bodo izpeljala še dva izpopolnjevalna tečaja v priredbi SDZPI in najvažnejše sklepe, ki so izšli iz nedavnega srečanja v Sempo-laju. Sekcije in vodilni organi SDGZ pa se bodo morali začeti pripravljati na splošni občni zbor, ki je predviden jeseni, in na predhodne sekcijske občne zbore. Naslednje leto pa se ho praznovala 50-letnica ustanovitve zamejske gospodarske stanovske organizacije. Med tem bo moralo predsedstvo Združenja vsekakor slediti š posebno pozornostjo institucionalnim stikom in sodelovanju z gospodarskimi javnimi in drugimi ustanovami, tako na krajevni in deželni kot na meddržavni ravni. Novi projekti za preporod tržaškega gospodarstva, italijansko soglasje za pogajanja o pridružitvi Slovenije Evropski Uniji in še drugi gospodarski trendi zahtevajo korenite spremembe in preustroj doslej veljavnih okvirov in smernic za gospodarsko delovanje v obmejni stvarnosti. To ne velja samo za tradicionalno zunanjo trgovino, ampak tudi za druge sek- torje, za obrtne servise in proizvodnjo, za trgovino. Trgovinske zbornice, pristojni organi Dežele, javnih uprav in specializiranih ustanov, stanovska združenja in podobne organizacije v Sloveniji, bodo pri tem igrale pomembno vlogo, zato bo treba imeti z vsemi čimbolj konstruktiven in učinkovit odnos. Posebno skrb naj bi pri SDGZ tudi posvetili stikom in vlogi naših občil pri poročanju o gospodarskih temah. Člani predsedstva so z zadovoljstvom vzeli na znanje ciklus oddaj na Radiu Trst A, ki gre v eter s sodelovanjem SDGZ in ima namen obveščati in sen-sibilizirati našo javnost o vprašanju hiše kot osnovne dobrine za posameznika in za skupnost. V prvem nizu oddaj so osvetlili večstransko problematiko o lastnini hiš in nepremičnin včlanjeni načrtovalci, pravniki, posredniki, banke, urbanisti, občinski upravitelji, tehnični uradniki in razni izvedenci. Mimo praktičnih informacij o vseh fazah gradnje hiše, naj bi prišla do izraza zlasti družbena funkcija lastnine za samoohranitev naše skupnosti na teritoriju. Davorin Devetak DENARNA TRŽIŠČA / ANALIZA DENARNIH GIBANJ NA SVETOVNIH TRŽIŠČIH Za šibkost dolarja ni krivo le stanje v Mehiki trz^a ®Vet°vnih valutnih j. Jseih se je ponovno zbesnel orkan. Nemška kj. ,a in japonski jen se epita, druge valute pa , sprotno močno naza-bil^°' RInhiski pezo je te ^hor znano nedavno 3 Uradno devalviran s j.jh.Uu 6, 33 peza za ame-ta .ar, španska peze-v U je sledila na tej poti sL;azrUerju 7%, portugal-C fkudo pa za 3, 5%. ednost marke je v pri-u,^vi z drugimi svetov-vis ? Lentami dosegla , ek in kljub vestem o siCe.?eneni sporazumu s Uidikati IG Metali, ki jo lađi61’61110 ^koliko ob-y 1 ’ Se vedno narašča. ,‘Poredno z marko se jpr^ rečeno krepi japonski o’ Uancoski frank pola-lma zgublja na vredno-s ’^ujira se že dalj ča-Dnt a?, ia *n hi Se globlje g umla, če je nebi za- krepS- na povrSiu s Posegi emisijski Prh,- , ie že dalj časa pod jaškom nemške marke Znav zaenkrat ne daje PerstaV’-]da bi Se lahko zo" P [fV]1 temu pritisku. Nekdanja vloga dolarja, ki je še pred kratkim v svetovnem merilu predstavljal valuto - zatočišče in ki se je s tega vidika v preteklosti primerjal s samim zlatom, se je razblinila. In vendar so vesti o splošnem trendu ameriškega gospodarstva razmeroma ugodne in v nasprotju s težavami, v katere je zašel zeleni bankovec. Med vsemi svetovnimi borzami, je newyorška edina, ki je v zadnjem času zabeležila nazadovanje v razmerju le 0,1%, medtem ko so druge popustile v veliko večji meri; narodni dohodek v ZDA se v zadnjem času sicer ne veča tako naglo kakor še pred nekaj meseci, vendar pa strokovne napovedi še vedno predvidevajo njegov porast v razmerju 3, 1% v letošnjem in 2, 3% v prihodnjem letu; na notranjem trgu ZDA je sistem obrestnih mer še vedno umirjen in pri nekaterih vrednotnicah (tako na primer pri desetletnih zakladnih obveznicah) beležijo celo rahlo popuščanje. Kje so torej razlogi za padec vrednosti dolarja v odnosu do drugih svetovnih valut in še zlasti do japonskega jena in nemške marke? Eden izmed glavnih razlogov izhaja iz težav, ki pretresajo mehiško ekonomijo in ki načenjajo tudi ekonomijo drugih pomembnejših latinskoameriških držav (Brazilije in Argentine). Mehika je namreč eden izmed najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev ZDA in vsaka težava v mehiškem gospodarstvu se zato nujno odraža tudi severno od mejne reke Rio Bravo. Znano je tudi, da so ameriške multinacionalke v zadnjih desetletjih opravile velike investicije v sosedni državi in da je Mehika močno zadolžena pri ameriških bankah. Vzporedno s slabšanjem mehiške ekonomije se zato tanjšajo tudi devizni tokovi v smeri iz Mehike v ZDA. Problem Mehike ima torej velik vpliv na skokovito popuščanje moči zelenega bankovca v odnosu do drugih valut. Toda to še ne opravičuje tolikšnega preobrata na slabše. Zanimivo je, kaj meni o tem znani ekonomist Paul Samuelson, Nobelov nagrajenec za ekonomijo, dolgoletni docent na slovitem MIT (Massachussetts Institut of Technology) in svetovalec bivših predsednikov J. Kennedyja in L. Johnsona. Kriza ameriške valute je res nastopila v prvi vrsti zaradi Mehike -pravi Samuelson -, obstajajo pa še nekateri drugi razlogi. Tako je opazno, da mednarodno zaupanje v ameriško gospodarstvo v zadnjem času upada, in to predvsem zaradi zapletov v notranji politiki ZDA. Tuji investitorji so zaradi mehiške zadeve postali skrajno previdni in marsikaterega izmed njih je preusmerila drugam že sama napoved psevdoliberističnih programov nove desnice Newta Gingricha. K vsemu temu je treba dodati še dejstvo, na katerega vsi radi pozabljamo, da zija v ameriški zunanji trgovini velik primanjkljaj in da je prav prebitek z Mehiko doslej v znatni meri kompenziral deficit z drugimi tržišči, začenši z Evropo in Japonsko. Tako Samuelson v intervjuju, ki ga je pred dnevi dal rimski »Repub-blici«. Medtem so se kotacije dolarja in francoskega franka nekoliko popravile, za kar pa je bil potreben dogovorjen nastop glavnih osrednjih bank, za francoski frank pa še dvig uradne obrestne mere za dnevne medbančne operacije s 6 na 8%. Na valutnem trgu je torej nastopilo trenutno premirje, vprašanje pa je, koliko časa bo to premirje lahko trajalo. Samuelson pa je v omenjenem intervjuju razčlenil tudi današnjo italijansko ekonomsko stvarnost in v tej zvezi dejal, da je za sedanje težave lire v znatni meri kriva Berlusconijeva vladna garnitura, ki da je med drughn obljubila milijon norih delovnih mest, v resnici pa povečala število brezposelnih za nadaljnjih 500.000 enot. Italijanski trg je danes politično in ekonomsko nezanesljiv - je še naglasil Samuelson - ter je zato razumljivo, da se tudi kapitali, ki iščejo vame in donosne naložbe, preusmerjajo na druge trge, predvsem v Nemčijo. To velja v glavnem za kapitale iz tujine, v znatni meri pa tudi za kapitale italijanskega izvora, ki se v zadnjem času v naraščajočem obsegu pretakajo čez mejo. Dokler bo trajala ta neugodna konjunktura, si ni mogoče pričakovati, da bi lira nehala nazadovati v odnosu do nemške marke. Elio Fornazarič ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE v pRANKFURT pONDON J^jllNCHEN JSTANBUL j^JOSKVO J^OPENHAGEN pARIZ piM gKOPJE gPLIT JIRAN0 QUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 r AVSTRIJA / ZVEZA NATO -i BOMBNI ATENTATI / ZARADI NEUSPEHA PRI ODKRIVANJU STORILCEV Dunaj še ne razmišlja o pristopu k Natu Vranitzky za evropsko rešitev DUNAJ - Namestnik ameriškega zunanjega ministra Richard Holbrooke je s svojo izjavo, da bodo Združene države Amerike) vsem državam, ki so pristopile k Partnerstvu za mir, še letos ponudile pristop k zvezi Nato, v Avstriji povzročil novo razpravo o tem notranjepolitično kočljivem vprašanju. Socialdemokratski zvezni kancler Franz Vranitzky je s prvim odzivom na Holbroo-kovo izjavo samo potrdil svojo zadržanost do zveze Nato in poudaril, da Avstrija trenutno sploh ne razmišlja o pristopu k tej vojaški zvezi. Dejal je, da to vprašanje trenutno ni- ma nikakršne prioritete, hkrati pa poudaril, da Avstrija daje prednost vzpostavitvi novega evropskega varnostnega sistema. Prav to vprašanje naj bi bilo tudi eno od glavnih točk zasedanja predsednikov vlad petnajsterice leta 1996 in vrhunskega srečanja o varnosti v Evropi leta 1997. Tudi zunanji minister Alois Mock je pobudo ZDA komentiral zadržano. Menil je, da bo treba odgovor na to vprašanje poiskati najprej znotraj EZ, in dodal, da se bo Avstrija najpozneje leta 1997 morala odločiti, ali bo pristopila k zvezi Nato ali ne. Ivan Lukan Šef državne policije Kessler prva žrtev obsežne čistke? Notranji minister napovedal prestrukturiranje varnostnega organa Ivan Lukan DUNAJ - Popoln neuspeh policije pri izsle-dovanju desničarskih storilcev atentatov s cevnimi in pisemskimi bombami na Gradiščanskem in Koroškem bo očitno privedel do obsežne Čistke v varnostnem organu. Vse kaže, da bo prva žrtev »prestrukturiranja« Sef državne policije Kessler, Čistka pa bi lahko zajela tudi druge kljucne položaje v notranjem ministrstvu. Pristojni minister L6-schnak je včeraj namreč namignil, da bo v varnostnem organu že v naslednjih 14 dnevih prišlo do »večjih kadrovskih sprememb« ter »te- meljite reorganizacije in prestrukturiranja organa«, vesti, do bo zamenjal celo šefa državne policije Kesslerja, pa ni demantiral. Menil je le, da je treba »osebe, ki so predolgo v žarišču javne kritike, pravočasno umakniti«. Avstrijski mediji so v zvezi z bombnimi atentati ostro kritizirali Kesslerja in direktorja za javno varnost Siko. Kritika je dosegla vrhunec po deloma diletantskem ravnanju policije po krvavem atentatu v Gornji Borti (Oberwart) na Gradiščanskem, v katerem so bili v eksploziji cevne bombe ubiti štirje Romi. Policija krivcev za Šef državne policije Kessler s pisemsko bombo bombne atentate na Gradiščanskem in Koroškem (avgusta lani je neznani storilec postavil peklenski stroj pred dvojezično šolo v Celovcu) do danes ni našla. Tudi pri izsledovanju pošiljateljev pisemskih bomb so se varnostni organi očitno znašli v slepi ulici, tako da je notranji minister šele pred nekaj dnevi zvišal na- NOVICE Avstrija bo državam v razvoju odpisala milijardo šilingov DUNAJ - Zvezni kancler Franz Vranitzky je na svetovnem vrhu o socialnih razmerah v svetu napovedal, da bo Avstrija nekaterim državam v razvoju odpisala posojila v vrednosti milijarde šilingov. Desničarski populist Haider je napoved že ostro obsodil, zunanji minister Mock pa je menil, da je za take odločitve pristojen on, ne zvezni kancler. Inflacija se ne bo zmanjšala DUNAJ - V Avstriji letos ne bo prišlo do omembe vrednega padca inflacije. To trdijo strokovnjaki Inštituta za raziskovanje gospodarstva v najnovejši številki svojega mesečnika. Inflacija je januarja -proti vsem pričakovanjem - spet narasla, in sicer z 2,6 na 2,7 odstotka. Zaradi padca vrednosti ameriškega dolarja in angleškega funta avstrijski strokovnjaki za gospodarstvo menijo, da bo slabost obeh valut ugodno vplivala na stabilnost cen v Avstriji, težave pa naj bi nastale predvsem pri izvozu. Inštitut za raziskovanje gospodarstva pa ni optimističen, kar zadeva stopnjo rasti gospodarstva v letu 1995. CELOVEC / »PROCES LETA« NA DEŽELNEM SODIŠČU Goljuf - ali žrtev politike? VVilhelm Pa pst meni, da je postal žrtev politične bitke MADŽARSKO-SLOVAŠKI ODNOSI Clinton poziva Slovake, naj se spravijo z Madžari BRATISLAVA - Ameriški predsednik Bill Clinton je Slovaško pozval, naj zgladi nesoglasja s sosednjo Madžarsko in znova okrepi svoja prizadevanja za gospodarsko reformo. V pismu, ki ga je naslovil na premierja Vladimirja Mečiarja, je ameriški predsednik poudaril, da je treba v tej nekdanji komunistični državi zagotoviti svobodo govora. »Odpravljanje morebitnih virov nesporazumov in napetosti v srednji Evropi je izjemno pomembno za stabilnost tega območja in perspektivo evropske integracije,« je zapisal Clinton. Pismo se nanaša na pogajanja o slova-ško-madžarskem sporazumu, ki so zašla v slepo ulico, namiguje pa tudi na nekatere strahove v vrstah opozicije, Ceš da hoče Mečiar uvesti avtoritarno vladavino. Clinton piše, da je z veliko naklonjenostjo sprejel vec državniških pobud, ki sta jih predlagala Mečiar in njegov madžarski kolega Gyula Hom, da bi Cim prej rešila sporna vprašanja, ki zadevajo 600 tisoč pripadnikov madžarske narodnosti, živečih na Slovaškem. Ameriški predsednik je opozoril, da je za obe državi, ki želita postati polnopravni Članici EZ in Severnoatlantske zveze, zdaj napočil Cas, da z dobrimi nameni in zagotovili od besed preideta k dejanjem. »Prepričan sem, da je mogoče z dobro voljo in dodatnimi prizadevanji sprejeti pomembne rešitve; Želim vam veliko uspeha,« je se zapisal Clinton. MeCiar naj bi še ta teden obiskal Slovaško in pomagal pri reševanju doslej nepremostljivih nesoglasij, kar bi omogočilo podpis skupnega sporazuma do 20. marca, do datuma, s katerim sta soglašali obe državi. Državi naj bi usklajeno besedilo sporazuma podpisati že naslednjega dne, 21. marca, na zasedanju, katerega gostiteljica bo Francija, posvečeno pa bo odpravljanju nesoglasij v pokomunistični Evropi. Clinton je Mečiarju prikrito prebral tudi nekaj levitov o spoštovanju demokratičnih načel na Slovaškem. Spomnil ga je na njuno srečanje v Pragi januarja 1994, ko sta MeCiar in predsednik Michal Kovač začrtala poglavitne smernice razvoja te države. »Takratne smernice so vsebovale krepitev demokracije na Slovaškem s spoštovanjem ustavnih načel in neodvisnosti medijev, z uvedbo tržnogospodarskih reform, vključno s privatizacijo, ter tudi poglabljanje odnosov in sodelovanja z vsemi sosednjimi državami,« je Se zapisal Clinton. Odkar se je MeCiar hetjic povzpel na krmilo oblasti, je z zavezniki zamenjal glavne urednike televizije, radia in državne tiskovne agencije. Vse pogostejše so govorice -ki jih ne morejo utišati niti številni uradni demantiji - da bodo uvedli tudi izredno visoke davke na dodano vrednost za vsa tista občila, ki bodo ostala neodvisna. Parlament je Kovaču odzel pravico do imenovanja vodje var-nostno-obvešCevalne službe in agencije za privatizacijo, katere delovanje je skoraj povsem zastalo. Emilv Church / Reuter CELOVEC - Pred poro-tniskim sodiscem se je včeraj nadaljevala sodna obravnava proti nekdanjemu upravitelju tovarne celuloze v Magdalenu pri Beljaku, 69-letnemu VVilheknu Papstu. Podjetnik, ki je obtožen hude goljufije, oškodovanja upnikov in neresničnih izjav pred sodiščem, je vCeraj ponovil, da ni zakrivil gospodarskega poloma, temveC je postal žrtev koroške deželne politike oziroma boja za politično oblast v deželi, ki so ga bili koroški socialisti in šef svobodnjakov Jorg Haider. Poplava piratskih videokaset BUDIMPEŠTA (AFP) -Madžarska policija je v Hajdu-Biharju (na vzhodu države) razkrinkala trgovsko mrežo piratskih videokaset in vložila obtožnico zoper osem ljudi. Med preiskavo so zasegli 28 magnetoskopov in projektorjev ter 1150 piratskih videokaset, med njimi tudi kopije ameriških filmov Frankenstein in Highlander 3, ki ju pravkar predvajajo v madžarskih kinematografih. Po mnenju Parvija Tiva-. darja, sekretarja Sklada za zaščito avtorskih pravic avtorjev z avdiovizu-elnega področja (ASVA), je Skoda, povzročena z razpečevanjem nezakonitih kopij, že dosegla 13 milijonov forintov (120 tisoč ameriških dolarjev), Tivadar meni, da je na madžarskem trgu trenutno 70 odstotkov videokaset piratskih. Kot smo poročali, bodo na »procesu leta 1995« v naslednjih tednih zaslišali približno 80 prič, med njimi tudi nekdanjega deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, njegovega namestnika Ervvina Friihba-uerja in - Jbrga Haiderja. Ti in tudi drugi politiki so bili glavni akterji politične bitke, povezane s tovarno celuloze v Beljaku, ki se je končala s polomom podjetja in z najmanj 750 milijonov šilingov škode za deželo Koroško. Socialisti so bitko izgubili - Haider je leta 1989 postal deželni glavar. Ivan Lukan grado za aretacijo stori ca oziroma storilcev s tr na deset milijonov Silin gov! V notranjem ministr stvu so še vedno preprl Cani, da so krivci za atentate desničarski ter° risti ter da so v atentate s cevnimi in pisemskicj1 bombami vpletene naj manj tri osebe: oseba, je atentate načrtovala.' konstruktor bomb in °se, ba, ki je peklenski stroj podtaknila. ., Organizator naj bi b1 star najmanj 60 let, zel° izobražen in intelig6-^ ten, konstruktor bombe naj bi imel od 50 do 5 let in je tehnično na povprečno nadarjen, ose ba, ki je podtaknila bom bo in za katero so izdm®. li fotorobota, pa naj m bila stara od 20 do 40 le ■ ri GRADEĆI? Banki BHI grozi stečaj GRADEC - Graški Banki za trgovino in industrijo (BHI) gro-zi stečajni postopek, ker ima približno 470 milijonov šilu1' gov dolga. V primeru stečaja bi banka izplačala vse hranilne vlog6 do zneska 200 tisoč šilingov, vloge nad omenjeno vsoto pa bi poravnali le 70-odstotno. SteCaj bi prizadel tudi številne varčevalce iz Slovenije, ki so svoje prihranke zaupali tej banki- JAVNO MNENJE Madžari ne marajo korenitih sprememb BUDIMPEŠTA (Reuter) - Madžari čedalje manj podpirajo uvajanje radikalnih tržnih reform, ugota vij a ena novejših javnomnenjskih raziskav. Velika ve Cina od približno tisoC Madžarov, ki so jih o tem P0'^ prašali lani novembra, je bila zelo skeptična tudi zvezi z Evropsko zvezo, za katero vlada upa, da se J. bo pridružila leta 2000, je povedal Zoltan Molnar, na mestnik direktorja ,. Modus KFT, ki raziskuje javno mnenje. Raziskava, jo je naročila EZ, je potekala v okviru Euro barometr3 (CEEB), ki ga hkrati izvajajo v osemnajstih državah sre dnje in vzhodne Evrope ter v nekaterih nekdanjih so vjetskih republikah. »V preteklih štirih letih se je na klonjenost tržnemu gospodarstvu zelo zmanjšala,« u8° ta vij a Molnar. Leta 1991 je tržno gospodarstvo, nei sno od države, podpiralo 65,1 odstotka Madžarov, lodvi; zdaj pa se je njihovo število zmanjšalo na 44 5 odstotka' »Toda večina prebivalstva tržno gospodarstvo še vectn podpira,« je izjavil Molnar. ., Raziskava ugotavlja, da se je 23,6 odstotka vprašanji1 izreklo proti gospodarskim reformam, 31,9 odstotka pa I je bilo neodločenih. Leta 1991 sta ta deleža znašala 1L oziroma 23,5 odstotka vprašanih. Raziskava je tudi razim la, da so postati Madžari veliko bolj skeptični do cdanS£'i! v EZ v primerjavi z letom 1991. Takrat se jih je kar 45,^ odstotka izreklo za vstop v EZ, svoje prepričanje pa 1^ ohranilo le še 32,7 odstotka vprašanih. Raziskava ugotavlja, da si ljudje kljub zadržkom vendarle ne zehj0’ da bi se kolo zgodovine zavrtelo nazaj v komunizem. . _ »Po spremembi režima je bilo navdušenje zelo ve ko, zato so številni napovedovali neizogibno razočara^ nje,« je še dodal Molnar. »Do tega je sicer prišlo, a ne tolikšnem obsegu, kot so takrat napovedovali.«____ LAHKA GLASBA ■■■ Vihamo navdušenje za nastop rock skupine Utfiba Aleš Waltritsch Skoraj Polna šPortna dvorana Pri Car-boli je v Ponedeljek zve-Cer z veli k i m dav dušenjem sprejela ^kralje« Italijanskega rocka, flo-rentin-ske Litfi-ee- Prišli so iz vseh krajev naše dežele, precej poslušalcev pa je bilo tudi lz Slovenije in iz Hrvaške. Le nekaj minut po deveti so prve note skladbe Maudit »Vžgale« prisotne; Pi-ero Pelu, šarmantni Vodja skupine se je Prikazal s televizijskim sprejemnikom na glavi (iz lepenke seveda) in zaCel s skladbo, v kateri Litfi-da govorijo o obsede-dosti današnje druide, predvsem mla-drh, s stoani informativnih sredstev in po-htičnega življenja nasploh. Nastop italijanski rockerjev je, kljub ..I,113) preboleli gripi njihovega liderja, bil da visokem nivoju, tnjub temu da so del-d° spremenili sestavo skupine je bila ta zelo dobro uigrana. Pevec Piero Pelu in kitarist Ghigo Renzulli sta edina Člana tiste zasedbe, ki je v ulici Bagni v Firencah (odtod tudi ime skupine: Lit za L’Italia, fi za Firence in ba za ulico Bagni) daljnega leta 1980 začela pot, ki jo je z leti popeljala do zaslužene slave tako v Italiji, kjer so nesporno daleC najboljša rock skupina, kot tudi v tujini. V Trstu so z njima igrali še klaviaturist Antonio Aiazzi, bobnar Franco Caforio, drugi kitarist Roberto Teržani in basist Daniele Bagni. Koncert se je odvijal po ustaljenih tirih rock predstave. V dveh urah nastopa so predstavili kopico uspešnic in skladbe z zadnjega albuma Spi-rito. Ironija in obsodba italijanske politične scene sta prisotni v večini skladb, Litfiba so vedno bili med najbolj angažira-n i m i skupinami in to so potrdili tudi v Trstu. Po začetni Maudit smo med drugimi poslušali tudi hite El Diablo, Lo spetta-colo, Dimmi il nome, Bambino, Amigo, staro uspešnico Re del silenzio, Africa, Can-gaceiro in Onda araba. Uspešno so prehajali od ritmov trdega rocka do bolj melodičnih balad, zelo lepi so bili vložki arabskih melodij, nadvse pa so prednjačili virtuozi-zem kitarista Renzul-lija in dober glas in mojstrski odrski nastop Peluja. Litfiba so tržaški nastop zaključili z lepo Ora d’aria. Peluju in tovarišem gre veliko zaslug, ne moremo pa mimo spodrsljaja, ki ga je vodja skupine napravil, ko je pozdravil prisotne iz Trsta, Vidma, Gorice, Pordenona in ...Jugoslavije: zgodovina in zemljepis nista povsod doma... GLEDALIŠČE Sodobni Hamlet v teatralično izrazito poudarjeni postavitvi milanskega TeatridiThalia Bojana Vatovec V okviru sezone videmskega Teatro Contatto, ki v svojih izbirah daje prednost inovativnim in alternativnim ali vsaj manj klasičnim gledališkim predstavam, je redni gost skupina Teatro dell’Elfo, ali z novejšim imenom TeatridiThalia, ki jo vodi Elio De Capitani. Tako je bila prejšnji teden na sporedu v dvorani Palamostre Shakespearova tragedija Hamlet v značilni interpretaciji tega priznanega italijanskega gledališkega ansambla. Hamlet je najbolj priljubljena Shakespearova tragedija, tako zaradi zanimivega Hamletovega lika, Človeka, ki je razdvojen med preteklostjo s starim in ustaljenim redom, v katerega ne verjame veC, in prihodnostjo z novim, ki se šele rojeva in ki ga junak ne uvidi, od tod njegovi dvomi in obotavljivost, kot zaradi napetega dogajanja, ki se gradi na veC ravneh in zaobjema obširno galerijo zanimivih in polnih likov: ambiciozni in pretkani kralj Klavdij, ki je ubil brata, zakonitega kralja, Hamletovega očeta, da bi se polastil prestola in se poročil z njegovo ženo, značajsko šibko Gertrudo; krhka Ofelija, ki ljubi Hamleta, vendar ne zbere poguma, da bi odločno stopila na njegovo stran, lakajski dvorjan Polonij, vohljaška Ro-zenkranc in Gildenstern, pošteni, a lahkoverni Laert, zvesti Hamletov prijatelj, Horatio in tudi pogumni Fortinbras, ki je v nekem smislu optimistično nasprotje tragičnega danskega princa. Hamlet sam pa je lik omikanega, razmišljujoCega, a obenem Čustvenega Človeka, ki se ne Čuti močnega za boj, ki pa ga mora bojevati. Elio De Capitani je v svoji postavitvi, za katero je porabil prevod Cesareja Gambolija in v ka- teri je ustaljeno zaporedje le nekoliko premešal, poudaril skoraj vse elemente Shakespearove tragedije: Hamletovo politično poslanstvo in njegovo Čustveno ranjenost, neizogibnost usode in maščevanja, tragedijo družbe, ki se spreminja, in nujnost uravnati svet, ki je ušel iz tira. Tu je družinska tragedija, nesrečna ljubezenska zgodha, razmišljanje o svetovnem nazoru, upornost. Hamlet vse te prvine osvetli z novo, globoko humanitarno toplino. De Capitanov Hamlet se na dogajanje odziva aktivno, razmišlja in načrtuje, in tudi ko ga usoda premaga, ne izgubi razsodnosti, temveč svoje po- slanstvo preda prijatelju Horati-ju. To je junak našega Časa, kar poudarja tudi izbira sodobnih kostumov, v katerih sta skoraj izključno Crna in bela barva, z redkimi prebliski rdeCe. To so oblatila, ki imajo v našem kolektivnem domišljiskem svetu točen, takoj doumljiv pomen. Crna je tudi gola scena, v kateri Črne kulise, ki zapirajo oder, razgibajo le široki zastori iz prozornega polivinila, od katerih se odbija luc. Edini rekviziti so svetlo sivi divani, fotelji in stolčki vseh mer na kolescih, na katerih se nastopajoči izolirajo v posameznih prizorih. Poleg tega bi lahko De Capita-novo postavitev označili kot poudarjeno teatralično, z obrazi, ki so poudarjeno našminkani, s poudarjenimi gibi in s poudarjenimi ključnimi prizori. V njej najdejo pravi poudarek skoraj vsi, še tako stranski elementi Shakespearove tragedije. Vlogo Hamleta igra Ferdinande Bruni (na sliki), ki se ji je predal z dušo in telesom, tako da kljub skoraj neprestani prisotnosti na odru, njegova napetost ne popusti niti za trenutek. Ida Marinelli je med spolno ljubeznijo do Klavdija in materinsko ljubeznijo do sina razpeta Ger-truda. Francesco Acquaroli je premeteni morivski kralj Klavdij, Pia Lanciotti je nebogljena Ofelija, Giancarlo Ilari je Polonij, Andrea Renzi Laertes, Luci-ano Scarpa Horatio, Fabiano Fantini, ki nastopa še v drugih manjših vlogah, je zlasti opazen, kot duh, ki ga De Capitani ne prikazuje v mogočnem kraljevem oklepu, temveč v nebogljenosti golote, Fernando Abbrac-cio in Luciano Danda pa kot nekakšna dvojčka nastopata v številnih duetnih vlogah, bodisi kot Rozenkranc in Gilderstern, kot Voltimand in Kornelij, kot Marcel in Bernardo, kot grobarja, kot angleška poslanca. Pri postavitvi predstave so sodelovali še kostumograf Andrea Taddei in scenograf Carlo Sala. Občinstvo, v katerem so prevladovali mladi, je bilo nad predstavo navdušeno, kritiki pa so imeli samo drobceno pripombo o dolžini predstave, ki traja kar tri ure in pol. Trevisocomics: po uspehu marčevskih razstav bodo preireditev ponovili jeseni Marko Waltritsch V štirih palačah v središču Tevisa so v teh dneh razstave Jkarjev, ki so v svetovnem Jerihi znani predvsem po stri-Pin. V tem mestu Veneta že ^ajseto leto zapored prirejajo » revisocomics«. Od majhne ^azstave domačih avtorjev se je azvila v svetovno znano raz-1-lV°’ ?a katero najbolj znani n |Vna umetniki oz. založbe Pošljejo tudi dragocene origi-ale. V veliki dvorani Trgovin-6 zbornice pa so konec prej-n)ega tedna priredili tudi pro-.yno jazstavo originalnih sta-stripov, katerih cene so ze-o visoke. Tudi na tem podro-tiv 6 v®bko navdušenih zbira-)ev, ki plačajo karšnokoli ce- no, samo da dobijo eksponat, ki jim še manjka v domači zbirki. Letošnja prodajna razstava stripov je sicer že za nami, ostale razstave pa bodo odprte tja do nedelje, 19. marca. Na županstvu, se pravi v zgodovinskem poslopju Palazzo dei Trecento, je na ogled razstava stripov Magnusa. To je psevdonim italijanskega umetnika Roberta Raviole. Znan je po svojih stripih Satanik, Dennis Cobb, Gesebel, Kriminal, Alan Ford. Ti stripi so'najprej bili tiskani v Italiji, potem pa so se uveljavili tudi v drugih državah. Podobno je s stripi francoskega slikarja Moebiusa, njegovo pravo ime je Jean Giraud, ki je v svetu zaslo- vel s stripi o Blueberryju, Arzac-hu, Majorju Grubertu in ki je prispeval ilustracije tudi za Encyclopedie de 1’Historie de Civilisation. Njegova razstava je v Gasi dei Carraresi, stari plemiški palači v osrednjem delu Tre-visa, kjer se odvijajo tudi razni simpoziji. V palači Spazio Cano-niche nuove je na ogled razstava Franca Matticchia, ki sodeluje z revijami Linus, Moda, Linea d’ombra, itd. in ki je 1. 1985 dobil od OZN prvo nagrado »Car-toonist against drug abuse«. Skupinska razstava teama Dinamite iz Bologne je v palači Scotti, kjer je tudi sedež turistične ustanove. Nekateri sicer menijo, da tisti umetniki, ki se ukvarjajo s stripi, sodijo v nižjo kategorijo likovnikov. Ge se nekoliko ozremo na prejšnje razstave v Trevisu, bi lahko rekli, da se je cela vrsta likovnikov, ki so zasloveli s stri- ■ pi, tudi drugače ukvarjala z likovno umetnostjo. Bili so in so še zelo znani slikarji kot tudi gledališki scenografi. Mednarodna uspešnost marčevskih razstav Trevisocomics je prireditelje vzpodbudila, da bodo letos prvič podobno razstavo priredili tudi na jesen, in sicer od 8. do 15. oktobra. Aliče Gombacci razstavlja v Parizu V pariškem mesecu posvečenem zenski razstavlja te dni v glavnem francoskem mestu tudi tržaška slikarka Aliče Gombacci. Njene, včasih neverjetne, vsekakor pretirane zenske bodo na ogled do sobote, in sicer v palači Unesca. Pobudo za razstavo te zelo zanimive tržaške umetnice je namreč dala komisija za kulturno dejavnosti pri Unescu. Aliče Gombacci že vee let ne živi v Trstu, saj se je ze pred Časom odselila v Rim. Lani pa je v Trstu spet razstavljala, in sicer na tržaškem Gradu. Ob številnih samostojnih prikazih pa je sodelovala tudi na pomembnejših skupnih razstavah, kot scenografka pa se je poskusila tudi v gledališču in filmu. NA KRATKO Najdba iz starorimskega obdobja v Osijeku ZAGREB (AFP) - V starem predelu Osijeka, ki stoji na mestu nekdanje rimske naselbine Mursa, je nek meSCan med izkopavanjem temeljev pred hišo nedavno naletel na rimski sarkofag iz 2. ali 3. stoletja. Prepeljali so ga v mestni muzej, kjer ga arheologi že proučujejo. V Osijeku so pred to najdbo že izkopali pet starorimskih sarkofagov. Rekordne cene posterjev slavnih LONDON (Reuter) - Prejšnji četrtek so na dražbi av-kcijske hiše Christie's nekateri posterji slavnih, sta-rih filmov dosegli rekordno ceno; tako je bil za rekordnih 25.000 dolarjev prodan poster za italijanski film Imeti ali ne iz leta 1945, poster za film Casablanca z Ingrid Bergman in Humphreyem Bogar-tom pa za 3.629 dolarjev, Čeprav je bila njegova vrednost ocenjena na 1.452 dolarjev. Na dražbi v Čast stoti obletnici filma, so bili tudi posterji za film Upornik brez razloga z Jamesom Deanom in Plešem v dežju z Genom Kellyjem. GLASBA / DGUS PODELILO BETTETOVE NAGRADE Za umetniške dosežke in širitev glasbene kulture LJUBLJANA - Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je v Secesijski dvorani Grand hotela Union včeraj podelilo letošnji Betettovi nagradi, ki sta ju za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti in za družbeno dejavnost pri Sirjenju glasbene kulture prejela violinist Slavko Zimšek in pevka Irena Baar. Slavko Zimšek, ki je konCal študij na ljubljanski Akademiji za glasbo in se izpopolnje- RF 4 ' Bettetova nagrada je le ena številnih, ki jih je dosedaj prejela Irena Baar (Foto: B. P./BOBO) val na tečajih v tujini, je kot elan orkestra RTV Slovenija veliko prispeval k dvigu kvalitete ter uveljavljenosti celotnega orkestra. Kot solist je obšel mnoge evropske in ameriške koncertne odre, iz vrst radijskega orkestra pa je ustanovil tudi Slovenski godalni kvartet. Posvečal se je tudi pedagoškemu delu, sicer pa njegova umetniška pot še zdaleč ni končana, saj že letos načrtuje nove nastope. Tudi Irena Baar se je po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani izpopolnjevala v tujini, v Grazu in v Salzburgu. Že vrsto let nastopa kot koncertna in operna solistka na domačih in tujih odrih. Stalno poje z domačimi in tujimi orkestri in priznanimi di- rigenti. Med njene najpomembnejše nastope nedvomno sodi sodelovanje z Bamberškimi simfoniki in Muenchen-skim filharmoničnim zborom. Je dobitnica številnih nagrad, zadnja leta pa poučuje solo petje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Za vsestransko podporo društvu pri širjenju slovenske glasbene kulture je izvršni odbor DGUS podelil listino Julija Betetta Grand hotelu Union Ljubljana. Sopranistka Mira Mrac-sek pa je prejela Betettovo listino za ponovno oživitev mariborskega društva in za dolgoletno razvejano umetniško, pedagoško in kritiško delovanje na področju glasbene kulture. Na slavnostni podelitvi sta nastopila kitarista Katja Porovne in Andrej Grafenauer, ki sta predstavila Sonatino Canonico Maria Castelnova - Te-desca in Toccato Pierra Petita. (T. F.) Film petih Slovenij v Gorici LJUBLJANA - Programski vodja goriškega Fibn Video Monitorja Aleš Doktoric je včeraj v Cankarjevem domu predstavil program letošnjega, že desetega Film Video Monitorja, ki bo pod naslovom Film petih Slovenij od 23. do 28. marca potekal v Kulturnem domu v Gorici. Goriški Film Video Monitor, vsakoletni pregled slovenske video in televizijske filmske produkcije bo ob svojem jubileju predstavil tudi mozaični pregled slovenskega filma v različnih Časih in prostorih. Naslov Film petih Slovenij ponazarja izbor iz pregleda slovenske filmske produkcije od njenih začetkov do danes skozi njena zgodovinske obdobja - od Časa Avstroogor-ske monarhije, kraljevine Jugoslavije, nekdanje Jugoslavije in samostojne Slovenije -, prav tako pa predstavitev filmske ustvarjalnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Dva izmed njih se bosta predstavila tudi v Ljubljani, in sicer bo 27. marca v Kinoteki teoretik iz Clevelanda Joe Valencie predaval o Slovencih v Hollywoodu, 28-marca pa se bo v CD predstavila argentinska režiserka slovenskega rodu lita Stantic s filmom Zid molka (Un muro de silencio, 1993), ki ga bodo predvajali tudi na otvoritvenem večeru po projekciji treh kratkih filmov pionirja slovenskega filma Karola Grossmana iz lem 1905/1906. Na Film Video Monitorju bodo ob vseh filmih lanskoletne produkcije - Halgato Andreja Mlakarja; Tantadruj Tuga Štiglica in Oko za oko Vincija Vo-gua Anžlovarja - predvajali tudi izbor iz zgodovine slovenskega filma. V tem okviru bodo med drugim podvajali Kekca (1951) Jožeta Galeta, Vesno (1955) Fran-tiška Capa, Strah (1973) Matjaža Klopčiča, Butnskalo (1985) Francija Slaka, predstavili bodo tudi lanskoletno produkcijo AGRFT in dokumentarni film o Božidarju Jakcu. Dva dni pred koncem prireditve pa bo tudi okrogla miza ne temo slovenske filmske in video-produkcije v Sloveniji in izven nje. (V. Neskončen dan Groundhog Day, komedija, distribucija Aries/Con-tinental film, avtor zgodbe in koscenarist Dannv Rubin, koscenarist, koproducent in režiser Ha-rold Ramis, 1993, 97 minut. Dan, ki ga junak tega filma, ciniCni vremenoslovec Phil Collins (Bill , Murray) najbolj sovraži, je j Dan svizcev (Groundhog I Day). Vsako leto je isto -! ljudje v majhnem ameri-j škem mestu se zberejo in j svečano vprašajo svizca, I kdaj bo nastopila pomlad, j Ko Dan nejevoljno opravi svojo nalogo in se želi vrniti domov, pa mu nepri-j čakovani metež prepreci vrnitev. Ostane ujet v dnevu, in to prav v tistem, ki ga najbolj sovraži. Srečuje iste ljudi in sliši iste stavke, dokler jih ne zaCne spreminjati. Toda zbežati jim ne more. Karkoli naredi, je namreč i naslednji dan brez posle-; dic, in tudi s smrtjo ne ; more uiti neskončnemu dnevu. Odlično izpeljana zgodba, ki nas sooča s : končnostjo življenja in njegovo rutino ter našo možnostjo, da ga spremenimo. (V. R.) Sladoled z marihuano Nice Dreams, komedija, distribucija Aries/Conti-nental film, scenarij in glavna vloga Thomas Chong in Richard »Cheech« Ma- rin, režija Thomas Chong, 1982,83 minut. Cheech in Chong sta znani komični par, poznajo pa jih najbolj tisti, ki so njune domislice poslušali na Radiu Student. Doslej sta posnela tudi že nekaj filmov, toda na naša velika platna ni prispel še nobeden, zato pa si katerega lahko ogledate na satelitskih programih. Sladoled z marihuano je vsekakor komedija, ki bo njune poznavalce razveselila, Čeprav je mestoma brez prave dinamike. Je svojevrstna parodija na hipijevsko obsedenost z raznovrstnimi »olepševalci« realnosti - mamili, je parodija na njene učinke, na »rožnate« cilje hipi generacije in njen žalosten konec. Parada Čudaških tipov, ki so skupaj s protagonistoma stalno pod vplivom mamil, se o njih pogovarjajo in jih gojijo, tvori zabavno komedijo, ki ni priporočljiva za moralno občutljivejša ušesa ni oko. (V. R.) Jesenska pripoved The Legend of the Fali, drama, scenarij Susan Shilliday in Bill VVittliff po noveli Jima Harrisona, režija in koproducent Edvvard Zvvick, ZDA, distribucija Continental Fun, evropska premiera jutri v Ljubljani v kinu Komuna ob 21. uri, od petka na rednem sporedu. Epska pripoved o treh bratih, njihovem očetu in očarljivi mladi ženski, ki : je usodno posegla v njihovo življenje odlikuje igralska zasedba in režiser, ki je zaslovel s sago Glory. Anthony Hopkins igra očeta polkovnika VVilliama Ludlovva, ki na odmaknjenem kraju pod , vznožjem' gorovja vzgaja tri sinove - zadržanega Al-j freda (Aidan Quinn), divjega in neukročenega Tri-stana (Brad Pitt) in ljubljenčka Samuela (Henry Thomas). Neločljive v mladosti življenje popelje v povsem nove odnose. (V.R.) Nekoč so bili bojevniki Once VVere VVarriors, drama, scenarij Rivvia Brovvn po romanu Alana Duffa, režija Lee Tamahori, Nova Zelandija, distribucija Film Plus, premi-ra jutri v Ljubljani v kinu Vic in prav tako na rednem sporedu. Uspešnica v Novi Zelandiji, nagrajenec beneškega festivala, festivala v Toronto in Montrealu, je film Nekoč so bili bojevniki kolektivno delo maorskih ustvarjalcev. Potomci prvotnih prebivalcev Nove Zelandije so tako avtor romana kot scenaristka, režiser in igralci. Film govori o maorski družini na obrobju Aucklanda - ženi Beth (Rena Owen), možu Jaken (Tamue-ra Morrison) in otrocih - ki so v družbi nasilja, v katerega se zatekajo marginalizirani Maori, soočeni tudi z nasiljem v družini. Univerzalna zgodba o nasilju in identiteti, silovitost in emocionalna intenzivnost ter odlična igralska zasedba so priporočila za ta film. (V.R.) Hitre tarče Fast Targets, akcijski triler, scenarij P. Barsocchi-niinj. Bishop, režija John Badham, ZDA, distribucija Karantanija film, premiera jutri v Ljubljani v kinu Siska, od petka na rednem sporedu, v soboto ob 16. uri spektakel z nastopom slovenskih padalcev in kaskaderjev ter z nagradami. Wesley Snipes igra v akcijskem trilerju Hitre tarče Serifa Peta Nessipa, ki skupaj z bratom Terryjem (Malcolm-Jamal VVamer) spremlja obsojenega računalniškega heke^ rja Earla (Michael Jeter) v zapor. Med poletom navidezni teoristicni napad povzroči eksplozijo, v kateri njegov brat umre, Earl pa izgine. Peta suspendirajo, na -lastno roko in ob pomoči poklicne padalke Jessie (Yancy Butler) pa začne preiskavo, ki ga pripelje na sled tolpi kaska-derskih padalcev, ki tvorijo prve bojne Črte visoko-tehnoloških kriminalcev. (V.R.) Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 6. do 12.3.95) Maska je morala vrh ljubljanske lestvice prepustiti razvpitemu Razkritju, saj se gledalci niso mogli upreti njegovemu sporočilu, da po novem ne drži vec tisto, kar nam je pred leti s svojim naslovom dajal vedeti švedski film Moški ne morejo biti posiljo; ni. Na večernih predstavah v kinu Kompas so zaceli »ogrevati« novozelandsko mojstrovino NekoC so bili bojevniki, ki so jo zaceh predvajati tudi v ZDA, kjer je sicer v distribuciji le z dvema kopijama, zato pa so tam njegove predstave nadpovprečno obiskane (v tednu med 24. febraarjem in 2. marcem je tako samo v dveh kinematografih zbral 46.322 USD ali 23.161 USD na kino, kar je drugo najvišje povprečje v tem tednu na ameriški lestvici); s svojo Kvaliteto bi si Bojevniki tudi pri nas zaslužili, da postanejo »art« uspešnica. Vsi v Ljubljani predvajani fib mi so tokrat zbrali le 25.328 gledalcev, kar je precej manj kot zadnjic, ko jih je bilo kar 34.981 (ce pa se ozremo še za leto dni nazaj, vidimo, da je bilo v tednu med 7. in 13. marcem 1994 - v Času gospe Do-ubtfire - gledalcev celo 39.007). 968.000 (2.634.700) 623.200 (5.004.400) 600.300 (5.349.400) 582.000 (5.489.700) 169.050 (21.951.350) tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Razkritje/Lj. Idnematografi 35(35) 8.091 (8.091) 4.045.500(4.045.500) 2. Maska / Fun-IVfladina film 30 (157) 3.484 (44.026) 1.668.700 (21.416.650) 3. Rojena morilca/Lj. kinematografi 21 (64) 3.136 (12.020) 1.503.200 (5.818.300) 4. Nočni čuvaj / Lj. kinematografi 15 (33) 2.150 (3.218) 1.066.300 (1.589.600) 5. Frankenstein / Continental 35 (56) 2.057 (5.349) 6. Samo ti / Continental 21 (76) 1.292 (10.296) 7. Pred dežjem / Continental 21 (102) 1.243 (11.048) 8. Kviz / Cenex 13 (71) 1.230 (11.354) 9. Levji kralj / Cenex 7 (279) 483 (49.084) 10. Jakec iz džungle / Lj. kinematografi 7 (30) 270 (1.614) 96.600 (651.700) Na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) se je v drugem tednu predvajanja na lestvico visoko uvrstila Neli, Elisa pa se je z nje umaknila. Stargate je ponovno prevzel voustvo. Navajamo izkupiček v milijonih USD. 1. Stargate 2. Neli 3. Star Trek: Generations 4. Odkritje 5. Gazon Maudit 5,49 (40,67 4.90 (6,65 4.59 (18,56 3.59 (38,14 2.91 (8,76) Igor Kernel _ TURČIJA / PO CARIGRADU TUDI ANKARA VESOLJE / NA RUSKI RAKETI SOJUZ TM-21 Siri se protest proti verskim skrajnežem Aloviti in liberalne organizacije zahtevajo, da oblasti preprečijo delovanje fundamentalistov ANKARA - Po krvavi Nedelji in ponedeljku, ko )e v atentatih in v kasnej-sdi spopadih s policijo v Carigradu življenje izgubilo 23 alavitov, se je ala-v*tski protest razširil tudi ^ Ankaro. Več kot 2.000 ljudi je včeraj dopoldne Poskušalo izpričati svoje °8orčenje s pohodom Proti parlamentu, a jim je to preprečila policija, ai jih je z vodnimi topovi Poskušala razgnati. Vneli so se spopadi, lako da je bilo več ljudi ranjenih, blizu dvajset pa jih aretirali. Policija je oda kos razjarjeni mnozi-c*’ ko so proti njim podali kakih deset oklepnikov. Protest je organizirala Uernokratična platforma, zdržuje liberalne sin-uikalne in stanovske or- ganizacije ter gibanja za človekove pravice. Po ponedeljkovi izredni vladni seji se je vlada sestala tudi včeraj, ker obstaja upravičen strah, da je to le začetekofenzi-ve fundamentalistov. Vsi se namreč strinja-' jo, da so nedeljski atentat, ki je v carigrajski Ga-ziomanpašini četrti terjal življenje treh alavitov, zagrešili islamski fundamentalisti. Predsednica turške vlade Tansu Ciller je tudi včeraj obtožila »mračnjaške sile«, ki hočejo s »provokacijami« načeti ugled Turčije, ki je sklenila pomemben carinski sporazum z Evropsko zvezo. Notranji minister Nabit Mentese pa je odkrito spregovoril o tujih skupinah, »ki hočejo ra- zklati turško ljudstvo«. Take poenostavljene razlage so seveda nesprejemljive, ker so bili alavi-ti že dalj časa žrtve sunitskih verskih skrajnežev. Najhujši atentat je bil julija 1993, ko je v podtaknjenem požaru v nekem hotelu v Silvasu umrlo 37 alavitskih izobražencev. Ta skoraj desetmili-jonska verska manjšina se sedaj čuti ogroženo in od oblasti zahteva, naj jo zaščiti in naj onesposobi islamski fundamentalizem. S to zahtevo se strinjajo tudi liberalne in levičarske sile, ki s strahom ugotavljajo, da je fundamentalizem dvignil glavo tudi v Turčiji, policija pa se znaša nad demokrati. Atatiirkov zakon iz leta 1924 prepoveduje vsako gibanje, ki hoče obnoviti teokratsko državo, v zadnjih letih pa so oblasti zaprle marsikatero oko, ker so vse napore osredotočile proti kurdskim separatistom in pri tem prezrle, da je za Turčijo še nevarnejši islamski fundamentalizem. Atatiirk je že res odpravil fes in feredzo, a v današnji Turčiji vse več žensk nosi šador, vse več ljudi pa zahteva, naj življenje ureja koransko pravo. Položaj je postal torej do skrajnosti napet. Poznavajoč turške metode lahko sedaj pričakujemo pravo ofenzivo oblasti proti verskim skrajnežem, ki pa lahko izzove, da skrajneži še bolj strnejo svoje vrste. 2e na zadnjih volitvah so se prvič pojavile fuda-mentalističe politične grupacije, ki upajo, da bodo prej ali slej prevzele oblast, če jim bo to seveda dopustila turška vojska, ki je neke vrste porok za Atatiirkovo izročilo. ZDA / PROCES PROTI OJ. SIMPSONU Zaslišali rasističnega policista Obramba trdi, da je Fuhrman podtaknil okrvavljeno rokavico LOS ANGELES - Brez večjih presenečenj se je začelo zasliševanje policista Marka Fuhrmana, ki je po mnenju branilcev O. J. Simpsona (na sliki) rasist in je sam ustvaril dokaze, ki bremenijo nekdanjega prvaka footballa, obtoženega umora svoje bivše žene Nicole Brovm in njenega spremljevalca Ronalda Goldmana junija lani. Simpsonov odvetnik Bailey, ki je med najslavnejšimi v Ameriki in je med drugim zagovarjal Patti Hearst (milijarderko, ki se je po ugrabitvi v 70. letih pridružila teroristični skupini), je znan po svoji teatralnosti. To pot pa ima opravka z izredno hladnokrvno pričo: Fuhrman doslej ni izgubil živcev, čeprav si obramba na vso moč prizadeva doka- zati, da je rasist, ki sovraži črnce, še zlasti pa mešane zakone. (Simpson je namreč temnopolt, žena pa je bila belka.) Obramba trdi, da je Fuhrman v resnici iz golega sovraštva podtaknil okrvavljeno rokavico, ki jo je našel na kraju umora, Simpsonu na vrt. Pred tem pa bodo branilci morali dokazati, da je Fuhrman res zagrizen rasist, kar ne bo lahko, saj imajo samo pričo Kathleen Bell, ki je leta 1985 na neki veselici slišala Fuhrmanove rasistične izjave. Težava je v tem, da policist trdi, da ženske ne pozna. Poleg tega je sodnik prepovedal obrambi uporabiti poročila psihologa, h kateremu je hodil Fuhrman leta 1983, ker je bil v službi pregrob s črnci. Zasliševanje se nadaljuje. Ameriški vesoljec leti k ruski postaji Mir Na Zemljo se bo vrnil z ameriškim trajektom Atlantis MOSKVA - Včeraj ob 7.13 po srednjeevropskem času so z nekdanjega sovjetskega vesoljskega oporišča v kazahstanskem Bajkonurju izstrelili proti vesoljski postaji Mir raketo Sojuz TM-21 (na zgornji sliki AP), ki ima na krovu poleg dveh ruskih tudi ameriškega vesoljca Normana Thagarda. To je prvič, da neki ameriški astronavt leti na ruski raketi. Thagard bo ostal na ruski vesoljski postaji Mir 95 dni, kar je rekordno bivanje v breztežnostnem stanju za ameriške vesoljce. Poleg Thagarda sta včeraj v zemeljsko orbito poletela poveljnik Vladimir Dežurov in inženir Gena-dij Strekalov (na spodnji sliki AP). Za oba Rusa bo to skoraj rutinski polet, prav tako 95-dnevno bivanje na postaji Mir, za Thagarda pa pravi podvig, ki reakcij človeškega organi- Na vesoljski postaji Mir, ■ w|S8 vo, saj sta na njej že inženirka Jelena Kondakova in zdravnik Valerij Poljakov. Ker pa ima Mir še tri znanstvene module (Kant, Kvant 2 in Kristal), bodo imeli vesoljci kar dovolj prostora. Norman Thagard se bo skupaj s sedanjo so-juzovo posadko vrnil na Zemljo junija, ko bo ob postaji Mir pristal ameriški vesoljski trajekt Antlantis, ki bo zamenjal posadko postaje Mir z dvema ruskima vesoljcema. Od tega sodelovanja bodo imele korist tako ZDA kot Rusija, saj je to prvi konkretni korak v pričako-vanu gradnje skupne vesoljske postaje Alpha, pri kateri bodo sodelovali še Kanada, Evropska vesoljska ustanova in Japonska. PORTOROŽ - LIPICA N Prireja v nedeljo, 19. marca s pričetkom ob 14. uri v prostorih Hotela Maestoso v Lipici DRUGI TURNIR V REMIJU« Na družabno prireditev z bogatimi nagradami ste vabljeni v čimvečjem številu. Vpisnina 10.000 Lir Vabi Vas zelena oaza. G*sinp LIPICA BOSNA IN HERCEGOVINA V nesreči umilo devet mirovnikov SARAJEVO (AFP) - Tiskovni predstavnik Unproforja Marc Frigiere je povedal, da je včeraj v prometni nesreči na cesti v bližini Sarajeva izgubilo življenje devet pripadnikov francoskih modrih čelad, pet pa je bilo huje ranjenih. S tem se je število žrtev med francoskimi pripadniki mirovnih sil od septembra leta 1991, ko se je začela vojna na ozemlju nekdanje Jugoslavije, povzpelo na 31. Francoski vojaki so delovali v sestavu Petega francoskega bataljona s sedežem v Sarajevu. Frigiere je povedal, da so se pripadniki 27. gorske pehotne enote peljali z majhnim oklepnikom; bili so zadolženi za vzpostavitev povezav na Igmanu. Vozilo je ob 8.30 po lokalnem času zdrsnilo v prepad, globok približno 40 metrov, zato je bilo reševanje ponesrečenih, ki je trajalo vse dopoldne, zelo težavno. Na pomoč so prileteli tudi trije hehkopterji, ki so štiri ponesrečene odpeljati v sarajevsko bolnišnico - vsi so v kritičnem stanju, je povedal Frigiere in dodal, da vzroke nesreče še raziskujejo. Poudaril je, da je bila cesta proti Krapcu, približno deset kilometrov južno od Sarajeva, spolzka. Imen ponesrečencev ni navedel; znana bodo potem, ko bodo o nesreči obveščeni svojci. Jasuši Akaši je pred odhodom iz Sarajeva izrazil globoko sožalje svojcem žrtev in francoski vladi: »S takšnimi nevarnostmi se srečujejo ljudje, ki skušajo ohraniti mir.« Preživele francoske vojake so odpeljali v sarajevsko bolnišnico (Telefoto: AP) Kosovski Albanci pozivajo mednarodne organizacije PRIŠTINA - Odbor za zaščito človekovih pravic in svoboščin je pozval OVSE, Evropski parlament in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, naj pritisnejo na oblasti v Beogradu, da bi prenehale preganjati kosovske Albance, ki so dezertirali med vojnami v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. V zadnjih dneh so na Kosovu aretirati na desetine Albancev, dezerterjev iz JLA. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH v uniformi jugoslovanske vojske padlo približno šestdeset albanskih mladeničev. Po izbruhu vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije so se Albanci izmikali služenju vojaškega roka v jugoslovanski vojski. Potem ko jih je zaradi tega začela iskati srbska policija, pa jih je na desettiso-če pobegnilo na Zahod, kjer so zaprositi za politično zatočišče. Srbske oblasti so dose-daj vložile sedem tisoč obtožnic proti Albancem, ki so se izogniti služenju vojaškega roka v JLA oziroma v Vojski Jugoslavije. V jugoslovanski vojski zdaj ni vojakov albanske narodnosti, v normalnih razmerah pa bi verjetno predstavljati kar trideset odstotkov vseh vojakov. Blerim Shala Vztrajni in iznajdljivi Islam Gunajev si je sredi vojne vihre v Čečeniji omislil svojo rafinerijo nafte HADŽI-JURT - Verniki, ki so se peljati po blatni cesti proti majhni gorski vasici Haždi-jurt, kjer je grobnica muslimanskega svetnika, so kilometer pred ciljem opaziti obcestni napis, ki potnike opozarja, da v bližini lahko kupijo dizelsko gorivo. Z okorno pisavo napisana tabla se ne razlikuje od napisov, ki opozarjajo na gorsko pot, po kateri pridete do hiše Islama Gu-najeva. Ko se ji približate, opazite, da se iz dimnika za poslopjem vije črn dim. To je rafinerija Islama Gunajeva, tipičnega Čečena, ki kljub vojni izkorišča čečensko naravno bogastvo. »Ker živimo tako odmaknjeno, nas ne bodo nikoli premagali,« poudarja gospodar Gunajev, ki se je še pred nekaj tedni proti ruski vojski bojeval na argunski fronti; nato se je vrnil v rojstvo vas, kjer živi še štiristo ljudi. Prišel je, da bi bratu pomagal postaviti nove instalacijske naprave. »Zdaj sem direktor tovarne,« ponosno pove. Njegova ra- finerija deluje podobno kot številni Rusi skrivaj delajo vodko: z bratom z nafto napolnita velik rezervoar in ga segrevata; bencin dobita po destilacijskem postopku, ko se naftni hlapi utekočinijo v hlajeni cevi. V enem dnevu iz tone nafte dobi 300 litrov bencina ali pa 400 litrov dizelskega goriva; odpadne surovine odlagajo v veliko jamo. »Seveda našega bencina ni analiziral noben laboratorij, zato ne vemo, koliko okta-nov ima, vendar je nesporno prvovrsten,« ponosno pove stric Abduhalim, ki nečakoma pomaga pri vzdrževanju instalacijskih naprav. Gunajeva kupujeta surovo nafto v dolini -za tono morata odšteti štirinajst dolarjev, liter bencina pa prodajata po 25 centov, zato je njun dobiček kar velik. »Doslej smo ves bencin prodajali v bližnji okolici, prebivalcem gorskih vasi; sploh ga ni bilo treba voziti v dolino,« je povedal Abdukalin. »Dobiček bomo name- niti za nakup zdravil in orožja, ki ga potrebujejo naši borci,« je dodal. Nekaj denarja bodo vložili tudi v gradnjo novih naprav, s katerimi bodo dobiti še več goriva. Čečenija ima nekaj rafinerij, vendar je bolj kot črno zlato pomembna njena geografska lega, saj leži na poti proti z nafto bogatemu Azerbajdžanu. Mesto Grozni je bilo v 19. stoletju zgrajeno kot pomembna strateška točka za ruski prodor proti Kavkazu; razvijalo se je prav na račun bogatih naftnih nahajališč. V treh mesecih vojne so bile uničene vse pomembne rafinerije, vendar pa imajo Čečeni velika naftna ležišča, ki jih znajo - sicer po svoje - tudi izkoriščati. Ob cestah, ki vodijo proti vasem, ljudje prodajajo gorivo v različnih posodah. Čeprav je zaradi ruske blokade trgovina v Čečeniji skoraj onemogočena, je bencin cenejši kot v bližnjih ruskih krajih. Peter Grafi' / AFP MODRE ČELADE NA HRVAŠKEM V Združenih narodih so še vedno previdni NEVV YORK - Visoki predstavniki Združenih narodov so po nedeljski odločitvi hrvaške vlade, da bo na svojem ozemlju podaljšala mandat mirovnim silam, poudarili, da je med sprtimi stranmi na Hrvaškem Se vedno vrsta nerešenih vprašanj. Predvsem ne gre pričakovati »dokončne rešitve« pred iztekom mandata Unproforja - 31. marca - zato nekateri diplomati omenjajo možnost, da bi Varnostni svet ZN glede varnosti na Hrvaškem sprejel le »prehodno resolucijo«. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Butrosa Galija Ahmad Fawzi je izjavil, da bo pot do sporazuma Se dolga in da se bo Gali konec tedna v New Yorku srečal s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom. Sporazum, ki sta ga v Kobenhavnu napovedala Tuđman in ameriški podpredsednik Al Gore, »je le okviren, veliko podrobnosti je treba še definirati, zlasti vprašanje separatističnih kninskih Srbov«, je izjavil francoski predstavnik v Varnostnem svetu Jean-Ber-nard Merimee, ki je tudi poudaril, da pomeni nedeljska izjava velik napredek, saj je zdaj možnost spopadov občutno manjša. Kljub temu se odgovorni za mirovno operacijo na sedežu ZN v New Yorku »počutijo neprijetno« zaradi Tudma-nove zahteve po zmanjšanju števila modrih čelad. »Pet tisoč mož ne bo zadostovalo,« je izjavil neki visoki funkcionar, prepričan, da bi moralo na Hrvaškem ostati vsaj osem tisoč vojakov. Zdaj imajo Združeni narodi na hrvaškem ozemlju razmeščenih petnajst tisoč vojakov, od tega jih je dvanajst tisoč na območjih, ki so jabolko spora med separatističnimi krajinskimi Srbi in hrvaškimi vladnimi silami, približno tri tisoč visokih vojaških predstavnikov pa je v Štabu Unproforja v Zagrebu. Odgovorni na sedežu ZN v New Yorku poudarjajo, da je zmanjšanje števila modrih čelad na Hrvaškem vsekakor pričakovati, vendar menijo, da »je treba njihovo število razumno zmanjšati«, saj bodo le tako lahko izvrševali najpomembnejše naloge. Unprofor naj bi torej še naprej ostal v Krajini in nadzoroval razmere na meji. Predstavniki ZN so še povedali, da glede tega vprašanja niso bili »uradno udeleženi« v nedavnih pogajanjih, ki so jih vodile ZDA. Neki visoki predstavnik Urada ZN za ohranjanje mira na Hrvaškem je izjavil, da bodo razmere odvisne predvsem od razmestitve modrih čelad; če bodo na mejnih predelih in nekaterih območjih v Krajini navzoči le simbolično, bo pet tisoč mož zadostovalo. Ce pa naj bi opravljali natančen nadzor in bili sposobni preprečevati kršitve sporazuma, pa bi bilo potrebno večje število vojakov,« je dodal. Na sedežu ZN je neki ameriški diplomat v ponedeljek omenjal navzočnost pet do šest tisoč vojakov na Hrvaškem. Ker naj bi bilo na vsa- -ki od petindvajsetih kontrolnih točk navzočih po dvajset vojakov, bo njihovo izvrševanje nalog na mejah med Hrvaško, Bosno in Srbijo lahko nadzorovalo petsto mož. Po besedah nekega visokega uradnika ZN bi moralo še naprej obstajati razmejevalno območje med hrvaškimi vladnimi silami in krajinskimi Srbi; prav tu naj bi bilo po sedanjih načrtih število modrih čelad preveč okleščeno. »O tem vprašanju bi se morali pogovarjati predstavniki ZN in na Hrvaškem živeči Srbi. Prav tako je treba upoštevati mnenje srbskega predsednika Slobodana Miloševiča,« je poudaril neki evropski diplomat. Za zdaj imena novih mirovnih sil Se ne gre napovedovati, prav tako ne, kje bodo razmeščene in kdo jih bo sestavljd. Hrvaška je prepričana, da ima »pravico izraziti svoje mnenje« glede držav, ki naj bi prispevale svoje vojake; najbolj je naklonjena navzočnosti mož iz evropskih držav. Po mnenju nekaterih diplomatov naj bi ZDA po napovedanih srečanjih z dragimi člani skupine za stike v Nevv Yorku kmalu nakazale smernice prihodnjih pogajanj. Rene Slama / AFP BALKAN Spravljivejši toni med Grčijo in Albanijo TIRANA - Konec prvega dne obiska v Albaniji se je vodja grške diplomacije Carolos Papulias za zaprtimi vrati pogovarjal tudi z albanskim kolegom Alfredom Sereqijem; po srečanju je Papulias na tiskovni konferenci govoril o pripravljenosti držav za premostitev nesoglasij, ki slabijo meddržavne odnose že skoraj leto dni. Po Papuliasovih besedah grško-albansM odnosi odločilno vplivajo na stabilnost in mir na Balkanu. Po mnenju albanskega zunanjega ministra Sereqija je obisk grškega diplomata znak, »da je mogoče premostiti krizo v odnosih med državama, zato naj bi v prihodnje določili vprašanja, ki jih je treba najprej rešiti«. Iz grških diplomatskih virov se je izvedelo, da bosta državi največ pozornosti namenili dvema vprašanjema: položaju grške manjšine v Albaniji in težavam albanskih imigrantov v Grčiji, ki jih je približno 300 tisoč, številni pa so brez ustreznih dokumentov. Državi se že dalj časa prepirata glede števila v Albaniji živečih pripadnikov grške manjšine, saj Atene ocenjujejo, da je v sosednji državi 400 tisoč pripadnikov grške manjšine, Tirana pa vztraja pri številki 50 tisoč. Grška vlada opozarja,, da so kršene pravice njene manjšine - ta živi predvsem na jugu Albanije - vlada v Tirani pa meni, da Atene skušajo »pogrčiti« ta del albanskega ozemlja, po katerem naj bi Grčija kazala tudi ozemeljske apetite. Razen tega vprašanja naj bi državi med prihodnjuni pogovori preučiti Se gospodarsko sodelovanj?, saj je grško vlaganje, ki predstavlja 22 odstotkov tujih vlaganj v Albaniji, takoj za italijanskim. Papulias se je včeraj srečal tudi s predsednikom Salijem Berisho in premierom Alexandrom Meksijem, predstavniki grške manjšine v Albaniji in nadškofom albanske pravoslavne cerkve Anastassiosom. Atene pogojujejo izboljšanje odnosov s Tirano tudi s spoštovanjem svobode veroizpovedi grške pravoslavne manjšine. Briseda Mema / AFP INDIJA / PRESENETLJIVI IZIDI LOKALNIH VOLITEV V Bombaju bodo vladali skrajneži BOMBAJ - Mititantni hindujski organizaciji Siv Sena, na čelu katere je karizmatični, protimuslimansko usmerjeni Bal Cakeraj, so se vendarle uresničile dolgoletne sanje. Na volitvah v najbogatejši indijski državi Maharaštra z glavnim mestom Bombajem je namreč v koaliciji z najvecjo indijsko opozicijsko stranko Bharatija Džanata (BJP) dobila največ glasov. Bharatiji Džanata je zaupana sestava nove vlade v državi, ki ji je doslej vladala Kongresna stranka premiera Narasima Raa. Ta je v 288-članskem parlamentu sicer dobila največ sedežev, 81, vendar jih je koalicija hindujskih strank dobila 138, od tega Siv Sena 73, BJP pa 65. Guverner države Maharaštra je sestavo nove vlade zaupal članu Siv Sene Monoharju Džošiju, njen podpredsednik pa bo iz stranke Bharatija Džanata. Čeprav Bal Cakeraj ne bo opravljal politične funkcije, je nesporno, da bo odigral pomembno vlogo pri oblikovanju potitike v državi. Organizacijo Siv Sena je ustanovil pred 28 leti in vseskozi določal njeno delovanje. Cakeraj, nekdanji karikaturist, ki občuduje Hitlerja, se zavzema za hindujsko nadvlado; je odličen govornik, zato se njegovih protimuslimansko usmerjenih javnih shodov vedno udeležuje veliko ljudi. Gibanje Siv Sena je bilo ustanovljeno v 60. letih kot protiutež komunistom, ki so prevladovali v sindikatih tekstilnih delavcev. Pozneje so bili njegove kritike deležni Indijci iz drugih delov države, ki so prihajali v Bombaj in prvotnemu prebivalstvu odžirali delo, zato so se gibanju Siv Sena pridruževali predvsem mladi brezposelni. Organizacija je skušala priti na oblast že na volitvah pred petimi leti, na katerih je sodelovala v koaliciji z BJP. Mnogi menijo, da je odigrala pomembno vlogo v nemirih med hindujci in muslimani, do katerih je prišlo v Bombaju in ki so zahtevati več sto žrtev - predvsem na muslimanski strani. Madhu Nainan / AFP KARIBI Usodna odločitev: turizem ali mamila BARBADOS - Številne karibske države stojijo zdaj pred Usodno odločitvijo - turizem ali trgovanje z mamili. »Ce Karibom ne bo uspelo bolj razviti turizma, bo celotno območje ogrožala mednarodna trgovina z mamili,« je pouda-ril predstavnik Evropske zveze v Barbadosu in v vzhodnih Karibdi Philippe Darmuzey. Razlozd nam je, zakaj je EZ Ka ribom odobrila enega največjih razvojnih projektov za Področje turizma, ki je vreden kar devet milijonov ekujev. »Vse karibske vlade se Zavedajo nevarnosti, ki je Povezana s proizvodnjo juamil in njihovo prodajo, ^ato lahko za nase družbe Uastane velikanska Skoda,« Pravi barbadoški minister za turizem Richard Chel-tenham. Kljub vsemu pa uaj bi njegova (pobticno in ®konomsko zelo stabilna) država »povsem obladala t° težavo«. Za proizvajalce ^ bgovce z mamili so ka-r*bski otoki zanimivi kot proizvodno mesto in za tihotapljenje mamil ter pranje denarja, je dejal evropski svetovalec za gospodarstvo Richard Applebee. Na nekaterih otokih je povezanost zgornjega sloja prebivalstva s tistimi, ki perejo denar, že kar vznemirjujoča, pa je dejal neki evropski diplomat. V primeru, da ekonomski in poUtični vladajoči sloj teh pogosto izredno majhnih otoških držav ne bo vi- del gospodarske perspektive ne v tradicionalnih panogah niti v turizmu, je hitro prislužen denar od prodaje mamil in pranja denarja za njih izredno vabljiv. Poleg tega pa je pogosto izredno težko dostopna notranjost teh otokov skoraj idealna za proizvodnjo mamil. Po mnenju strokovnjakov Jamajka s pridelavo marihuane letno zasluži do dve milijardi dolarjev, kar znaša veC kot celoten prihodek od turizma. V karibski državi St. Kitts in Nevis je moral lani zaradi vpletenosti v prodajo mamil odstopiti celo podpredsednik - njegovi sinovi naj bi bili namreč vpleteni v sumljive posle. Sanjski otoki so ogroženi, ker njihova gospodar- stva nimajo trdne osnove. Tradicionalni gospodarski stebri karibskih držav -sladkor, banane ali rum -po mnenju strokovnjakov ne zadostujejo za visok življenjski standard teh držav. Do leta 1996 naj bi z razvojnim projektom EZ dosegli dva poglavitna cilja: izboljšati tržne možnosti Karibov v Evropi ter razviti turistično ponudbo tega območja. Razvojni projekt poteka pod pokroviteljstvom Karibske turistične organizacije (CTO), izvaja pa ga frankfurtska Steigenberger Consulting GmbH. S pomočjo priznane londonske agencije Priče VVaterhouse razvijajo nove marketinške strategije za območje Evrope in skušajo na razbcnih ravneh posodobiti in razviti turizem na Karibih. V veliko večji meri žebjo namreč pritegniti tudi evropske turiste. Letno se na vedno sončno in slikovito območje Karibov poda dvajset mibjo-nov turistov. Eno večjih težav predstavlja veliko število turistov iz Severne Amerike. »Nas cilj je, da zmanjšamo to odvisnost,« razlaga vodja Steigenberger Consulting Peter Agel. Za Karibe so evropski turisti, ki jih je letno le nekaj veC kot dva mi-Hjona, že zdaj izrednega pomena. Približno sedem milijonov turistov s križarjenj pusti na tem območju le malo denarja. Toda od veC kot trinajstih milijonov turistov, ki preživijo svoj dopust na otokih, Evropejci s povprečno Štirinajstimi dnevi ostajajo na Karibih skoraj enkrat dlje kot Sevemoamericani. Da bi v Karibe privabili veC Evropejcev, so seveda potrebni veliki napori. »VeC kot sedemdeset odstotkov tukajšnjih hotelov razpolaga z manj kot sedemdesetimi sobami in zato sami skoraj ne morejo ponujati svojih storitev v Evropi,« pravi strokovnjakinja za marketing Gabriele Friedrich. Vec pozornosti pa je beba posvečati tudi varovanju narave. »Veliko hotelov ne izpolnjuje niti najosnovnejših sanitarnih pogojev.« Hotelske zmogljivosti se večajo le (v Karibih je 1800 hotelov) v Grenadi in Dominikanski republiki. Pomembni sta predvsem izboljšanje hotelske ponudbe ter posodobitev večine turističnih naprav. Nekaterim otokom priporočajo celo zmanjšanje obsega turističnih zmogljivosti. Laszlo Trankovits / dpa SREDNJA AMERIKA Zaradi suše se žarnice prižgejo vse bolj poredko CIUDAD DE MERICO - V Srednji Ameriki ugašajo luci: medtem, ko se temperatura zraka Čedalje bolj zvišuje, se vodna gladina najpomembnejših akumulacijskih jezer v Gvatemali, Hondurasu in Kostariki znižuje. Zaradi spremembe klime, ki je posledica morskih tokov in krčenja gozdov, bo leto 1995 za srednjeameriške države izredno sušno. Zdaj je na južnih obalah Mehike vnovič na delu »El Nino« (obok), morski tok na obalah Srednje Amerike, zaradi katerega se povišuje temperatura vode, zmanjšuje obseg padavin in znižujejo gladine akumlacijskih jezer. V Nikaragvi že od začetka februarja vsak dan za dve uri odklopijo električni tok. Direktor elekbogospodarstva Nikaragve Emilio Rapaccioli opozarja, da se bodo redukcije električnega toka v naslednjih mesecih znatno podaljšale. V Hondurasu, ki leži severno od Nikaragve, se med prebivalstvom širi bojazen, da se bo ponovi lanska susa, zaradi katere so v Hondurasu izklapljali elektriko tudi po štirinajst ur dnevno. Električna preskba Hondurasa, ki se preživlja skoraj izključno s pridelavo kave in banan, je v najvecji meri odvisna od edinega akumulacijskega jezera EL Cajon. Lani je honduraško gospodarstvo zaradi pomanjkanja električne energije utrpelo velikansko škodo. Najpozneje aprila ali maja naj bi zaradi hude suše vnovič prišlo do pomanjkanja elekbicne energije. Eddy Sanches, direktor gvatemalskega inštituta za hidrologijo in meteorologijo, za letos napoveduje najhujšo sušo v zadnjih petih letih. Dnevnim redukcijam eletriCnega toka se torej tudi v Gvatemali ne bodo mogli izogniti. Medtem ko pomanjkanje električne energije pesti gospodarstva že tako revnih držav Srednje Amerike, morajo kmetovalci računati tudi z izostankom žetve. . Razloga za sušo v Srednji Ameriki pa ni iskati le v škodljivih vplivih El Nina. Obsežno krčenje bopskih gozdov je namreč dodaten razog, da to območje postaja Čedalje bolj suho. V preteklih letih naj bi po nekaterih podatkih v Nikaragvi usahnilo Štirideset potokov in rek. ‘ V Hondurasu se obseg bopskih gozdov zaradi krčenja letno zmanjša za dvajset tisoč hektarjev. V boju proti suši niso pomagali niti »skrivni recepti«: državna družba za oskrbo z elekbicnim tokom je leta 1994 namenila veliko sredstev za usluge neke ameriške firme, ki je skušala s pomočjo srebrovega jodida poskrbeti za padavine nad izsušeno srednjeameriško pokrajino - seveda neuspešno. Klaus Blume Z dpa Prebivalcem Srednje Amerike se obetajo redukcije električne energije (Foto:.!. Hočevar) SURINAM Mamila z neba padajo na plaže , PARAMARJBO - Latinskoame-bška narko-mafija, ki išCe nove P°ti za tihotapljenje mamil v cvropo, na osamljeno in zapuSCe-Oo surinamsko obalo iz letal odvr-2® velike količine mamil; od tam banula s bgovskimi ladjami in ovornimi letali dostavljajo evrop-skim posrednikom. Vlada suri-oaniskega predsednika Ronalda onetiaana, ki se sooča s skro-bnim državnim proračunom, *kusa preprečiti, da bi ta majhna oržava s 400 tisoč prebivalci postala nov mafijski center. »Čeprav nimamo natančnih Podatkov o količini mamil, ki Preko Surinama potuje v Evropo, veino, da postajajo te tihotapske Pob zelo pomembne,« je izjavil ‘breriški veleposlanik v tej državi °ger Gamble. Analitiki menijo, a predvsem kolumbijska kartela . b Medellin preko te nekda-jj)e nizozemske kolonije Amster-na/I'*n druga evropska mesta oskrbujejo z mamili. »Poslužujejo e vseh mogočih načinov; izredno ■j0 lztlajdljivi; lani smo na primer Andrew Cawthorne / Reuter odkrili 207 kilogramov mamil, skritih v ladji z bananami in zelenjavo,« je poudaril pravosodni minister Soesheil Girjasing. Lani so surinamske oblasti zaplenile 219 kilogramov kokaina, kar je skoraj štirikrat vec kot leta 1993. Prebivalci države vedo, da se s b-govino z mamili ukvarjajo predvsem premožni mešCani, lastniki razkošnih vil in luksuznih avtomobilov v Paramaribu. »Trgovci z mamili so povezani z vojsko in pobcijo, zato jih težko ujamemo,« je dejal Girjasing. O tem, za kako močno povezavo gre, ni želel govoriti, vendar pa je priznal, da je med 117 aretiranimi, obtoženimi trgovine z marnih, tudi nekaj vojaških oseb in uslužbencev policije. Venetiaan, ki je prišel na oblast leta 1991, kmalu po državljanski vojni in padcu diktatorskega režima, ki je državi vladal od leta 1975, ko je postal Surinam samostojen, skuša preprečiti trgovino z mamih. Njegova vlada, ki se sooča z velikimi gospodarskimi težava- mi, ima na voljo premalo denarja za nadzor nad surinamsko obalo, ki nudi narko-mafijskim mogotcem veliko možnosti za delovanje. Uradno policijsko enoto za boj proti mamilom sestavlja le deset ljudi. Doslej je bila ameriška po- moč neznatna, saj Američani menijo, da mamila preko Surinama potujejo predvsem v Evropo. Surinamci, ponosni na svojo samostojnost, se neradi povezujejo z nizozemskimi oblastmi, hkrati pa ne vedo, kako naj ukrepajo proti sko- Kriminolce je težko ujeti, soj so povezani s policijo in vojsko rumpirani oblasti. Predsednik Venetiaan, nekdanji učitelj, je prepričan, da so za vse težave krivi Nizozemci: »Ker niso preprečili togo vine z mamili, so nam zapustili vrsto nerešenih problemov. Ze v preteklosti so preko naše države potekale poti v Nizozemsko, zato gre za problem, ki zadeva predvsem to državo.« V Amsterdamu je predstavnik nizozemske obveščevalne policije (CRI) poudaril, da je sedem odstotkov leta 1993 na Nizozemskem zaseženega kokaina prišlo v državo iz Surinama. Oblast v tej državi načrtuje ustanovitev močnejših enot za boj proti trgovcem z mami-li, zato bo sprejeta tudi stoozja zakonodaja, po kateri bo lahko policija zasegla imetje in denar, pridobljen s bgovino z mamili. »Ljudje bodo morali dokazati, kako so zaslužili denar; ni pomembno, na kakšen način - lahko z delom, s podedovanjem ali celo z zadetkom na loteriji. Ce ne bodo imeli dokazov, bomo sklepali, da so si bogastvo pri- dobili nezakonito, zato jim ga bomo zasegli,« napoveduje Girjasing. Analitiki in predstavniki oblasti pravijo, da se je problem z mamili pojavil v Času surinamske-ga vojaškega diktatorskega režima v 80. letih. Ker je Venetiaanova vlada prešibka, ne gre pričakovati skorajšnjega izboljšanja razmer, saj lahko posebne policijske enote nadzorujejo le del ozemlja. »Ker gre za velik problem, bi natančna preiskava lahko ogrozila celo nekatere na visokih položajih,« je izjavil Stanley Rensch, surinam-ski voditelj organizacije za zaščito Človekovih pravic in oster kritik sedanjega sistema. Vlada sicer ne stoji križem rok in je pod obtožbo trgovanja z mamili zaprla celo sina nekdanjega diktatorja Dina Boubeseja, ki je zaprt že veC mesecev in bo v kratkem stopil pred sodišče. »Skušamo zajeziti tigovino z mamili, vendar je naša naloga izredno težka. Kljub Temu ne bomo obupali, kajti še vedno je bolje, da vsaj nekaj naredimo,« je poudaril Girjasing. SVET Sreda, 15. marca 1995 BLIŽNJI VZHOD Sirija in Izrael se bosta spet pogajala DAMASK, GAZA (Reuter) - Ameriški državni sekretar VVarren Christo-pher je zaključil pogovore s sirskim predsednikom Hafezom el Asadom - dogovorila sta se, da se bo Sirija spet začela pogovarjati o miru na Bližnjem vzhodu. Nepoznavalci bodo morda menili, da so izidi skupaj sedemurnih pogovorov pičli, strokovnjaki pa se zavedajo pomembnosti sirske vrnitve v bli-žnjevzhodno pomirjeva-nje. Mirovni proces se je namreč ustavil prav zaradi Golanskega višavja, ki ga je Izrael zasedel leta 1967 in ga hoCe zdaj Damask nazaj, Jeruzalem pa okleva zaradi strateške pomembnosti planote, s katere je mogoCe nadvse pripravno napadati vzhodni del židovske države. S pomočjo ameriških posrednikov, predvsem zunanjega ministra Christo-pherja, skušajo pogajalci najti pravo formulo za sirske ozemeljske in izraelske varnostne zahteve. Doslej se jim še ni posrečilo. Sirija se je umaknila iz meddržavnih mirovnih pogajanj z Izraelom decembra lani, potem ko sta se v VVashingtonu sestala visoka vojaška poveljnika obeh držav. Izrael si je tedaj zaželel, da bi na Golanu ohranil vsaj nekaj vojaških oporišč, Sirci pa bi se morah obnašati, kot da je strateško pomembna planota demilitarizirano območje. Damask je zahteval enakopravnost in se trmasto umaknil s pogajanj. Zato se je tudi ameriški državni sekretar VVarren NOVICE Umik britanskih čet s Severne Irske LONDON, VVASHINGTON - Britanska vlada je včeraj napovedala umik 400 pripadnikov svojih oboroženih sil s Severne Irske, uradni London je tako reagiral na vse boljše varnostne razmere v tej nemirni provinci. Na Severnem Irskem bo ostalo še približno 18 tisoč vojakov. Včeraj pa je prišlo v Belfastu tudi do novega incidenta. V zaporu Maze so se namreč uprli zaporniki, ki so po poslopju podtikali ogenj, nekateri pa so se povzpeli tudi na streho jetnišnice. V spopadu z zaporniki, večinoma protestantskimi skrajneži in na dosmrtno ječo obsojenimi morilci, je bilo ranjenih 18 paznikov, dva med njimi težje. Geny Adams (na sliki), vodja Sinn Feina - političnega krila Irske republikanske armade -kljub negodovanju britanske vlade nadaljuje obisk v ZDA. Adams je včeraj v VVashingtonu odprl prvi urad Sinn Feina v tujini. (Reuter, Telefoto: AP) Somalski voditelji o miru MOGADIS - Mohamed Farah Aidid in Ali Mahdi Mohamed, najvplivnejša voditelja dveh najvecjih somatskih klanov, sta se zdaj, ko so to afriško državo zapustile mirovne sile ZN, začela pogovarjati o miru in politični prihodnosti. Kot so povedali predstavniki skupnega pogajalskega komiteja, se bosta generala sestala v Mogadišu konec prihodnjega tedna. Aidid in Mohamed naj bi na srečanju potrdila vzpostavitev skupne uprave v somalski prestolnici in skupnih policijskih patrulj. (Reuter) Razmere v Afganistanu ISLAMABAD, KABUL - Afganistanska' vlada je včeraj Talibane pozvala k pogajanjem. »Najprej jih bomo pregnali iz Kabula, potem se bomo pa pogajali,« je izjavil tiskovni predstavnik afganistanskega predsednika Rabbanija, ki se v Islamabadu udeležuje pogovorov p gospodarskem sodelovanju in pomoči z visokimi pakistanskimi politiki. Izvedelo se je tudi, da so Talibani že v ponedeljek ubili Abdula Alija Mazarija, voditelja mo-Cne šiitske milice Vahdt in nasprotnika predsednika Rabbanija. Bojevniki Vahdt, ki naj bi jih podpiral Iran, so pred ofenzivo Talibanov nadzorovali jugozahodni del Kabula. Mazarijeva smrt po menju opazovalcev pomeni hud udarec za afganistanske šiite in bi lahko še bolj razredčila njihove vrste, (dpa) VVarren Christopher pri sirskem predsedniku Hafezu el Asadu (Telefoto: AP) Christopher v Damasku največ pogovarjal o varnostnih vprašanjih, ki bodo nastopila po morebitnem umiku izraelske vojske z Golana. Ameriški general Dan Christman, ki spremlja zunanjega ministra, je obiskal sporno območje, da bi se sam prepričal o umestnosti sirskih zahtev. Britanski ministrski predsednik John Major pa je obiskal Gazo, drugo izraelsko zasedeno ozemlje, ki ne meji s Sirijo, ampak z Egiptom. Major je tam obiskal voditelja PLO Jaserja Arafata in se na lastne oči prepričal o negotovi usodi območja, ko je neki varnostnik po nesreči ubil desetletnega fanta. John Major, drugi državnik, ki je Gazo obiskal v desetih mesecih samouprave (prva je bila turška premierka Tansu Ciller), je s seboj prinesel tudi darilo v vrednosti enajstih milijonov dolarjev za razvoj tega nerazvitega in grozljivo prenaseljenega območja. Poleg tega je Palestincem obljubil še več v naslednjih letih, kar 130 milijonov dolarjev. Se nekaj milijonov pa bodo dale posebne agencije Združenih narodov za programe, s katerimi bodo izSolah tiste Palestince, ki bodo odložili kamenje in bombe ter se zaceli ubadati z vprašanji zdravstva, vodnih zalog, kanalizacije in javne uprave. Da bo poskrbljeno za varnost, je John Major palestinski policiji podaril pet- deset terenskih vozil in avtobusov. »Oborožen« z močno skupino britanskih poslovnežev, se je pogovarjal tudi v izraelski prestolnici, obiskal pa bo še Jordanijo. - Tudi na toplem bli-žnjevzhodnem soncu pa ni bilo mogoče prikriti hladnih odnosov, ki zaradi severnoirskega vprašanja vladajo med Veliko Britanijo in ZDA. Premier Major je neprepričljivo zavrnil obtožbe, da ni hotel priti k telefonu, ko ga je poklical ameriški predsednik Bill Clinton. Odnose med Londonom in VVashingtonom je spet shladila ameriška viza za obisk severnoirskega voditelja Adamsa v ZDA. RIBOLOVNI SPOR MED KANADO IN EZ Madrid bo vztrajal, Bruselj pa pogajal Kanadski turisti v Španijo le še z vizumom BRUSELJ, STRASBOURG (Reuter) - Evropska zveza se je pripravljena pogajati s Kanado, če Ottavva izpusti zaplenjeno Špansko ribiško ladjo in njeno posadko, je v torek izjavila evropska komisarka za ribolov Emma Bonino. Španija pa je včeraj najavila, da bo za kanadske turiste uvedla vstopne vizume. Španski zunanji minister Javier Solana je izjavil, da bi Madrid lahko poslal Se več bojnih ladij, da bi zaštitile njeno floto pred kanadsko obalo. Evropski komisar za zunanjo trgovino sir Leon Brittan ni želel odgovoriti na vprašanje, ali bo EZ uvedla sankcije proti Kanadi, če ne bo izpustila ladje Estai, zaplenjene pretekli Četrtek »Zanima me razplet in ne stopnjevanje konflikta,« je novinarjem dejal Brittan. Emma Bonino, ki se je včeraj vrnila iz Ruande in Burundija, ki ju je kot komisarka za človekoljubno pomoč obiskala ob prvi obletnici začetka genocida, se ni strinjala z nekaterimi potezami Madrida: »Menim, da s španske strani ni bilo pametno poslati bojne ladje.« Solana, ki je imel tiskovno konferenco v Strasbourgu, kjer te dni zase da Evropski parlament, ki bo o tem spom razpravljal danes, pa je dejal: »Španija bo, Ce bo treba, poslala še vec ladij.« Solana se zavzema za uvedbo gospodarskih sankcij proti Kanadi. Kanadski minister za trgovino Roy MacLa-ren pa je dejal, da Ottavva ne namerava vnovič razdeliti-kvot in da je dolžnost njegove domovine, da vamje svoje vire. Kanadski minister za ribe lov Brian Tobin je dejal, da je bila ladja Estai naložena s premajhnimi in premladimi morskimi listi, Boninova pa je že odgovorila, da ni mednarodnih zakonov, ki bi predpisovali velikost ulovljenih rib. Kanadski minister za ribolov Brian Tobin (Telefoto: AP) O čem pišejo drugje po svefu O kanadsko-evropski ribiški vojni »Številne države Članice Evropske zveze se kaj malo zmenijo za dogovorjene kvote ulova. Iz kanadskih metod bi se lahko marsikaj naučili: v prihodnje bo namreč Čedalje vec držav skušalo svoje zaloge rib tudi zunaj svojih teritorialnih voda ščititi s silo. Edina alternativa je globalno sodelovanje ribiških narodov, s Cim bi se lahko razumno domenili glede interesov posameznih držav.« (Der Standard, Dunaj) »Ce kanadsko zaplembo španske ribiške ladje imenujejo ‘akt organiziranega piratstva' - kot je to storila evropska komisarka za ribištvo Emma Bonino - je to pretiravanje, ki obenem kaže na očitno nerazumevanje tega zapletenega procesa. Za odziv Evropske zveze na kanadsko ravnanje je značilno neupoštevanje dveh dejstev: mednarodno ribiško pravo je glede zaščite ribjih zalog nedorečeno in španska ribiška flota je veliko večja, kot bi to lahko prenesla svetovna morja... London se mora zavzeti za korenite spremembe evropske ribolovne politike in obenem zavrniti zahteve po ukrepih proti Kanadi, saj je treba v bistvu predlagati le razumen kompromis.« (The Times, London) »To, ali lahko Kanada pravno opraviči zaplembo španske ladje Estai, sploh ni pomembno - Evropska zveza namreC nima prav, ko napada Kanado in obenem zagovarja evropsko ribiško floto v severnem Atlantiku, ki noče priznati, da preveC ribari... Vlade so problemu prevelikega ulova rib posvetile premalo pozornosti. Vsaka država zagovarja pravice svojih ribičev in se do njihovih tekmecev obnaša kot do sovražnika... To je nesmiselno. Ribištvo se namreč ne more vec nadaljevati v takšnem obsegu, kot se je do zdaj. Morja so vir surovin, ki pripada vsem. Bogastvo morij je treba s skupnimi močmi ohranjati, ne pa ropati.« (The Guardian, London) »Kanadčanom, ki glede tega vprašanja enoglasno podpiraj0 svojo vlado, pravzaprav ne gre le za ohranitev določene vrste rib, marveč za gospodarsko preživetje njihovih provinc, ki ležijo ob Atlantskem oceanu - predvsem Nove Fundlandije. Gospodarstvo te province so namreč hudo prizadeli problemi ribiške industrije... Razlog za trdno stališče Kanade je iskati predvsem v gospodarskem šoku, ki ga je povzročilo izginotje polenovke pred kanadsko obalo. Vzrok izginotja te pomembne vrste rib je pretirano ribarjenje kanadskih in tujih ribičev v teh vodah. Komercialni ribolov polenovke je tako onemogočen in povzroča velike gospodarske probleme na tem območju Kanade. Prizadeti niso le tisoči ribičev in njihove družine, marveč celotna predelovalna industrija ribjih izdelkov, ki v teh kanadskih provincah predstavlja gospodarski temelj.« (Bemer Zeitung, Bern) O obisku Fidela Castra v Franciji »Nekoč bogatemu otoku, ki je bil leta 1962 zaradi kubanske krize nekaj Časa v središču svetovne pozornosti, grozi gospodarski in socialni propad. Kubanci so obubožali. Castro z razkošnimi hoteli vabi turiste in vlagatelje, toda korupcija in prostitucija se razvijata veliko hitreje od Castrovih projektov prihodnosti. Obenem se - tudi v ZDA - množijo glasovi, ki zagovarjajo postopno odpravo gospodarskih ukrepov proti Kubi. Castro zato išče dodatno podporo v svetu. Na Mitteranda lahko računa. In kako je s Kohlom, poleg katerega je stal v Kobenhavnu? V danskem glavnem mestu je Fidel Castro celo hvalil pogosto kritiziram svetovni vrh o socialnih vprašanjih: ‘Dobro, da je do konference prišlo...' Prenekateri izkušeni revolucionar v starosti postane skromen.« (Mitteldeutsche Allgemeine, Eisenach) O nemški zunanji politiki »Nemčija je štirideset let udobno živela kot država, katere zunanja politika je bila odvisna od dragih... ‘Z zunanjo politiko naj se ubadajo dragi, mi se brigamo le zase1. Taksnemu odnosu se je predsednik Roman Herzog v svojem govora upravičeno zoperstavil. Usodo državljanov ne kroji le notranja politika, marveč tudi zunanja. Socialni, politični in ekološki sodi smodnika v svetu ogrožajo tudi nas. Nemčija se mora vmešati. Mnogim državljanom ta nova naloga nemške politike sploh ni všeč. Toda zvezna vlada se ji nikakor ne more vec izogniti. Nacionalna zunanja politika je v današnjem svetu postala predvsem svetovna notranja politika.« (Stuttgarter Nachrichten, Stuttgart) Salinas trdi, da ni pobegnil v ZDA CIUDAD DE MENICO (Reuter, AFP) - Mehiška politična in gospodarska drama se je še bolj zapletla, ko je vlada neuradno sporočila, da ' je bivši predsednik Carlos Salinas de Gortari z vso družino pobegnil v Združene države Amerike, kjer namerava zaprositi za politično zatočišče. Salinas je iz New Torka sicer sporočil, da so govorice o njegovem begu neresnične, da je odšel le po opravkih in zaradi vnaprej dogovorjenih sestankov, vendar tega v mehiški prestolnici nihče ne verjame. Salinas, ki je vladal v prejšnjem šestletnem predsedniškem obdobju, je veljal za »očeta mehiškega gospodarskega čudeža«, pripisoval pa si je tudi največje zasluge za to, da je Mehika lahko vstopila v skupni gospodarski prostor z Združenimi državami Amerike in Kanado. Zato je še pred mesecem upravičeno pričakoval, da si bo izboril položaj prvega človeka v novoustanovljeni Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Po odhodu z oblasti so se na Sa-linasa zgrnili očitki, da je zagrešil najhujši gospodarski polom v zgodovini Mehike in da se je prav v njegovem predsedniškem obdobju bolj kot kdajkoli prej razbohotila % korupcija. Olja na ogenj je dolila se obtožba, da je lanskemu atentatu na generalnega sekretarja vladajoče Revolucionarne institucionalne stranke botroval njegov brat Raul. Po mehiški ustavi predsednik republike ne more ponovno kandidirati, pa tudi v politične odločitve naj se po odhodu iz predsedniške ne bi vet vmešaval. V preteklosti se je že nekajkrat zgodilo, da so bivšega predsednika poslali za veleposlanika v kakšno manj pomembno državo (denimo na otočje Fidži), če je bil prej" Snji vsemogočni vladar še vedno premočan, pa so nasledniki (ki jih redno določi odhajajoči predsednik sam) organizirali politične kampanje z obtožbami na račun prisvajanja državnega premoženja in dovoljevanja ah celo spodbujanja korupcije. Tudi v Mehiki pa ne pomnijoj da bi s katerim izmed bivših predsednikov tako odločno obračunavali, kot to počne sedanji predsednik Zedillo s svojim predhodnikom Salinasom. o ^ s 0t, 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven. k*ALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 anes, 15, marca, ob 20. uri: V. Modemdorfer - HA-"jGET IN OFELIJA, za izven. V petek, 17. marca, ob ud: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. SNG OPERA, tel: 061/331-950 V soboto, 18. znanca, ob 19. uri: C. SaintSaens - SAMSON IN DAULA. Gostovanje HNK Zagreb. V sredo, 22. marca, ob 19. uri: G' Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, premiera. N*Gl, tel.: 061/210-852 anes, 15. marca, ob 19.30: F. VVedekind - POMLA-NO PREBUJENJE, za abonma studentski C. j J^ritek, 16. marca, ob 19.30: T. Bemhard - PRED n ti OJrTVIJO, za abonma Četrtek. Predstava bo Se v Petek, 17, marca, ob isti uri, za abonma red V. j^G, tel.: 061/125 33 12 y es. 15. marca, ob 19.30: BUTTERENDFLV. Petek, 17. marca, ob 16. uri: KLOVNI. Predstava bo e v soboto, 18. marca, ob isti uri. {St’tel.: 061/314-962 (JULTURNICA, Zidovska steza 1 Četrtek, 16. marca, ob 17. uri: A. Goljevscek -'JORNASTENISEDIMUHA, za izven. ^NEL, Krekov trg 2 jl^etrtek, 16. marca", ob 19.30: P. Quignard -^ NA KONCU JEZIKA, za izven. fENTjAKOBSKO GLEDALIŠČE, ‘el': 061/312-860 ^ucs, 15. mama, 0b 19.30: L. Kraigher - ŠKOLJKA, abonma red E in izven. Predstava bo se v petek, 17. ob isti uri, za abonma red A in izven. CEDE SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 15. marca, ob 17. uri: B. Brecht - BOBNI V NOČI, za 1. abonma Gimnazija Celje. Predstava bo Se v Četrtek, 16. marca, ob 11.30, za abonma VIB mladinski in izven in ob 17. uri, za 3. abonma Gimnazije Celje. ODERPODODROM V petek, 17. marca, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma oderpododrom I. Predstava bo Se v soboto, 18. marca, ob isti uri, za abonma oderpododrom 2. KOPER GLEDALIŠČE KOPER, tel.: 066/21-027 V soboto, 18. marca, ob 10. uri: PAPILU KLUB lutkovna predstava in delavnica. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 15. marca, ob 19.30 uri: D. Smole - ZLATA ČEVELJČKA, za abonma zeleni in izven. Predstava bo se v četrtek, 16. marca, ob isti uri, za abonma če-trek in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V petek, 17. marca, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma petek B in izven. Razprodano! V soboto, 18. marca, ob 19. uri: A. Nicolaj - NI BHA PETA, BILA JE DEVETA, za izven. [jURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA jUlturni dom j 7165. 15. t.m. (red G) ob 16.uri J. Jurčič - A. Uffet »Deseti brat«. Režija Dušan Mlakar. st Petek, 17. t.m., ob 20.30 (red A, D. in F) go-Sh 't ^NG - Drama iz Ljubljane s predstavo W7 p ^uspeareja »Hamlet«. Režija Janez Pipan, i uovitvi v soboto, 18. t.m., ob 20.30 (red B Pi )ter v nedeljo, 19. t.m., ob 16.00 (red C), "'edalisce Rossetti s oj’ 15’ m-’ °b 16. uri Podreccove lutke V t 1. avo ®Ga bella dormiente nel bosco«. reku je predprodaja vstopnic za baletno edstavo madžarke Vvette Bozsik, ki bo na Potedu 17. in 18. t. m. (predstava 5V) in za sdstavo »II tacchino« (predstava 9G). blagajne gledališča: 8.30-14.30 in -OO-ig.oo ob delavnikih (tel. 54331) in pri ‘agajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-'"i0 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 18. t.m., ob 20.30 -gostovanje gledališče skupine Lavia (Massa) z delom F. Dostojevskega »II sogno di un uomo ridico-lo«. V glavni vlogi Gabriele Lavia. Predstava bo na sporedu do nedelje, 26. t.m., ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 11. in v Četrtek, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto» v priredbi Luče De Filippo. Režija Bruno Garofalo, v glavnih vlogah Luca De Filippo, Angela Pagano in Mario Scarpetta. GORICA Kulturni dom SSG gostuje v ponedeljek, 20. tm., (red A) in v torek, 21. t.m., (ob 20.30 (red B) s predstavo J. JurCiCa - A. Inkreta »Deseti brat«. Režija DuSan Mlakar. [koroška ®stno gledališče »L)1168’ 15 t'rn’’ °b 10.30 - Otroški musical r\uS Gschungelbuch* in ob 19.30 - Musical® pabaret». 1 Joklnu: Danes, 15. t.m., ob 20.00 - Mes-Tiq i?iV >>J°b>> in vizualnost mladih. cnlerjeva dvorana: V petek, 17. t.m., ob 19.00 občni zbor KrSCanske kulturne zveze. ŽELEZNA KAPLA Društvena soba nad zadrugo: Jutri, 16. t.m., ob 20.00 - Literarni večer z domačimi avtorji. ZMOTIĆE PRI BRNCI Pri Pangarju: V petek, 17. t.m., ob 18.30 - Redni občni zbor SPD DobraC. Sledi predavanje z diapozitivi. Predava Jurij Buch. Razne prireditve SLOVENIJA Sf^ARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Na ti ’marca' °b 19. uri: predavanje GORDO-rovanjaBBINSA " K0RENINE bahajskega VE- S^ODNA GALERIJA, Puharjeva 9 OVst a15' marca’ °b 18- uri: predavanje DAMJANA «,,1.. " Meščanska podoba Ljubljane in družabno penjena začetku 20 stoletja. Dan PAVILJON, Slovenska cesta 9 marca' °b 18. uri: predavanje dr. JANEZA •uiLKA - EVRIPIDOV ALKESTIS. dIDI I 0RII’ tel" 066/ 746-610 svoj6?’15, rearca, ob 19. uri: predstavitev romana Na TVp|113 Plemenitoj avtorice VALERIJE SKRINJAR- ^ALlODER SNG MARIBOR, Slovenska 27 k, p eR’ ^6. marca, ob 17. uri: kabinet prof. Sedma-Na KSE>Fa MIŠIC in BRANE ŠTURBEJ. h. r,,. ?' Ksenija Mišic in Brane Strubej v predstavi V^la Commedia - Purtagorio. CfURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA SsPmlla Gnderground-JTrg Benco 4): Cik-t, m Francoisa Truffaulta - Danes, 15. Uri n’ v,''inodvorani Alcione, ob 17. in 20. srpcal- vaianle fllnua »Jules in Jim«, vmes Gre n 6 ? 1® Berre. gorciceva dvorana (UL sv. Frančiška 20): v petek, 24. t. m., ob 20.30, 41. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Trsta. RICMANJE Ricmanjski teden: v petek, 17. t. m., nastop ansambla Adria kvintet. Niz filmov Francoisa Truffauta v tržaški kinodvorani Alcione Tržaški filmski krožek Cappella Underground nadaljuje ciklus filmov Francoisa Truff auta. Danes (ob 17. in 20.uri) bodo v kinodvorani Alcione v Trstu predvajalifilm »Jules e Jim«, vmes pa bo filmski kritik Čarale Le Berre predstavila monografijo o slovitem francoskem umetniku. Ciklus Trujfautovih filmov je sad sodelovanja med Cappella Underground, ljubljansko Kinoteko, francoskim kulturnim centrom iz Ljubljane in tržaško podružnico italijansko-francoske-ga združenja. SLOVENIJA K® DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 15. marca, ob 19.30: koncert KLANGFORUM (Dunaj). Program: Maderna, Zemlinsky, Scbreker, Scho-nberg. KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V Četrtek, 16., in v soboto, 18. marca, ob 20. uri: TEMATSKI GLASBENI VEČER. KLUB ELDORADO, Nazorjeva 6 Danes, 15. marca, koncert BAJAGE. GORNJA RADGONA DVORANA PARTIZAN V soboto, 18. marca, koncert skupin LET3, BELCH, NOT WHY YES. JESENICE RAZSTAVNI SALON DOLIK Danes, 15. marca, ob 19.30: koncert MATJAŽA ROBAVSA in ANDRAŽA HAUPTMANA. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V soboto, 18. marca, ob 20. uri: koncert dua PUERTO RIGO. FJK SLOVENIJA TRST Glasbena matica - Koncert- LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava nagrajenih del natečajnega projekta Fotografija leta 1994 je na ogled do 19. marca. V Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mednarodna razstava ilustracij za otroke PODOBE DOMIŠLJIJE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. Razstava fotografij MARKA MODICA je na ogled do 29. marca (Mala galerija). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava Zimski salon, na kateri se predstavljata umetnici ALMIRA SADAR in MARIJA STARIČ JENKO je na ogled do 26. marca. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 Pregledna razstava ZDENKA HUZJANA je na ogled do 9. aprila. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na ogled do 9. aprila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava skulptur JIRIJA BEZLAJA je na ogled do 26. marca. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik MARJA MESKA in Idpov MARJANA KERSIC-BELACA je na ogled do 31. marca. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava TRANSALPIN - nova umetnost iz Avstrije. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava risb METKE KRAŠOVEC je na ogled do 23. marca. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava slik TONETA LAPAJNE je na ogled do 26. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava FRAGMENTI... NAMIŠLJENIH BENETK je na ogled do 31. marca. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava oblikovalke ALENKE GLOBOČNIK je na ogled do 21. marca. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskh knezov 9 Razstava del VLASTE DELIMAR je na ogled do 1. aprila. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2 Razstava del JANKA KASTELICA je na ogled do 25. marca. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava del VINKA ŽELEZNIKARJA je na ogled do 22. marca. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Danes, 15. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave ANDREASA BERLAKOVICHA. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA V Četrtek, 16. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave 22. RAZSTAVA MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE V LENDAVI. Razstava bo na ogled do 4. aprila. TRŽIČ PAVILJON NOB Razstava VERE TERSTENJAK je na ogled do 3. aprila. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA Razstava del VOJKA POGAČARJA je na ogled do 22. marca. na abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 koncert Camerata Libacen-sis. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 15. t.m., ob 21. uri (red H) »El amor brujo« Ma-nuela De Falle. Glavni interpreti:. M. Gimenes, A. Noya, L Yerba, T. Rojo in V. Ullate Ballet. Dirigent A. Gil Ordo-nez. V teku je predprodaja vstopnic za predstavo »Redemp-tion« C. Francka. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 20. t.m., ob 20.30 - Koncert simfoničnega orkestra iz Cannesa. Nastopata P. Bender in M. Conti. Gledališče Miela Jutri, 16. t.m., ob 21.00 -Koncert irske glasbe s skupino »Reeds ’n’ Strings«. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Kulturni dom V sredo, 22. t. m., bo na sporedu KONCERT CAMERA-TE LABACENSIS. Nastopa Valentina Pavio (klavir. Dirigent Stojan Kuret. SOVODNJE Kulturni dom V soboto, 18. t.m., ob 20.30 »Primorska poje«. PORDENON FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je razstava slik Stefana Turka. RICMANJE Ricmanjski teden: v Babni hiši je na ogled razstava likovnikov s tržaškega in goriskega. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 20. t. m. bo na ogled razstava »Idrijske Čipke«, ki jo prirejajo Kulturni dom Gorica,občina Idrija in Mestni muzej - Idrija. ŠPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig. HiSa umetnikov - Mala galerija: Do 24. t.m. je na ogled razstava »Prostori« - keramični objekti in skulpture. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča »Hrepenenja«. ROŽEK Galerija Sikoronja: Na ogled je razstava »Tihožitja iz narave« VVemerja Neuvvirtha. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. Koncert ansambla Litfiba bo 7. aprila v Palasportu v Pordenonu (ter 5,- aprila v Veroni - Palasport); 8. aprila pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Mega-deatli. MENJALNIŠKI TEČAJI 14. marca 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 TL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,10 82,00 11,35 11,63 6,62 7,09 A banka Koper 80,30 81,50 11,27 11,58 6,59 7,03 A banka Nova Gorica 80,60 81,70 11,28 11,62 6,60 7,03 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 80,60 81,85 11,30 11,60 6,70 7,10 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,80 81,80 11,40 11,60 6,60 7,20 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,48 81,48 11,31 11,54 6,50 6,88 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 81,00 81,50 11,20 11,50 6,70 7,10 Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 81,25 81,65 11,47 11,60 6,70 7,00 Creditanstalt d. d. 81,00 81,80 11,20 11,70 6,70 7,50 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,33 81,37 11,50 11,52 6,95 6,98 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,35 81,43 11,49 11,52 6,90 6,94 Kompas Hertz Celje* Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 81,20 81,60 11,42 11,50 6,65 6,95 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 81,20 81,60 11,42 11,50 6,65 6,95 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 81,20 81,60 11,42 11,50 6,65 6,95 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 81,20 81,60 11,42 11,50 6,65 6,95 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/741519, od512,17-19, sob od 7-16 81,20 81,60 11,42 11,50 6,65 6,95 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/25711, od 7-19, sob od 7-19 81,20 81,60 11,42 11,50 6,65 6,95 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 81,20 81,60 11,42 11,50 6,65 6,95 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,10 81,80 11,33 11,65 6,50 7,15 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,55 81,50 11,32 11,52 6,51 6,88 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,15 81,80 11,40 11,65 6,80 7,40 Poštna banka Slovenije* 79,20 81,20 10,80 11,46 6,40 7,12 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,30 81,35 11,53 11,55 6,89 6,90 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,02 81,25 11,45 11,50 6,72 6,89 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,05 81,50 11,47 11,55 6,50 7,10 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,10 81,29 11,48 11,50 6,75 7,00 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,70 81,60 11,20 11,55 6,60 7,25 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,90 81,40 11,42 11,53 6,61 6,86 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,00 81,45 11,40 11,58 6,65 7,00 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,40 81,40 11,35 11,50 6,50 7,45 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,05 81,50 11,42 11,53 6,50 7,29 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,22 81,75 11,44 11,65 6,80 7,02 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,55 81,50 11,33 11,58 6,66 7,36 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 81,23 81,80 11,35 11,65 6,78 7,10 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,35 81,28 11,31 11,49 6,70 7,20 SKB d.d.,*** 80,40 81,90 10,90 11,65 6,40 7,20 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,20 81,50 11,47 11,54 6,90 7,10 SZKB d.d. Ljubljana 81,15 81,99 11,39 11,62 6,65 7,29 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,50 82,00 11,35 11,65 6,70 7,10 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,32 81,42 11,49 11,52 6,85 6,91 Tečaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"" Sedež tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 14. MAREC 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1645,00 1715,00 nemška marka 1165,00 1215,00 francoski frank 329,00 343,50 holandski gulden 1045,00 1091,00 belgijski frank 56,70 59,15 funt šterling 2633,00 2747,00 irski šterling 2620,00 2748,00 danska krona 292,00 306,00 grška drahma 6,90 7,60 kanadski dolar 1172,00 1222,00 japonski jen 18,15 18,95 švicarski frank 1404,00 1466,00 avstrijski šiling 166,50 174,00 norveška krona 263,00 273,75 švedska krona 228,00 237,50 portugalski escudo 10,90 11,60 španska pezeta 12,70 13,30 avstralski dolar 1236,00 1290,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,00 14,90 hrvaški dinar-kuna 300,00 310,00 14. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1669,00 1714,00 nemška marka 1191,00 1226,00 francoski frank 332,00 347,00 holandski gulden 1056,00 1084,00 belgijski frank 57,20 58,40 funt šterling 2655,00 2745,00 irski šterling 2643,00 2733,00 danska krona 294,00 302,00 grška drahma 7,30 7,90 kanadski dolar 1178,00 1223,00 švicarski frank 1425,00 1455,00 avstrijski šiling 168,20 173,20 slovenski tolar 14,00 14,80 13. MAREC 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,00 14,80 Italija Tržaška kreditna banka 14,00 14,90 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska pesela 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0X365 švedska krona 19.4450 - ABANKA D.D. LJUBLJANA Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij, veljavna dne 15.3.95 Valuta Enota Nakupni Prodajni DEM m 8.150,0000 8.175,0000 ATS 100 1.157/8705 1.161,4222 USD 1 114/8988 115/2512 V Tečaji so obimi, pri konkretnih poslih so mcoia odstopanja. y MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 050 z dne 14. 3. 1995-Tečaji veljajo od 15. 3. 1995 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota Avstralija 036 avstr, dolar 1 Avstrija 040 šilinig 100 Belgija 056 frank 100 Kanada 124 dolar 1 Danska 208 krona 100 Finska 246 marka 100 Francija 250 frank 100 Nemčija 280 marka 100 Grčija 300 grd 100 Irska 372 funt 1 Italija 380 lira 100 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 Japonska 392 jen 100 Nizozemska 528 gulden 100 Norveška 578 krona 100 Portugalska 620 escudo 100 Švedska 752 krona 100 Švica 756 frank 100 Velika Britanija 826 funt šterling 1 ZDA 840 dolar 1 Evropska unija 955 ECU 1 Španija 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 85,7294 1158,1953 394,2445 81,0744 2026,6583 2616,8838 2288,9173 8152,2860 6,8194 126,0670 7267,1922 1824,2370 77,3570 1585,2120 9788,4498 182,1221 114,9310 149,0849 88,9169 85,9874 1161,6803 395,4308 81,3184 2032,7566 2624,7581 2295,8047 8176,8164 50,3201 182,0159 6,8399 2200,0000 126,4463 7289,0594 1829,7262 77,5898 1589,9819 9817,9035 182,6701 115,2768 149,5335 89,1845 86,2454 1165,1653 396,6171 81,5624 2038,8549 2632,6324 2302,6921 8201,3468 50,4711 182,5619 6,8604 126,8256 7310,9266 1835,2154 77,8226 1594,7518 9847,3572 183,2181 115,6226 149,9821 89,4521 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo, Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 15.3.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) — (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj . 1) BLAG/ VJNIŠKI ZAPISI, ZPLACLJIVI 1 2.5. 1995: 1,500,000 819,043 811,060 1,630,103_ 58 109.2057% 108.1414% 08.6735% 150,000 81,904 81,106 163,0]0J TTffnrim' Tečajnica borznega trga št.; 48 Datum: 14. 3. 1995 UtttJAVt STOCI UCKANCL PC Vrednost. papir obr. m-div. exhipon Stda[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraS ponudba Max. Min. m srt M?! «IKViW innrri LEKC 796 (4.5.93) 11.500 10.3. 11.250 12.300 PUB 1.000 (6.6.94) 14.277 ,66 14.3. 14.300 14.200 628 SAL 500 (7)(29.8.94) 20.600 1,80 14.3. 19.500 21.900 20.700 20.500 1.648 srn 458 (16.5.94.) 35.125 J9 14.3. 34.000 37.000 35.500 35.000 1.405 29?? »ir.T.v RS01 8,0 4.(31.12.94) 98,0 ,01- 14.3. 97,5 98,9 98,0 98,0 1.849 RS02 9,5 8.(1.10.94) 103,0 ,12 14.3. 103,0 103,0 3.514 RS08 5,0 3.(30.11.94) 83,3 17.2. 91,5 RS11 7,0 4.(15.1.95) 90,0 2.3. 90,0 RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 96,7 10.3. 96,7 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 99,0 13.3. SKB1 10,0 4.(1.11.94) 97,0 ,18 14.3. 96,1 99,0 97,0 07,0 106 2SE S3IO 0$BE 5EEK BTBR 12.100 13.3. 13.000 DAD 10.000 (1.6.94.) 141.265 9,00 14.3. 126.000 142.500 135.000 17.799 FMD M 15.«» 13.3. GPGR 16.000 14.3. 17.600 HMER 15.950' 10,00 14.3. 14.000 15.950 15.950 160 MKZ 218 (30.3.93.) 9.300 1,49 14.3. 8.800 9.300 9.300 140 NKR 4.000 (8110.6.94.) 4.520' 7,97 14.3. 4.900 4.606 4.300 1.130 m (5) 735,0 ,35 14.3. 710,0 760,0 735,0 735,0 74 me HlfcliB annsa KBTP 4000 (23.5.94) 36.626 10.3. PFNP 38.776 13.3. 45.000 RGSP (6) 2.192 13.3. 2.490 UBKP 11.500 14.3. 11.000 12.650 VIPP 41.200 9.3. 40.000 41.200 S9E mriSie ims1 me LEK 12,0 4.(1.11.94) 97,5 8.3. OZG 11,0 4.(1.1.95) 89,9 14.3. 88,0 92,0 PCE 12,0 6.(1.12.94) 99,0 14.3. 97,5 101,0 PLj 12,0 7.(1.1.95) 99,0 9.3. 97,7 PGO 10,0 l.(1.6,94) 95,0 9.3. 95,0 RSGS1 10,0 4.(1.6.94) 93,5 10,3. Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 48/95-14. 3. 1995 Vrednost. papir m m.div. ex kupon št.da[(3) enotni tečaj % sprem datum pcvpiaš ponudba Max. Min. iooSt BUHaiiiHm GEAR 4.450 13.3. 2.500 4.500 GRDO 119 (8.3.34.) 1.0«) 2.2. 580,0 HBR0 3.000A 4,76- 14.3. 500,0 3.300 3.000 3.000 198 m 3.700 ,54 14.3. 3.415 3.650 3.700 3.700 19 RDR0 17.500 9.3. 10.100 17.500 RGSR 540,6 10.3. 495,0 540,0 iTVI HJP0 3.065A 3,92- 14.3. 3.060 3.300 3.065 3.065 46 KBPi KBPP 48.200 10.3. 30.000 39.000 UBKC 3.300 3.3. 1.000 4.4«) 233 liliVJA-ir GORO 10,0 9.(15.1.95) 97,8A ,10 14.3. 97,8 105,0 97,8 97,8 584 LOK (1.10.94) 83,8 3.3. 84,1 94,9 MLJ0 (1.4.94) 94,5 13.3, 92,0 96,0 3SM0 (1.10.94) 83,1 9.3. 78,0 85,0 3LS0 81.9.94) 85,6A ,65 14.3. 78,5 855 85,6 85,6 479 3NM (1.8.94) 86,6 7.3. 84,5 90,0 3P0 6.(1.2.95) 86,1 ,52- 14.3. 85,0 95,0 86,1 86,0 477 UBKK (15.10.94) 25,0 VPI0 (1.10.94) 98,5 30.1. 92,0 90,5 k dnevni IvSIT) KO dnevni (v ST) |120 dnevni (v SIT) Trn mri BN12brezniLboni(1.6.95) (1,6.95) 96.0 ,13 14.3. 95,9 96,1 96,0 96,0 9.118 klelnak.bona(vSn]NBSl 49.803 23.2. 40.000 |delnak.bona(vSIT)NBS2 16.514 1,76- 14.3. 16.550 16.690 17.000 15.700 138.209 BllfcE llSO.OOOSTskupajmaj 1 I 108,6 2.3. mizni del ma 150.000 SITskupaj maj holarshdelmaj [devizni del maj 14.3.95 preišnii d T d% 1.240,30 1.220,52 19,78 1,62 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od- olajsava; A - aplikacijski tečaj: borzni ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega: (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisp tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 15. marca 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajrt . Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kan iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih p uoseben 1158,5809 2289,6794 8155,0000 6,8217 182,1827 114,9692 )oslih je možno odsl doaovor. 1161,4223 2295,2948 8175,0000 6,8384 182,6295 115,2512 topanje glede na banka valuta nakupni prodajnu Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odsfc 81,35 81,50 panje. -~&vo 81,75 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij TeCai velia dne 15. marca 1995 od 00.00 do 24. banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečqi za USD, ATS, UT in CHF so dola vefavni tečqnici Banke Slovenije, pri drugh vc no oziroma zmančano za O^Scdstotne Točke viz do ECU = 30.000 na dan. Pri veCph prilivih h r * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM ženi na pode Jutah pa je ra Tečavefajo rakiptiseteč kupova# In p pogoje nakup 81,40 81,50 81,40 81,50 81,40 ig sre*#h tečak zmeije Banke SkA za odkup prlvov cj določi v sporaz todojati tujo vok/ a af prodaje. 81,80 81,65 81,70 81,75 81,73 iv po trenutr10 opoobjavte- 14. MAREC 1995 v LIRAH I valuta nakupni srednji prodgjny ameriški dolar — 1682,260 - ECU — 2183,570 — nemška marka — 1193,940 — francoski frank — 335,250 — funt šterling - 2670,080 — holandski gulden - 1064,320 — belgijski frank - 57,735 — španska pezeta — 13,031 — danska krona — 296,850 — irski funt 2658,310 — grška drahma — 7,347 — portugalski escudo - 11,325 — kanadski dolar — 1186,780 — japonski jen - 18,462 — švicarski frank - 1433,540 — avstrijski Šiling - 169,620 — norveška krona — 267,260 — švedska krona - 232,310 ZVEZA BANK CELOVEC _ 14. MAREC 1995 valuta nakupni prodajn[_ ameriški dolar kanadski dolar funt šterling švicarski frank belgijski frank francoski frank holandski gulden nemška marka italijanska lira danska krona norveška krona švedska krona finska marka portugalski escudo Španska peseta japonski jen 9,7500 6,9500 15,5000 826.5000 33.5500 194.0000 615.5000 690,8500 0,5780 170.0000 153.0000 132,7000 220.0000 6,6300 7,5300 10.5500 10,2500 7,3500 16,3000 858.5000 34,8500 202,0000 639.5000 716,8500 0,6120 178.0000 160.0000 139,3000 230,0000 6.9700 7.9700 11,0500 slovenski tolar hrvaška kuna Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOGOMET / POVRATNE ČETRTFINALNE TEKME V POKALU UEFA Nemško-italijanski dvoboj se nadaljuje v polfinalu Juventus je izločil Eintracht, Parma danski Odense, Borussia je bila boljša od Lazia, Bayer pa je opravil formalnost v Nantesu TURIN - Nemško-italijanski dvoboj v Polu UEFA se nadaljuje. V polfinale so ss namreč uvrstili Juventus in Parma iz Ulije ter Borussia Dortmund in Bayer Leverkusen iz Nemčije. V Četrtfinalu Pokala UEFA se je ta dvoboj končal Neodločeno. Juventus je s prepričljivim -0 (prva tekma 1:1) po pričakovanju iz-0Cil Eintracht iz Frankfurta, vodilno Uostvo »bundeslige« Borussia iz Dortmunda pa je premagala Lazio z 2:0 in Nadoknadila gol zaostanka s prve tekme v Rimu. Oba rezultata odražata realno Uzmerje moči na igrišču, pa Čeprav je 1 a razlika med Borussio in Laziom Pjecej manjša kot med Juventusom in Lttitrachtom. Borussia si je napredovanje izborila z Upešno izvedeno enajstmetrovko, ki jo madžarski sodnik Vagner dosodil že v h minuti prvega dela zaradi prekrška rUrchegianija nad Riedlejem (lani je igral pri Laziu), končni izid pa je posta- Ul prav Riedle minuto pred koncem, Potem ko je minuto prej Vagner zaradi . rugega rumenega kartona izključil Sulca Lazia Chamota. Juventus pa je vse upe gostov iz Frankfurta na morebitno presenečenje strl v zadnjih trinajstih minutah. Tu-rincani so imeli tudi prej stalno premoč, ki pa so jo uspeli kronati šele v 77. minuti, ko je Conte izkoristil lepo podajo Del Piera. Devet minut kasneje je bil vratar Eintrachta spet brez moči. Po hitrem protinapadu je Ravanelli s približno 15 metrov neubranljivo zadel Kopkejevo mrežo in s tem dosegel svoj deveti gol v pokalu UEFA v letošnji sezoni. Milostni udarec je Eintrachtu zadal eden najboljših igralcev tekme Del Piero, ki je spretno izkoristil predložek Baggia in v zadnji minuti postavil končni izid 3:0. Uspešna je bila tudi tretja italijanska ekipa Parma, ki je v Odenseju igrala brez zadetkov in tako obdržala prednost s prve tekme, ki jo je dobila z 1:0. Odense je sicer poskušal vse, da bi dosegel zadetek, vendar je vratar Parme Bucci nekajkrat izvrstno posredoval. Svoje priložnosti je v protinapadih imela tudi Parma, tako da je neodločen izid povsem realen. Srečanje v Nantesu je bilo po 5:1 za Bayer v prvi tekmi gola formalnost in Nemci so brez težav dosegli uvrstitev v polfinale. Juventus - Eintracht Frankfurt 3:0 (0:0) Strelci: v 77. Conte, v 87. Ravanelli in v 90. minuti Del Piero Juventus: Peruzzi, Ferrara, Porrini, Fusi (od 46. min. Torricelli), Kohler, De-schamps, Marocchi (od 83. min. Jami), Conte, Del Piero, Baggio, Ravanelli Eintracht: Kopke, Bindevvald, Legat, Roth, Binz, Falkenmayer, Flick (od 73. min. Becker), Dickhaut, Furtok, Weber, Okocha (od 81. min. Sobotzik) Sodnik: Diaz Vega (Španija); gfedal-cev 20.000. Borussia Dortmund - Lazio 2:0 (1:0) Strelca: v 11. Chapuisat (Um), v 90. Riedle Borussia: Klos, Kree, Schmidt, Freund, Julio Cesar, Sammer, Reuter, Tretschok, Chapuisat, Moller (v 90. min. Ricken), Riedle. Lazio: Marchegiani, Negro, Chamot, Di Matteo, Bergodi, Cravero, Rambaudi, Fuser, Bokšič, VVinter, Casiraghi. Del Piero (Juventus, levo) je bil sinoči eden najboljših na igrišču (Telefoto AP) Sodnik: Vagner (Madžarska); izključen: Chamot v 90. minuti zaradi dvojnega opomina; gledalcev 35.800. Nantes - Bayer Leverkusen 0:0 Nantes: Casafrande, Le Dizet, Pignol, Capron, Karembeu, Decrobc, Makelele, Garcion, Quedec, N’Doram, Loko. Bayer: Vollborn, Happe, Melzig, Hapal, Lupescu, Scholz, Paulo Ser-gio, Schuster, Kirsten, Lehnhoff, Munch. Sodnik: Ceccarini (Italija) Odense - Parma 0:0 Odense: Hogh, Johnny Hansen, Michael Hemmingsen, Sangild, Pedersen (od 66. min. Nielsen), Bisgaard, Carsten Hemmingsen, Melvang, Schjonberg, Thomp, Ove Hansen. Parma: Bucci, Bennarivo, Di Chiara, Minotti, Apolloni, Couto, Pin, Sensini, Crippa, Zola, Branca (od 73. min. Baggio). Sodnik: Ovzovnov (Bolgarija); gledalcev 12.000 "CnOGOMET / POKAL EVROPSKIH PRVAKOV ^ Danes odločitev o polfinalistih Po prvih tekmah v prednosti Milan, Ajax, PSG in Gčteborg MijNCHEN - Franz Beckenbauer si-cer dvomi, da bi njegov Bayem lahko osvojil evropski klubski naslov, toda tre- Giovanni Trapattoni je prepričan, da °°do Bavarci danes v Goteborgu probavljali uvrstitev v polfinale. »Kdor mi-s i da lahko osvojimo evropski naslov, fNnja z odprtimi očmi,« pravi Becken-aauer, Trapattoni pa pravi, da bodo nje-§°vi igralci dosegli vsaj en gol, ker bodo NNeli precej vec prostora kot pred štiri-Najsthni dnevi v Miinchnu, kjer se je tek-1113 končala brez golov. Milan se danes podaja v Lizbono, kjer P0 proti Benfici branil prednost dveh go-°y (2:0) s prve tekme. Prednost je pre-Ceisnja, saj bodo morali Portugalci odloC- 110 napadati, kar bo Milanu dajalo lepe Ntožnosti, da doseže gol v protinapadih. . Pariš Saint Germain bo proti Barcelo- 111 nastopil brez dveh ključnih obramb- nih igralcev. Ricardo je poškodovan, Alain Roche pa kaznovan, kljub temu pa po neodločenem izidu (1:1) v Barceloni Francozi računajo na zanesljivo uvrstitev v polfinale, kjer naj bi se pomerili z zmagovalcem dvoboja med Benfico in Milanom. V ekipo bi se moral vrniti napadalec David Ginola, H je zaradi nesoglasij s trenerjem Luisom Femandezom zadnji dve ligaški tekmi presedel na klopi za rezervne igralce. »Imamo redko priložnost, da se tretjič uvrstimo v evropski polfinale in to tretjič po zmagi nad uglednim španskim klubom,« pravi Ginola. Na papirju najbolj zanesljiv polfinalist je Ajax, ki bo danes gostil splitskega Hajduka. Pred štirinajstimi dnevi v Splitu sta se moštvi razšli brez zadetkov, v Amsterdamu pa so Nizozemci nesporni favoriti. ALPSKO SMUČANJE / OD DANES DO NEDELJE FINALE SVETOVNEGA POKALA Tomba bo letošnji kralj Košir pa morda tik za njim BORMIO - Alberto Tomba, ki je s svojimi letošnjimi predstavami rešil letošnjo s snegom skromno sezono v svetovnem smučarskem pokalu, bo v nedeljo v Bor-miu okronan za letošnjega smučarskega kralja. Tomba ne bo nastopil na današnjem smuku in jutrišnjem superveleslalomu, kljub temu pa je njegova prednost v skupnem seštevku že tako velika, da bi lahko skupni naslov izgubil samo še po čudežu. Italijanski nacionalni he- "§pyNORPIJSKEM SMUČANJU / ZENSKI ZASLEDOVALNI TEK NA 10 KM n Lazutina spet zlata Nataša Lačen 48. THUndER BAY - Rusinja Larisa Tetina, ki je zmagala v prvih dveh enskih disciplinah svetovnega prvenstva (SP) v nordijskem smučanju v kanadskem Thunder Bayu na 15 Uornetrov v klasični tehniki in v Sprintu na 5 kilometrov, prav tako v asicni tehniki, je osvojila tretje zla-0 odličje na letošnjem SP. V zasle-ovalnem teku je obranila prednost ^ nastopa na 5 kilometrov tudi v eku na še enkrat daljši razdalji v tehniki s skupnim Časom eh tekov 43:19.6. Druga je bila Ru-®ni)a Nina Gavriljuk (43:45.3), tretja Pa Se tretja predstavnica Rusije Olga Danilova (43:56.9), ki se je do odličja Prebila z najboljšim Časom na 10 M-ometrov, saj je bila po prvi discipli-. e petnajsta. Od te tekme so pre-e) Pričakovali tudi v italijanskem ta-0ru’ toda Manuela Di Centa, brona-3 v teku na 5km, ni imela dovolj °ci in se je morala zadovoljiti s ce- tonn mestom. Edina slovenska predstavnica Na-3 LaCen iz Cme na Koroškem je sedla 48. mesto (48:30.3), po pr-to.teku pa je bila šele na 60. me- stu. »VeC nisem mogla storiti, kot da sem pridobila 12 mest. Imela pa sem precej boljši občutek kot na 5 kilometrov klasično, kar ni nenavadno. Vedela sem, da sem boljša v prosti tehniki. Upam, da razmere za tek na 30 kilometrov prosto v soboto ne bodo tako nemogoče, kot so bile danes. Proga je bila zelo mehka, zato smo potrošile veliko moči, ker smuči niso tekle, kot bi po tršem snegu. Poleg tega pa je bil sneg še umazan. Pred tekmo smo se z reprezentanco Češke dogovorili za skupno pomoč pri CišCenju smuči. Na tekmi pa sem lahko vozila tudi čez brisače drugih reprezentanc, ki jih niso umikali s proge,« je potek teka opisala LaCno-va. V nasprotju z nastopom moških na 15 kilometrov, ki so imeli za čiščenje cunje zavite v les, so imela dekleta za to pripravljene brisače. Slovenska in Češka reprezentance sta jih polili z bencinom, da bi se smuCi bolje očistile umazanije. Rezultati ženskega zasledovalnega teka na 10 km: 1. Larisa Lazutina (Rus) 43:19.6, 2. Nina Gavriljuk (Rus) + 25.7, 3. Olga Danilova (Rus) + 37.3, 4. Manuela Di Centa (Ita) + 1:03.9, 5. Stefania Belmondo (Ita) + 1:12.0, 6. Antonina Ordina (Sve) + 1:29.6, 7. Marit Mikkelsplass (Nor) + 1:35.2, 8. Gabriella Paruzzi (Ita) + 2:02.7, 9^ Olga Kornejeva (Rus) + 2:04.9, 10. Anke Shulze (Nem) + 2:05.5,11. Anita Moen-Guidon (Nor) + 2:06.9, 12. Jelena Valbe (Rus) + 2:10.7... 48. Nataša Lačen (Slo) + 5:10.6. roj - pričakujejo, da ga bo v nedeljo, ko bo na sporedu slalom, bodrilo 50.000 ljudi - je v letošnji sezoni dobil 10 tekem in ima 1050 točk. Njegov najbližji zasledovalec je Jure Košir s 700 točkami, ki pa Tombe ne more več prehiteti, ker danes v smuku ne bo nastopil. Toda glede na dosedanje nastope ostalih v hitrih disciplinah ima Košir zelo lepe možnosti, da tudi v skupni uvrstitvi ostane na zmagovalnih stopničkah. Poleg tega je Košir trenutno drugi v veleslalomu in tretji v slalomu. Petkratni zmagovalec svetovnega pokala Marc Gi-rardelli (670 točk) ima sicer še matematične možnosti, da prehiti Tombo, toda za kaj takega bi moral dobiti vse štiri preostale tekme in upati, da Tomba v veleslalomu in slalomu ne osvoji točk. To pa že vse skupaj meji na znanstveno fantastiko...Tega se dobro zaveda tudi sam Girardelli, ki pravi, da si je Tomba naslov zagotovil že pred dvema mesecema. Toda Italijani upajo, da se bodo poleg skupne zmage Tombe veselili še štirih malih kristalnih globusov v vseh štirih disciplinah pri moških. Tomba ima slalomski naslov že v žepu, v veleslalomu je v vodstvu, medtem ko v smuku vodi Kristian Ghedina, v superveleslalomu pa Peter Rung-galdier. V smuku, ki bo na sporedu danes, ima Ghedina 433 točk, njegovi najbližji zasledovalci pa so Francoz Luc Alphand (384) in Avstrijca Amrin Assin-ger (383) ter Patrick Ortlieb (381). V superveleslalomu pa ima Runggaldier pred jutrišnjo zadnjo tekmo 38 točk prednosti pred Avstrijcem Giintherjem Ma-derjem. Pri ženskah skupni naslov naskakuje Švicarka Vreni Schneider, ki pa ima izredno nevarni nasprotnici v Nemki Katji Seizinger in rojakinjiHeidi Zeller-Bahler. Schneiderjeva, ki si je že zagotovila slalomski naslov, ima 1090 točk, kar je 35 veC od Nemke in 100 več od Zeller-Bahlerjeve. Zato bo Schneiderjeva tudi na današnjem smuku izredno agresivna. V smuku je pokal že osvojila Američanka Picabo Street, medtem ko se v superveleslalo- mu potegujeta za naslov Seizingerjeva in Zeller-Bah-lerjeva, v veleslalomu pa sta v igri Schneiderjeva in ponovno Zeller-Bahlerjeva. SPORED Danes ob 9.30 ženski smuk; 12.30 moški smuk Jutri ob 9.30 ženski su-pervelslalom; 12.30 moški superveleslalom Sobota ob 9.00 in 12.30 ženski veleslalom; 10.15 in 13.45 moški veleslalom Nedelja ob 9.00 in 11:45 ženski slalom; 10.00 in 12.30 moški slalom NOVICE Fogdo optimističen UMEA (STA/AP) - Švedski slalomist Tomas Fogdo, ki se je pred mesecem dni hudo poškodoval pri prostem smučanju izven označenih prog, je kljub Črnim napovedim optimističen. Zdravniki so mu dejah, da ne bo mogel nikdar vec hoditi, saj ima telo paralizirano od dvanajstega vretenca navzdol. Fogdo se je prvič po nesreči pojavil pred novinarji smejoC in dobre volje. »Na začetku sem bil povsem obupan, cele dneve sem jokal in se spraševal, zakaj se je to moralo zgodih prav meni. Zdaj opažam že viden napredek, ko se lahko sam oblečem, odpravim na stranišče ah v posteljo,« je iz invalidskega vozička povedal Tomas Fogdo. Kljub temu a tudi zdravniki še niso povsem obupali, nekateri menijo, da bi lahko Šved' ob trdem delu nekoč znova stopil na noge, vendar je sedaj za takšne napovedi še prezgodaj. Tomas Fogdo je v svetovnem pokalu dosegel pet zmag, v letu 1993 pa je v slalomski razvrstitvi osvojil prvo mesto. Na Švedskem so ga vsi primerjah z legendarnim bige-marjem Stenmarkom, saj sta oba prihajala iz severnega dela države, oba sta sovražila hitre discipline in oba sta se v svetovni smučarski vrh prebila iz samega dna. Bruce Grobbelaar v zaporu LONDON - Angleški nogomet je pod šokom. V okviru obsežne preiskave so vCeraj aretirah enega najbolj znanih britanskih nogometašev Brucea Grob-belaarja, ki je obtožen, da je sodeloval pri dogovarjanju izidov nogometnih tekem in zato spravil v žep precej denarja. Grobbelaar je bil enajst let vratar Liverpoola, zdaj pa brani pri Southamptonu in je tudi reprezentančni vratar Zimbabveja. Skupaj z njim je v zaporu končal tudi vratar VVimbledona NOVICE KOŠARKA / ČETRTFINALNE TEKME EUROCLUBA Zanini osvojil 7. etapo TORRE SAN PATRIZIO (ASCOLI PIČENO) - Stefana Zanini je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja, ki je zadnja pomembna preizkušnja pred slovito dirko od Milana do Sanrema. PO 170 kilometrih vožnje od Monte Urana do Torre San Patrizia je Zanimi v Sprintu premagal Adriana baffija, Maxi-miliana Sciandrija in Stefa Colageja, ki je ohranil prvo mesto na skupnem vrstnem redu. tri kilometre pred ciljem je težko padel kolesar Rossano Brasi. Dobile je udraec v glavo in bil v nezavesti kakih trideset sekund. Zaradi varnosti so ga sprejeli v bolnišnici. Skupni vrstni red: 1. Colage (Ita-Zg Mobili) 33.10:35 (povprečna hitrost 37, 614 km na uro), 2. Fondriest (Ita) + 22, 3. Rebellin (Ita) + 29, 4. Ko-niCev (Rus) + 31, 5. Coppolillo (Ita) +43, 6. Co-lombo (Ita) + 49, 7. Lelli (Ita) + 52, 8. Borgheresi (Ita) + 57, 9. Gelfi (Ita) + 1'01, 10. Zberg (Svi) + 1'02, 11. Casagrande (Ita) + 1:08, 12. Bontempi (Ita) + 1:13, 13. Sciandri (Vbr) +1:19, 14. Guerini (Ita) + 1:30,15. Santaromita (Ita) +1:32,16. Chiap-pucci (Ita) + 1:58, 24. Bugno (Ita) + 3:24. Pescante in Rutelli jutri pri Samaranchu RIM - Rimski župan Francesco Rutelli in predsednik Conija Mario Pescante se bosta jutri v Lau-sanneu s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja Juanom Antoniom Samaranchem "pogovorila o možnosti, da bi »večno mesto« kandidiralo za organizacijo olimpijskih iger 2004. Kandidature bo MOK sprejemal od junija letos, baje pa se bo prijavilo kar trinajst mest. Pescante ocenjuje, da bi bilo samo za promocijo iger potrebno investirati najmanj 25 milijard lir. Stenmark boljši od Thonija BORMIO -Ingemar Stenmark se je po dvajsetih letih oddolžil Gustavu Thoni za poraz v paralelnem slalomu, ki je leta 1975 v Val Gardeni odločal o zmagovalcu svetovnega smučarskega pokala. Tokrat se nekdanji švedski as ni pustil presenetiti. Devetintridesetletni Stenmark, ki po poklicu rek-lamizira izdelke neke japonske firme športne opreme, je vCeraj v Bormiu v prv em spustu gladko premagal 44-letnega trenerja Alberta Tom-be. Thoni je dobil drugi spust, a opazno je bilo, da je Stenmark vozil nekoliko počasneje, v odločilnem spustu pa je bil Šved spet prepričljivo boljši. Paralelnega slaloma, ki je pomenil uvod v zaključna tekmovanja za letošnji svetovni pokal, so se udeležili še drugi smučarski veterani kot so Giustina Demetz in Elena Mathus, Anzi in Bes-son, Paolo De Chiesa in Erwin Stricker. Ferrari v boju za naslov šele leta 1996, pravi Todt RIM - Ferrarijevi dirkalniki se letos še ne bodo vmešali v boj za naslov svetovnega prvaka, to pa jim bo zanesljivo uspelo prihodnje leto, meni šef tekmovalnega oddelka italijanske avtomobilistične hiše Jean Todt. Francoski strokovnjak je vsekakor prepričan, da bo ferrari dosegel letos boljše rezultate kot lani. Buckler in Scovolini morala odigrati 3. tekmo Bolonjčane je v Atenah izdal izredno slab met - Scovolini je pokopal razpoloženi Young (30 točk) - Real Madrid že finalist Panathinaikos - Buckler 63:55 (30:29) Panathinaikos: Gian-nakis 11, Alvertis 7, Pa-spalj 27, Ekonomou 10, Vrankovič 6, Patavoukas 2, PeCarski. Buckler: Coldebella 5, Danilovič 16, Morandotti, Binion 8, Binelli 3, Bruna-monti, Moretti 9, Carera 8, Abbio 6. Sodnika: Radić (Hrv), Brazauskas (Lit). PM: Panathinaikos 22:30, Buckler 12:18; TRI TOČKE: Panathinaikos 1:5 (Giannakis 1:1, Alvertis, Patavoukas, VrankoviC in Ekonomu 0:1), Buckler 7:22 (Coldebella 1:3, Dani-loviC 1:7, Brunamonti 0:1, Moretti 3:8, Abbio 2:3). ATENE - Bolonjčani so zamudili lepo priložnost, da bi se že po drugi tekmi četrtfinalne faze uvrstili v konCnico evropskega klubskega prvenstva. Izdal jih je met na koš. Atenski Panathinaikos je v obrambi igral izjemno učinkovito, pred grškimi gledalci sta sodnika tudi spregledala nekaj prekrškov nad DaniloviCem, toda (kot je že pokazala prva tekma v Bologni) so Grki v napadu, Giannakisu in Pa-spalju navkljub, dokaj skromna peterka. Buckler bi torej v normalnih okoliščinah bržkone lahko dosegel zmago. Gostje so metali na koš desetkrat več kot gostitelji, predvsem po zaslugi Američana Biniona, ki je pod košema polovil kakih dvajset žog, toda DaniloviC je iz igre metal 4:17, Moretti pa 3:12, moštvo pa skupno 18:67, ta podatek pa komentarja pravzaprav niti Coldebella (Buckler) ne potrebuje. Po štirih minutah je Panathinaikos že vodil z 9:0, BolonjCani pa so zgrešili kar trinajst metov. Trener Bucci je tedaj poslal na igrišče Carero, ki je bil v dvoboju z 217 centimetrov visokim VrankoviCem manj nebogljen od Binellija. Buckler je imel v 12. minuti celo šest točk prednosti (24:18), a Panathinaikos je s Paspaljem takoj nadok-nadili zaostanek. Grki so v začetku drugega polčasa spet dosegli delni izidi 9:0, tega zaostanka pa BolonjCani zaradi katastrofalnega odstotka v metih niso veC nadoknadili, Čeprav je tudi Panathinaikos večino točk dosegel le v protinapadu. »Buckler še nikoli ni igral tako slabo,« je dejal predsednik bolonjskega kluba Alfredo Cazzola, ki se boji, da bo jutri težje, Čeprav glasni grški navijači v tesni dvorani, ki premore le tri tisoč gledalcev, niso kdove koliko vplivali na potek igre in sojenje. Limoges - Scavolini 79:66 (43:33) Limoges: Forte 5, Vero-ve 3, Dacoury 10, Young 30, Kempton 12, M‘Bahia 5, Bilba 11, Abbas Sy 3. Scavolini: Pieri 5, Cal-bini, Magnifico 7, Garrett 11, Gaines 19, Facenda, Panichi 3, Riva 17, Costa 4. SODNIKA Gregorjev (Rus) in Pitsilkas (GrC) PM: Limoges 22:26; Scavolini 21:29; TRI TOČKE: Limoges 7:16; Scavolini 3:7. LIMOGES - Evropski prvak leta 1993 na domačih tleh letos v »euro-clubu« še ni doživel poraza in težko je pričakovati, da bo Scavoliniju v jutrišnji tretji tekmi uspel preobrat. Francozi so bili sinoči stalno v vodstvu, predvsem po zaslugi Michaela Vounga, ki je dosegel še tiste koše (30 točk), ki mu jih ni uspelo doseči prejšnji Četrtek v Pesaru. Tokrat pa sta mu izdatno pomagal tudi rojak Tim Kempton (12) in Jim Bilba Jll), na drugi strani pa sta bila najbolj uspešna Gaines (19) in Riva (17). Limoges je po 15 minu-tah vodil z 29:15, pred odmorom pa je gostom uspelo zmanjšati zaostanek na 10. Toda v 28. minuti je imel Limoges spet 15 točk prednosti, ki jih je s svojo značilno premišljeno in neatraktivno igro v bistvu ohranil do konca tekme. Real Madrid - Gibona 82:70 (43:40) Real Madrid se je že po drugi tekmi uvrstil v finale štirih najboljših moštev. Včerajšnji najboljši strelci: Arlauckas 29, Sabonis 22, MršiC 21, AlanoviC 18. r PLAVANJE / V TRŽIČU n Borovci rušili osebne in drušlvene rekorde Pet Borovih plavalcev je v nedeljo v TržiCu nastopilo na 3. preizkušnji 2. izločilnega tekmovanja začetnikov A za uvrstitev na deželni finale in doseglo razmeroma solidne rezultate, saj so v treh disciplinah (400m prosto, 100 delfin in 200 m hrbtno), ki so bile na programu, izboljšali društvene in osebne rekorde. Tako je Miloš Kalc na 400m prosto plaval 5:07 in za 7 sekund izboljšal rekord društva. S tem časom je osvojil 7. mesto. Na tej razdalji je dobro plaval tudi Oskar Perosa, ki je s Časom 6:11 bistveno popravil svoj osebni rekord, medtem ko je bil nekoliko manj uspešen Marko Zupan. Na 200 m hrbtno se je izkazala Biserka Cesar, ki je prvič plavala pod 3 minutami (2:59, 0) in tako kar za 12 sekund popravila svoj najboljši dosežek. Društveni rekord je postavil tudi Matteo Feruglio na lOOm delfin. S časom 1:15, 2 pa je osvojil Četrto mesto. Na tej razdalji je plaval tudi Miloš Kalc, ki pa ni dosegel vidnejše uvrstitve, kar velja tudi za Mattea Feruglia na razdalji 200m hrbtno. SMUČANJE / NASI TEKMOVALCI SO SE NA TRŽAŠKEM PRVENSTVU SOLIDNO ODREZALI H košarka]^ Benetton osvojil evropski pokal ISTANBUL Košarkarji Benetto-na iz Trevisa so nasledili ljubljansko Smelt Olimpijo v zlati knjigi zmagovalcev evropskega košarkarskega pokala. V včerajšnjem finalu v Istanbulu so s 94:86 premagali špansko moštvo Taugres. Italijanska peterka je bila v vodstvu tudi po prvem polčasu (43:38). Danes Alba Stefanel V današnji povratni finalni tekmi Koradevega pokala v Berlinu bo milanski Stefanel naskakoval svoj deseti celinski naslov, berlinska Alba pa prvega v zgodovini nemške košarke. Potem ko so Nemci v prvi tekmi v Milanu igrali neodločeno, so pre-, pričani, da jim zmaga tokrat ne more uiti. Trener PesiC na stari celini se ni izgubil nobenega mednarodnega finala, v moštvo se bo vrnil kapetan Baeck, Albo pa bo podpiralo deset tisoC navijačev, ki so svojemu klubu že zagotovili 250 tisoč mark dobička. Stefanelov trener Tanjevid upa. da bodo njegovi igralci ponovili odlično igro, ki so jo pokazali v polfinalu v Orthezu in je prepričan, da v Milanu njegovo moštvo ni pokazalo vsega, cesar zmore. V posameznih kategorijah na zmagovalnem odru D. Petrovčič, M, Križmančič, V, Suber, S. Sossi in P. Facchin V nedeljo je bilo v Sap-padi tradicionalno tržaško prvenstvo, za katerega vlada med tržaškimi smučaiji vsako leto veliko zanimanje. Zenske so tekmovale na progi Cima, medtem ko so se moški pomerili na progi Nazionale. Po veC letih istih imen sta letos prvaka zelo mlada, sicer pa sta bila že pred tekmo med glavnimi favoriti za naslov. Med ženskami je zmagala smučarka Sci Club 70 Francesca Redolfi, med moškimi pa je zmagal Mauro Bruni (Cai Ts), ki se skozi celo leto profesionalno ukvarja s smučanjem. Zamejski smučarji so se dobro odrezali. Med osmimi ženskami, ki so se uvrstile v drugi spust, je Valentina Suber (Brdina, na sliki) z dobrim smučanjem in majhnim zaostankom za prvouvrščeno pristala na etem mestu. Med naj-oljšo moško petnajsterico sta bila tudi elan Brdine Cristian Volpi, ki je pristal na osmem mestu, 13. pa je bil elan SPDT Alexander Zezlina, ki pa se že vrsto let ne bavi s tekmovalnim smučanjem. Tudi po posameznih kategorijah so naši smučarji dosegh solidne uvrstitve. V kategoriji baby za dečke je zopet zelo dober smučal Denis Petrovčič (Brdina), ki pa se je moral zadovoljiti z 2. mestom. Tudi Matej Križmančič (Devin) je smučal zelo dobro in osvojil tretje mesto. Tudi Valentina Suber je bila med mladinkami tretja. »Stara mačka« zamejskega smučanja Stojan Sossi (Devin) in Pavel Fachin (SPDT) sta v svojih kategorijah tudi stopila na tretjo stopničko. Proge so bile, kot vedno v Sappadi, zelo dobro pripravljene in tudi nivo smučarjev je bil zelo dober, Čeprav je bilo letos znatno manj prijavljenih kot prejšnja leta. Sezona se bliža koncu, v nedeljo pa je na programu še tekma za mlajše kategorije »Ostržek na smučeh« na Piancavallu in zimske športne igre v organizaciji SPDT v Trbižu. (E. M.) MLADINKE: 1. F. Redolfi (70 TS) 54.59; 3. V. Suber (Brdina) 55.31. ČLANICE: 1. M. Sinigoi (CUS TS) 54.82; 9. S. Sossi (Devin) 59.07; 11. G. Pieri (Devin) 61.71; 15. V. Mez- gec (Brdina) 64.51. DAME Gl: 1. A. Tellini (CAI TS) 55.63; 9. L. Legiša (Devin) 74.59; 12 E. Ukmar (Devin) 78.45. DEKLICE: 1. A. Segulin (70 TS) 60.39; 4. M. Gantar (Devin) 73.01; 9. M. Piccini (Brdina) 89.51. CICIBANKE: 1. G. Ca-proni (CAI TS) 54.77; 5. M. Paulina (Devin) 63.26; 8. M. Bogateč (Mladina) 69.23; 9. R. Puric (Brdina) 70.18; 12. U. Daneu (Brdina) 77.90. DEKLICE: 1. L. Romane-se (70 TS) 53.49; 5. N. Furlani (Devin) 63.67. NARASCAJNICE: 1. L. Schrey (CAI TS) 49.53; 5. F. Mezgec (Brdina) 57.33. BABY DEČKI: 1. E. Sirz (CAI TS) 57.40; 2. D. Petrovčič (Brdina) 60.42; 4. J. Furlani (Devin) 67.99; 10. A. Marušič (Brdina) 72.69; 12. D. Polissa (Brdina) 76.93; 13. M. Štolfa (Devin) 79.25. CK 3 BANI: 1. M. Maneo (CAI TS) 54.68; 12. K. Ferfoglia (Brdina) 62.92; 15. J. Daneu (Brdina) 70.38. DEČKI: 1. A. Zanei (70 Tekači ŠD Mladina dosegli štiri zmage in vrsto odličnih uvrstitev Na tržaškem prvenstvu v smučarskih tekih v Sappadi je SD Mladina v mladinskih kategorijah dosegla prodoren uspeh. Ob razmeroma majhnem številu nastopajočih se je naše društvo predstavilo z 10 tekmovalci, ki so dosegli odlične rezultate. V kategoriji baby (letnika 1986/87) je Veronika Bogateč na progi 3 km zanesljivo zmagala. Proga je bila zares težka za tako mlade tekmovalke, vseeno pa je naša predstavnica premagala vse ovire. Med cicibani (letnika 1984/85), ki so tekmovali na 3 km dolgi progi, je bil Aleksander Tretjak drugi, Matija Sirk tretji, Eros Sullini pa Četrti. Mateja Bogateč je zmagala med naraščajnicami, med naraščajniki pa je bil Jara Košuta prvi, Ivo Lačni pa drugi. Mladina je osvojila še eno prvo mesto z Davidom Bogatcem med mlajšimi mladinci, Erik Tence pa je bil drugi med mladinci. Naj omenimo, da je med veterani tekmovali tudi Boris Bogateč. Tekači SD Mladina bodo konec tedna nastopilio še na deželnem prvenstvu na Piancavallu. TS) 51.81; 3. M. Križ-mančic (Devin) 53.67; 5. P. KocjanCiC (Devin) 54.13; 6. E. Piccini (Brdina) 56.73; 7. B. Bogateč (Mladina) 56.85. NARAŠČAJNIKI: 1. G. Lombardi (CAI TS) 50.33; 8. T. Sirca (Devin) 57.48; 10. S. Maizan (Devin) 66.06. MLADINCI: 1. M. Bruni (CAI TS) 57.95; 7. A. Pra-selj (Mladina) 67.26; 8. A. Paulina (Devin) 68.46; 9. G. Talotti (Brdina) 70.18. ČLANI: 1. A. Tognolli (Sco Club 70) 59.40; 5. C. Volpi (Brdina) 62.66; 9. A. Zezlina (SPDT) 64.51; 14. D. Sossi (Devin) 65.64; 22. M. Kralj (SPDT9 72.62; 32. M. Zobec (Breg) 86.59. VETERANI Al: 1. C. Redolfi (Sci Club 70) 66.14; 7. N. Petrovčič (Brdina) 71.32; 12. P. Ghezzi (Mla- '9; 16. D. Štolf3 .12; 17. D. Go®1' M+.+J. c LNIA2:1. E. S® LS) 62.44; 9.® dladina) 73Ti ulina (Dev®) ANI A3: 1- Gr TS) 66.49; 3. 3' in) 67.92; 7; M; ina) n 79.01. (Brdina) 84^. rluga,(BrS- 5. Ferluga (Br® ANI A4: L P' Al TS) 71.93: J' (SPDT) 77.48,0; (Brdina) 81.67; 5 (Brdina) 84.4 -igos (Devin® KI ŠAH /11. ZAMEJSKO PRVENSTVO INTERVJU / FRANC CATTONAR NAGRAJEN V RIMU Po treh kolih vodi mojster P. Lakovič Prvenstvo, ki šteje tudi za 7. memorial Zlatka Jelinčiča se bo končalo v soboto V nedeljo se je v Trstu začelo 11. zamejsko Šahovsko prvenstvo veljavno za 7. memorial Zlatka Jelinčiča. Prvenstvo se odvija po več kot dveletni prekinitvi, saj je bilo zadnje na sporedu decembra leta 1992. Takratni prvak je bil mojster Božo Filipovič, ki je le tri mesece kasneje Umrl po hudi bolezni. Zamejski Šahovski delavci so se sedaj odločili, da nadaljujejo s tradicijo prvenstev, saj bi bilo res škoda, če bi jih prekinili. Letošnje prvenstvo je kljub odsot-uosti državnega prvokategornika Egona Pertota in mladega Jana Bed-uaržika še kar kakovostno, žal pa Številčno še kar skromno. Prvi favorit je seveda goriski mojster Pino Lakovič, ki je tudi osvojil vse dosedaj odigrane partije, V tekmi, ki bo bržkone odločala o prvem mestu, je v tretjem kolu premagal praga Bajca, sicer pa presenečenj ni bilo. DOSEDANJI IZIDI 1. KOLO: Lakovič - Petaros 1:0, Bajc - Benedetič 1:0, Rudež - Jelinčič 1:0, počival Ukmar. 2. KOLO: Benede-tič - Rudež 1:0, Petaros - Bajc 0:l, Ukmar - Lakovič 0:1, počival Jelinčič. 3. KOLO: Bajc - Ukmar 1:0, Rudež - Petaros 1:0, Jelinčič - Benedetič 1:0, počival Lakovič. 4. KOLO: Petaros -Jelinčič 0:1, Ukmar - Rudež 0:1, Lakovič - Bajc 1:0, počival Benedetič. Prvenstvo se bo zaključilo v soboto v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pričetkom ob 16. uri, ko bodo na sporedu zadnja tri kola. Ob zaključku bo sledilo nagrajevanje. Prvi trije bodo prejeli pokal, ostali pa spominsko kolajno. SOBOTNI SPORED 5. KOLO: Rudež - Lakovič, Jelinčič - Ukmar, Benedetič - Petaros, počiva Bajc. 6. KOLO: Ukmar - Benedetič, Lakoivč - Jelinčič, Bajc - Rudež, počiva Benedetič. 7. KOLO: Jelinčič - Bajc, Benedetič - Lakovič, Petaros - Ukmar, počiva Rudež. Priznanje mi je osebno izročil predsednik federacije Matarrese Eden izmed najbolj znanih in priljubljenih predsednikov naših nogometnih društev je brez dvoma Franc Cattonar. Cattonar je že osem let predsednik kriške Vesne, na čelu društva pa je bil prej tudi od ustanovitve, julija 1965 do leta 1970. Od leta 1985 do le- ta 1987 pa je bil tajnik. Prejšnjo soboto je v Rimu prejel iz rok predsednika ita-lijanske nogometne federacije Antonia Matarreseja priznanje za dolgoletno delovanje na športnem področju. Kdaj ste zvedeli, da boste nagrajen v »Okoli božica sem bil na proslavi Conija, kjer sem dobil priznanje, tam pa so mi omenili, da bom v prihodnjih mesecih prejel še pomembnejše priznanje. Pred dvema tednoma so me poklicah na federacijo v Trstu ter mi povedah za kaj gre in organizirah potovanje.« Ste v Rim odpotovah sami? Kako je bilo na nagrajevanju? »Pretekli petek smo se skupaj z nekaterimi drugimi predsedniki nogometnih društev iz Furlanije-Julijske krajine zbrali v Vidmu. Skupno nas je bilo osem, od katerih sem bil jaz edini iz Trsta. Nekateri so dobili isto priznanje kot jaz, tri društva pa so prejela priznanje za več kot 75 let delovanja. Poleteli smo v Rim, kjer smo imeli večerjo in namestitev v hotelu. Naslednje jutro pa je bilo v nekem velikem hotelu v Rimu slovesno podeljevanje priznanj. Med govorniki sta bila tudi predsednik amaterske federacije Giulivi in Matarrese. Nagrajencev je bilo skupno dvesto. Vsak je prejel priznanje osebno iz rok Matarreseja. Sledilo je kosilo in nato so nas pospremili do letališča.« V nedeljo pa so vam z zmago v derbiju z Zapo naredih lepo darilo tudi vaši igralci, kajne? »Res je. Zelo sem bil vesel tudi nedeljske zmage.« So sedanji derbiji različni od nekdanjih? »Čeprav v ekipah ni več toliko domačinov, so derbiji vedno zelo občuteni. Igralci hočejo pred številnim občinstvom kaj dokazati. Zaradi tega igrajo bolj zagrizeno.« Kako pa so se spremenih igralci. So sedaj bolj zahtevni? »Mi smo igralcem vedno nudili le športno opremo. Danes je brez dvoma več denarja okoli nogometa. Včasih so bili igralci v večini domačini, zato smo šli vedno v kakšen lokal v Križu, danes pa te tradicije ni več.« Kako pa je z novim igriščem? »Teren je dober. Tudi, ko dežuje. Vsekakor smo se že dogovorili, da ga bomo po prvenstvu popravili. Ze smo kontaktirali posebno podjetje.« Koliko let boste še ostal na čelu Vesne? »Vsako leto pravim, da bo to zadnje, a potem ostanem. Morda bi bilo dobro, da bi mojo vlogo prevzel kak mlajši človek, saj je zmeraj več dela okoli društva in sam vsega ne zmorem narediti. Seveda pa bi v vsakem primem ostal blizu društva.« Morda bi lahko postal častni predsednik? »Ja, to bi lahko bila tudi rešitev.« Ali bi rad ob koncu še kaj dodal? »Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi blizu, navijačem, odbornikom in vsem, ki pomagajo društvu. Predsedniška vloga je važna, a brez podpore in pomoči ostalih bi bilo nemogoče delovati.« (E.B.) MLADINSKA KOŠARKA / V GORISKI IN TRŽAŠKI SKUPINI DEŽELNIH MLADINCEV Jadranovci ponovno boljši od Kontovela Borovci izgubili celo s skromnim Scogliettom noriška ski Kontovel - Ja 6Q:^6 (30:38) KONTOVEL: , * « 2, - za 3, -8 (2:7, 1:4, Bstt6 4 P:4' C »•ktarc 8 (3:8, 0:2 Tt? 6 (2:2, -, 2 JV5T6,-, 1:3), f 6 (M,-,-), 4Ri’ 1;2)' V r/'bl> met za 3 - g? 25:68 (37%), G A Koren 4 V&nUi 2 (1:4, (o i ?:2’ J’ g04- 2:3, -), Gr 2:4). Klabj; T ’ 2:3), Krizn ' ’ 3:6). Met 2 za 3 - 11: 16. TT. p, V’ P n Grbec s-Tudi v p0\ Jadranovi r a8ali Konte o -■ ^juu ie v^ec tokra šu?tovelcil Ssaj s‘a oi L^ocno in c *; medtem fchelacrb, dokaj slab d Vse do 10. minute so Furlanovi fantje držah stik z jadranovci (20:22), zatem pa se je razigral Grbec, ki je s serijo zaporednih trojk in protinapadov, popeljal pla-vobele v vodstvo 8 točk. drugi polčas je bil fotokopija prvega, le da so Vatovčevi varovanci takoj povišali razliko na 20 točk (60:40) s koši borbenega Klabjana in šele zatem so Kontovelci spet nižah zaostanek. Kljub velikemu trudu pa o zmagovalcu ni bilo več dvoma, saj so Černe, Gerli in ostali imeh porazne odstotke pri metu, medtem ko so z druge strani jadranovci zapravili zelo visoko število žog (kar 32!). Nekaj minut pred koncem je razlika znašala le 13 točk (58:71), Gobbo pa je spet »porinil« nazaj nasprotnike - prijatelje. (VJ) TRŽAŠKA SKUPINA Scoghetto - Bor Radenska 89:79 (45:42) BOR: Valenti, Požar 20 (2:4), Jogan 14, VV.Sancin 3 (1:4), Uršič 13 (1:2), Galeo-ne, Lapel 16 (6:7), Rus tja 9 (0:3), Del Monaco 4, S.Zup-pin; trener F.Sancin. PM 10:20. SON: 26. 3T: Požar 4, Uršič 2, Rustja 1. Sodnika: De Lucia in Se-mez (oba Ts) Katastrofalen dan neka- Cicibona doživela že običajen visok poraz terih posameznikov, slabo igrišče in nekatere neverjetne sodniške odločitve vsekakor ne morejo biti opravičilo za tako slabo predstavo borove peterke, ki je prod pepelki prvenstva dosegla dno. Naši so z dvema trojkama Uršiča takoj povedli (10:4) in prednost držali vse do 11. minute. Nato pa je Fonda zagospodaril pod košema in nasprotniki so z delnim izidom 27:11 v zadnjih devetih minutah odločno povedli (+12). V drugem delu je stopil v ospredje Gnesda, ki je z štirimi zaporendimi trojkami priigral svoji ekipi odločilno prednost +25 (72:47). Naši so le reagirali in z boljšo obrambo 90 sekund pred koncem skoraj dohiteli nasportnika (83:79), nato sta žal stopila v ospredje sodnika, ki sta borovcem dosodila serijo neverjetnih osebnih napak. Resnici na ljubo je bila razlika med ekipama vsaj na papirju velika, tokrat pa je zmagala ekipa, ki je že od začetka pokazala mnogo več volje do uspeha. (Mat) Ckabona - Santos 52:122 (36:69) CICIBONA: Giacomini 17 (4:6), Messini 25 (12:16), Gregorič 2 (0:2), Sartori 4, Kovač 2 (0:2), Lipovec, D.Korošic 6 (0:2). PM 16:28. SON: 21. 3T: Giacomini 1, Messini 1. V predzadnjem kolu so mladinci Cicibone doživeh nov visok poraz, tokrat proti solidnemu Santosu, ki je nastopil le z osmimi igralci, vsi pa so se kar pogostoma vpisah med strelce. V prvih minutah so cicibonaši še držah pritisk gostov (18:16 v 8’), zatem pa je Santos dosegel prvi izmed številnih »težkih« delnih izidov (20:0) in vse do konca tekme je naša peterka odigrala podrejeno vlogo, saj je bila proti široki in »gibčni« conski obrambi Santosa povsem nemočna. (VJ) Propaganda: Sokol tudi v povratnem derbiju boljši od jadranovcev Sokol - Jadran 82:52 (42:22) SOKOL: Sosič, Rogelja 8 (0:2), Frandob 20 (2:7), Dogha 12 (2:4), Semec 8, Nabergoj 17 (1:2), Bogateč 11 (1:2), Hrovatin 6, Emih, Jaklič. JADRAN EUROSAVA: Guštin 10, Vidah 0, Peric 2, Berdon, Suhadolc Mitja 2, Grilanc 12 (0:2), Picini 4 (0:2), Ferluga 6 (2:2), Suhadolc Matjaž 12 (0:2), Pavat, Jevnikar 2, Cunja 2. Slovenski derbi v prvenstvu Propagande je zasluženo osvojil Sokol. Povedati pa moramo takoj, da sestavljajo ekipo Jadrana izključno igralci rojeni v letu 1983, se pravi za leto mlajši od jedra nabrežinske ekipe. Z Matjažem Suhadolcem na čelu so se jadranovci dobro upirali nekoliko okrnjenim domačinom, ki so močno povedli Sele v drugi četrtini. (A.T.) Inter Muggja Panauto - Bor Ediauto A 54:66 (21:39) BOR: Kafol 5 (1:2), Glavina 2, Gaburro 9 (1:3), Stokelj 16 (8:13), Košuta 6 (0:1), Krmac 7 (1:2), Lombardo 8, To-lentino 2 (0:2), Betholo, Lovriha 9 (1:2), Romano 2 (0:2). Trener: Krečič Prosti meh: 12:25 Borovci A ekipe so v Miljah dosegli pomembno zmago in prvi del prvenstva zaključili na solidnem tretjem mestu. Naši so takoj povedli z 22:4, v drugi četrtini pa so prednost obdržah na dvajsetih točkah. V nadaljevanju so Krejčičevi fantje prod najboljši peterki Inter Muggie doživeh pravi polom in osem minut pred koncem so zaostajah za pet točk. Na srečo naših ni zajela panika in so proti mladim Miljčanom kmalu povedk in tekmo končah z 12 točkami prednosti.(N. Stokelj) Bor B - Autocarozzeria Krmac Azzurra 47:88 (16:47) BOR B: Mirčeta 13 (3:6), Pison 4 (0:4), Kodrič 14 (4:10), Miloševič 2, Floridan 2 (0:3), Derganc 2, Pitacco 6, Sad-lovski, Družina 2, Kemperle 2, Sunerga. Trener: Canciani Prosh meh: 7:23 Prah vodilni Azzurri so varovanci trenerja Cancianija doživeh visok poraz, predvsem zaradi prve četrtine, ki so jo borovci zgubili z 20:4. Našim se je v tretji četrtini vendarle odprlo in so bili nasprotnikom povsem enakovredni do konca tekme. Tokrat bi med Borovci omenili predvsem dobro igro Matjaža Kodriča in Klavdija Merčete. (N. Stokelj) Minibasket - turnir Obersnel Bor - Dardi 16:31 BOR: Oblak 1 (1:2), Obersnel, Krevatin, Černigoj, Kneipp 8 (2:2), Glavina 1 (1:2), Filincerri, Celano, Rusič 2, Krevahn Danijel 4, Coreth, Slavec, Kemperle. Vaditelj Jogan. Borovi minikošarkarji so po štirih zaporednih zmagah zasluženo izgubili. S koši Kneippa in z borbenim Danijelom Krevatinom so se upirali nasprotnikom le v drugi (8:6) in v zadnji (8.8) četrtini. V ostalih dveh pa so plavi brez Kralja povsem popustili in končni poraz je bil neriz-bežen. V soboto bodo borovci na stadionu 1. maja ob 16. uri igrah proh Universita popolare. (Mat) Članske enajsterice naših društev so tokrat zbrale kar 16 od 20 možnih točk Enajsterice slovenskih društev so v nedeljo v amaterskih prvenstvih še izboljšale uspeh prejšnjega tedna, ko so zbrale 15 točk. Tokrat so namreč zbrale kar 16 od 20 razpoložljivih točk. Juventina (ocena 6/7) je proti Ponziani dosegla sedmi remi v gosteh. Sovodnje (ocena -8) je zmeraj trdno v vodstvu skupine B 1. amaterske lige. V skupini C je Primorje (ocena 8) doseglo tretjo zmago na domačih tleh in se bliža sredini lestvice. V Križu pa je Vesna (ocena 8/9) zasluženo premagala Zarjo (ocena 4), ki se vse bolj oddaljuje od vrha. V drugi amaterski ligi so tri naše ekipe zbrale 5 točk. Kras (ocena 7+) je dosegel šesto, Primorec (ocena 7+) pa peto prvenstveno zmago, Gaja (ocena 7) pa je že enajstič delila točki. Tudi v tretji amatersi ligi so bile slovenske ekipe še kar uspešne. Breg (ocena 7/8) ima po nedeljski zmagi možnost, da konča prvenstva na drugem mestu in odigra dodatna srečanja za napredovanje. Dolina (ocena 6/7), končno razveseljuje svoje navijače. Mladost (ocena 7) pa je v zelo borbeni in izenačeni tekmi ujela točko prav v zadnji minuti srečanja. Statistični podatki: število tekemlO (1 derbi); zbrane točke 16-6 zmag, 4 remiji, 1 poraz. Doseženi zadetki 21r prejeti zadetki 13, izključeni 4, 11-metrovke v korist 3. V prihodnjem kolu bo najbolj zanimivo na srečanjih Muggesana - Primorje in Gaja - Costa-lunga. Mladost pa bo tokrat prosta. (E.B.) Gaja danes v Marianu Gaja bo danes v Marianu (pričetek ob 15. uri) odigrala zaostalo tekmo 2. amaterske lige proti tamkajšnjemu moštvu. Maraino je drugi na lestvici z 29 točkami, Gaja pa jih ima le petnajst. Obvestila SK DEVIN obvešča, da bo Stojan sprejemal prijave za Zimske športne igre, ki bodo v Trbižu, 19. t.m., še danes do 21. ure, tel. 220423. PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 8. REDNI OBČNI ZBOR dne 29. marca 1995 ob 18. uri v Borovem športnem centru. JKCUPA obvešča elane, da bosta izredni in redni občni zbor v petek, 24.tm., ob 20.30 v športnem centru v Vižovljah. MC PRIMOTOR organizira v nedeljo, 26. t m. izlet v dolino Kolpe in Gorski Kotar. Obvezno vpisovanje in vse podrobnejše informacije vsak Četrtek, petek in soboto, od 20.30 do 21.30 v gostilni Sancin v Boljuncu (Dean Starec). SK BRDINA organizira smučanje v Franciji (Val Thorens) od 22. do 29. aprila 1995. Informacije na sedežu kluba Proseška ul. 131 na Opčinah vsak pondeljek od 19. do 21. ure. ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO 26 Sreda, 15. marca 1995 Z Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21, 3. - 20.4: Prihajate v obdobje stanovitnosti; vse, Cesar se boste lotili, bo teklo tako gladko kak® reka po oljni strugi. Lotite se torej tudi vzrokov svoje spremenljivosti. BIK 21. 4-20. 5.: Zdelo se vam bo, da boste zdaj zdaj omahnili pod goro nalog, s katerimi ste oprtali svoja ramena. Ne skrbite; vaša ramena so zelo močna, volja pa je še močnejša. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Prevec naprezanja in premalo počitka zagotovo ne koristi vašemu zdra-vju. Ne čudite se torej, ce se bo v vaše ude poselila utrujenost, v dušo pa malodušje. RAK 22. 6. - 22. 7.: Partner bo padel v stanje otroške nebogljenosti, vi pa ga boste nežno potolažili. Ce želite napredovati po poti dozorevanja tudi vi, ga brez sramu posnemajte. LEV 23. 7. - 23. 8.: Vaš duh bo umirjen, mn pa bister in daljnoviden. Izkoristite torej notranje vzdušje in izpeljite že enkrat tisto, kar je treba. Priložnost zamujena ne vrne se nobena. DEVICA 24.8. - 22,9.: Sodelavcu boste »zateži-li« s problemom, ki nima nikakršne zveze z delom. Delo bo sicer trpelo, bo pa zato zacvetelo vaše srce, ko vam bo prisluhnil in ponudil roko. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Treznega uma boste pretresti godljo, v katero ste se zapletli pred kratkim. Uvideti boste, da ste si jo zakuhati sami, čeprav ste vseskozi obtoževati druge. ŠKORPIJON 23.10. - 22.114 Svoje bližnje boste presenetiti s pozornostjo, ki se jim bo zazdela zelo sumljiva Će ničesar ne prikrivate, ne omahujte s priznanjem pravega ozadja. STRELEC 23.11.-21.12.: V vaše življenje bo znova posijal sonček zadovoljstva Bodo trenutki, ko bi od veselja najraje zavriskali, če se le ne bi bali, da vas bodo drujp posnemali. KOZOROG 22.12. • 20.1.: Energije boste imeti ravno toliko, da boste zlahka opraviti najnujnejše zadeve tega dne. ZveCer nikar ne posedajte pred televizorjem; privoščite si umirjen sprehod. VODNAR 21.1. -19. 2.: Čeprav boste hladni kot zima, se boste obnašati, kot da vas kuha vročina Ne dotikajte se danes krhkih kozarcev, niti ne silite v nežna razmerja, ker bo črepinj kot perja RIBI 20.2. - 20.3.: Vnovič bo prišlo do izraza nasprotje med vašo dobro voljo in nespretnostjo, s katero se lotevate nalog, ki si jih zgolj želite, domisliti pa jih niste niti za ped. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. začetnici slovenskega smučarskega trenerja Puhalja, 3. šiitski verski poglavar, 7. najvišji vrh Karavank, 9. trdnjava v glavnem mestu Makedonije, 10. mestna hiša, rotovž, 12. podoba moškega pri molitvi, 13. nekdanji slovenski judoist (Stefan), 14. ime ameriškega filmskega igralca Hackmana, 15. kavč, blazinjak, 16. krog, zaporedje, ciklus, 18. spremljevalci grškega boga ljubezni, 21. snov, materija, 24. pripadnik nekdanjih plemen ob Baltiškem morju, 26. krajša oblika angleškega moškega imena Lenny, 27. belgijski slikar, predhodnik ekspresionizma (James), 28. kdor je sovražno razpoložen proti Zidom, 30. kujanje, 31. prožna mišična cev, po kateri se pretaka kri, 32. nekdanji bolgarski vladar, 33. kemijski znak za nobelij. Navpično: 1. star človek, 2. ljudje, ki ne pripadajo nobeni mono-teistični religiji, ajdi, 3. poudarek, naglas, 4. ime nizozemskega nogometnega asa Van Bastena, 5. nekdanja jugoslovanska plavalka (Darja), 6. ime nekdanje slovenske alpske smučarke Jerman, 7. gosta megla, pomešana s sajami, dimom in izpušnimi plini avtomobilov, 8. nekdanji angleški nogometaš (Gary), 11. avtomobilska oznaka Splita na Hrvaškem, 15. hudoben človek, 17. kemijski znak za erbij, 19. ime ameriške popevkarice Archer, 20. mesto na filipinskem otoku Panay, 21. delo podložnikov v fevdalizmu, 22. rimska boginja ljubezni, 23. stari Slovani, 25. vinorodna rastlina, 27. kemijski znak za einsteinij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 e 13 14 e 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 e 27 28 29 30 31 32 33 '0[\! ‘uasv ‘upz ‘eimf ‘innespue ‘josug ‘nag ‘geg ‘jba) ‘poig ‘jagp ‘bjoz ‘auag ‘gn^ ‘}ubio ‘}Bi}si8eui ‘ap)i ‘![0)s ‘memr ‘gg :ouABiopo/x A3US3H Kamsky-Anand/Indija 1994 V konCnici raznobarvnih lovcev ima beli akti' vnejši trdnjavi in bolje postavljenega kralja-Na potezi je tudi beli, ki z lepim manevrom razkrije vse slabosti Cme pozicije in Se stopnjuj6 prednost.Pri tem je potrebno osvojiti sedm° vrsto, kjer ima Cmi šibka kmeta na poljih a7 iu h7. Kako je belemu to v nadaljevanju tudi uspelo, si oglejmo v rešitvi! Rešitev S potezo l.a6! je beli omelil delovanje cme tt' dnjave na sedmi vrsti. l...Tbe7 / na l...Tc°' 2.ab7 Tb6 3.Td7+ Ke6 4.Th7: in beli po Ld4 La7 omogoči nadaljevanje b kmeta ./ 2.Te6° Te6: 3.Td7+ Ke8 4.Td8+ Kf7 5.Td7+ Keo 6. Ta7: /ponavljanje potez zaradi časovne 3bCu6f flh ske in prehod v dobljeno konCnico / S.-L6^ 7. Ke3! Lb7 8.Kd4 La6: 9.Kd5 Tb6 ID.KcS Teb ll.Th7:in črni se je vdal, saj ne more preprek ti ll...Kf8 12.Th8+ Kf713.Ta8!Enkratno! INDIJA Vedno večje število slonov ogroža pridelke in ljudi Uradni viri molčijo o škodi, ki so jo povzročili doslej V Indiji ne narašča le število prebivalcev, ampak je v državi iz leta v leto več tudi slonov. Vlada, ki je prepovedala lov nanje, namreč ne nadzoruje njihovega razmnoževanja, čeprav sloni že ogrožajo ljudi in njihove pridelke. Večina gozdarskih delavcev poziva vlado, naj odpravi prepoved lova na slone, ker bi se lahko jezni vašCani samovoljno odločili za lov na slone in bi bila tako izničena vsa večletna prizadevanja za ohranitev teh živali. »Vlado že dalj časa prepričujemo, naj izda posebna dovoljenja za lov na slone,« je povedal Ra-mendra Nath Hazarika, višji gozdarski nadzornik v severozahodni državi Assam. V Indiji živi več kot dvajset tisoč slonov, kar pet tisoč pa jih je v tej zvezni državi. Vsako leto sloni v povprečju ubijejo kakih 50 ljudi, veliko škodo pa naredijo tudi na poljih. Odgovorni so prepričani, da bi morali določeno število slonov ujeti in tako preprečiti njihovo razmnoževanje, saj naj bi samce ločili od samic. Hazarika je povedal, da so do leta 1980, ko je začela veljati prepoved o lovu na slone, vsako leto ujeli približno sto slonov. »Zaradi naraščanja števila prebivalcev in vrste drugih dejavnikov je treba omejiti gibanje slonov, saj večkrat povsem opu-stosijo deželo,« je poudaril. Odgovorni v državi Assam so zvezne oblasti pozvali, naj v najbolj ogroženih predelih dovolijo ujeti dvajset slonov na leto. Tako bi vsako le- to v Indiji nadzorovali gibanje kakih sto slonov, saj so podobne zahteve poslale tudi druge indijske države. »Ce bo prošnja zavrnjena, se bo prebivalcev lotila panika in bodo izničena vsa dosedanja prizadevanja,« meni Hazarika. Sloni bodo za mnoge postali nekakšna naravna katastrofa, nic manj nevarna, kot so na primer poplave. »V petih do desetih letih bo problem že tako velik, da bodo vsa dosedanja prizadevanja za ohranitev slonov povsem izničena,« je dodal. Uradni viri molčijo o škodi, ki so jo povzročili sloni. Indijski Časniki so leta 1993 poročali o Čredi slonov, ki so jo zastrupili obupani vašCani, saj večkrat črede v iskanju hrane povsem opustoSijo cele vasi. Lani je Čreda kakih 40 slonov v zahodni Bengaliji poteptala štiri ljudi, več tisoč ljudi pa je dalj časa Živelo v strahu, vse dokler se Čreda ni končno vrnila v gozd. Vaščani so prižgali več bakel in začeli streljati na slone, ker so teptali polja. Preplašene živali so vdrle v vas in uničile veC iz blata zgrajenih koC ter pri tem ubile štiri vaSCane. Neki potepuški mladič, ki ni našel Črede, je leta 1993 strašil po vaseh v državi Assam in ubil več kot 50 ljudi. Čeprav so ga iskali najboljši lovci na slone, se jim je vedno izmuznil. »Uničevalni pohod slonov bo zaustavljen le, če bo spet dovoljen lov nanje,« poudarja Hazarika. Hari Ramachandran, Reuter RGL v pediatrični kliniki V ljubljanski pediatrični kliniki so imeli včeraj kulturni dan, posvečen radiu kot mediju. Ekipa RGL je skušala predstaviti dnevni utrip in življenje malih bolnikov v pediatrični kliniki, pogovarjali pa so se tudi z direktorjem klinike prof. Cirilom Kržišnikom in z drugim medicinskim osebjem. Oddaja, ki je potekala v živo od 9. do 16. ure, je neke vrste dobrodelna akcija, s katero so skušah s pomočjo poslušalcev RGL, posameznikov in podjetij obnoviti in obogatiti knjižnico pediatrične klinike. Pokrovitelj oddaje je bila Medicophar-macia, mlado družinsko podjetje, ustano- vljeno pred tremi leti. Zadetek njihove de-javnosti je temeljil na medicinsko farmacevtski maloprodaji in ortopedski or dinadji s sedežem na Malem trgu. že dv leti zastopajo vodilnega evropskega pr01 zvajalca za področje pomoči in urg611^ podjetje Sohngen iz Nemčije. Ena pr^ ponudb slovenskemu trgu je bil bogat P10 gram sanitetnega materiala v kompletih z3 prvo pomoC. Danes je to vodilno podjeli ; ki skrbi za zdravje in je tudi ekskluzL-O1 slovenski zastopnik ameriškega podjet]^ Johnson&Johnson, ki trajno oskrbuje oh0 Ske oddelke ljubljanskih bolnišnic. -KaS, foto: Bojan Velikonja/BOBu BRANJE Sreda, 15. marca 1995 SLOVENSKA DEDIŠČINA Različne podobe Ljubljanskega gradu (10) .v(-'e je Čuvaj z gradu šti-i'toat ustrelil, je pomeni-°. da gori v Tivoliju, s rettii streli je naznanil P°žar v mestu, z dvema Požar v predmestju in z nUn požar izven mesta. S strelom z gradu se je jp^Oonil tudi poldan, kar 1 bilo opuščeno ob izbm-, b prve svetovne vojne ^ta 1914, leta 1919 pono- o uvedeno. Iz vseh šti- 2 topov hkrati pa se je 0 Pr^ službi božji za radništvo v stolnici ob javnih praznikih. Ta-at se je vsak del obreda vZnjUiil s petimi topov-Urii streli, ki so se od- cuje iz zvonika stolnice. '0llec takih maš pa so na- znanili Ljubljančanom štirje zaporedni streli, ki so pošteno pretresli vso bližnjo okolico gradu. Ljubljančanom je bilo topovsko streljanje z gradu v veliko veselje Da je bilo topovsko streljanje Ljubljančanom res v veliko veselje, nam govori dejstvo, da so si za vsako večjo slovesnost radi naročili streljanje z gradu, čeprav je bilo precej drago. Vsak strel je namreč stal pravi srebrni goldinar, za katerega si lahko drugače kar nekaj dni dobro jedel. Zato so ljubljanski šaljivci ob grmenju z gradu radi rekli, da na gradu spuščajo gol- Gumb z grbom tjubljane z začetka 19. stoletja hranijo v Mestnem muzeju s|| vl ni Ž6lezni zmaj, ki je v petdesetih letih 20. stoletja kra-Kron0ci v gajsko gostišče, je delo mojstra Bertonclja iz pe (Foto:Diana Andjelič) dinarje v zrak. Za vsak strel je bilo treba nekaj nad 0,5 kg debe-lozmatega smodnika, ki je prišel v top v posebni, spodaj za vžig prerezani platneni vrečki, na smodnik pa je prišel še močan naboj. Za naboje so najprej uporabljali stare cunje. Ker pa te pogosto niso zgorele in so po streljanju visele in tlele po drevju ter grozile s požarom, so smeli kasneje uporabljati za naboje le v ta namen na poseben način spleteno in pripravljeno slamo ali ovenelo travo. To zabavno streljanje se je na gradu ohranilo vse do potresa leta 1895. Današnji razgledni stolp, ki že od srede 19. stoletja dominira nad mestom in služi predvsem razgledu, je bil prenovljen in odprt aprila 1982. Takrat so ga odeli tudi v izstopajočo belo barvo, za katero so strokovnjaki trdili, da bo kmalu dobila patinast odtenek, vendar še danes s svojo belino bode v oči. 15. maja 1905 je grad postal last mesta Po potresu leta 1895 je justično ministrstvo ponudilo grad mestni občini ljubljanski v nakup, zanj pa so se potegovah tudi salezijanci. 15. maja 1905 pa ga je za 60 tisoč kron kupila mestna občina, ki je obljubila, da bo namesto smodnišnice na gradu sezidala primerno municij-sko skladišče nekje izven mesta. Tedanji župan Ivan Hribar je imel z gradom velike načrte, saj ga je želel spremeniti v center kulturnega življenja Ljubljane. Toda v teh načrtih ga je prehitela stanovanjska stiska v mestu, tako da je moral velik del gradu nameniti za stanovanja. Med 1. svetovno vojno je grad dobil novo namembnost 15. avgusta 1914 je bila podpisana odredba, s katero so bili grajski prostori ponovno namenjeni političnim zaporom. Vera Senica (Se nadaljuje] JANEZ JAKLIČ Prebujajoča se orientalska lepotica M Istanbul je mesto, ki je od svojega nastanka v 7. stoletju pr. n. št. nenehno na prepihu. Ustanovil ga je legendami Grk Bizas, nato pa ga je v 4. stoletju osvojil rimski cesar Konstantin Veliki in ga preimenoval v Konstantinopel, dokler ga niso v 15. stoletju osvojili Turki in ga preimenovali v Istanbul. Iz mesta ob Bosporju je prišlo v Evropo veliko dobrega, pa tudi slabega. Gorje je prihajalo v 16. in 17. stoletju z vpadi turških vojsk do Dunaja, dobro pa je prihajalo za časa Bizantincev. Cesar Justinijan (527-556) je dal v Konstantinoplu zgraditi cerkev Svete Modrosti -Hagia Sophia. Glavna kupola, katere vrh se dviga 56 metrov visoko nad cerkveno ladjo, je prav tako dostojanstvena in mična kot nekoč. Cerkev je postala do leta 1453 glavno svetišče vzhodnega krščanstva in tudi največja cerkev sveta. Ves krščanski svet se je bridko potožil, ko so jo Osmani, sveža turška moč, spremeniti v mošejo in ne samo to, skoraj vse mošeje osmanskega imperija kasnejšega datuma skušajo posnemati njeno odličnost. Leta 1935 je Kemal Atatiirk proglasil Hagio Sophio za muzej. Burna usoda stavbe je vsepovsod zapustila sledove v obliki številnih prezidav, dozidav, dopolnitev in sprememb. Danes obiskovalec po zunanjosti, v nasprotju z notranjostjo, težko odkrije nekdanji blesk zlatega Bizanca. Justinijan pa je dal svetu še večjo, duhovno zgradbo, temelje zahodne pravne ureditve. K prijetnemu vzdušju v mestu je pri- pomoglo dejstvo, da smo biti gostje mlade zdrave turške družine. Kljub visoki izobrazbi obeh partnerjev se je na vsakem koraku čutilo, da je mož nesporen vladar družine. Iz njunega stanovanja smo se dva dneva zapored potapljati v mestni vrvež, kjer vlada pravi sodobni Babilon. Tu naletiš na Armence, Turke, Kurde, Arabce, Grke, Srbe in druge, ki nenehno hitijo za poslom, za vsakodnevnim koščkom kruha. Bil sem presenečen. Nikjer na teh obrazih nisem zasledil sivine in otožnosti, pa naj je bil to obraz čistilca čevljev, nosača ali uglednega zlatarja v pokritem bazarju. Človeka prevzame svetla iskra tisti trenutek, ko se skuša poistovetiti s tem okoljem. »Kakor Turčija ni Istanbul tudi Istanbul ni samo bazar in trgovska ulica La-Le-Li«, po kateri ga poznajo naši vročični nakupovalno-sindikalni turisti. Ta primera se mi je nehote vsiljevala, ko sem gledal pisane množice, ki so drle skozi pokrit bazar. Tu vidiš vse, od sodobne mlade ženske, delno zakritih žena, pa vse do popolno orokavičenih in v črnino zavitih zenskih postav, ki v večjem številu kakor gosi capljajo za svojim, v belo tuniko odetim gosakom. Da, Turčija je dežela nasprotji. Tu se meša Azija z Evropo, pretklost s sedanjostjo. To je dežela, kjer še vedno vre med narodi, obremenjenimi z zgodovinsko pretklostjo. Vendar je to tudi dežela, ki se je zavedla svojih možnosti in lepot. Turčija je uspavana lepotica, ki se je končno prebudila. (Konec) Zadnje počivališče očeta sodobne Turčije Kemala Ataturka (Foto: Tomaž Škerjanc) Dashiell Hammett Umor v Farevvellu UDI Prišel je prvi služabnik, še vedno Jonove barve. v Skličite vse služabnike in hlapce, naj pridejo v prednjo sobo,” sem krv re^e^' “Poskrbite, da se bodo ta-, ) vsi zbrali. Naj počakajo tam, do-tier ne pride šerif.” Tv, .a’ §osP°d,” je rekel in odšel dol. gi so šli za njim. žal Sem sobe, v kateri je le-, ° trupl0) in odšel v knjižnico na PokT Stran^ bodnika, od koder sem dišc lcal Serifov urad v okrožnem sre-s6 ■ U' Povoril sem z madnikom, ki da/6 ^dtiden. Ko sem mu pove-SV?° zg°dbo, je rekel, da bo šerif Pol ure pri nas. kel ifSe^ Sem v SV010 sobo hi se oble-sluz r,0 ^ gotov- mi je eden od Vsi akn^vOV PdSel povedat, da so se zakn ^ * V Prednji sobi - vsi razen Pinggo in služkinje gospe k° sem preiskoval sobo .______°Wa, je prišel šerif. Bil je belo- las mož z mehkimi modrimi očmi in mehkim glasom, ki je prihajal izpod betih brkov. S sabo je pripeljal tri pomočnike, zdravnika in mrliškega oglednika. “Ringgo in služabnik vam lahko povedo več kot jaz,” sem rekel, potem ko sem se z vsemi rokoval. “Kar najhitreje se bom vrnil. Odpeljal se bom k Sherryju. Kaj ima on s tem, vam bo povedal Ringgo." V garaži sem izbral blaten Chevrolet in se odpeljal k bungalovu. Vrata in okna so bila zaprta, in na trkanje se ni nihče odzval. Po potki, tlakovani s prodniki, sem se vrnil k avtomobilu in se odpeljal v Farevvell. Tam sem zlahka ugotovil, da sta se Sherry in Marcus prejšnje popoldne deset minut po drugi z vlakom odpeljala proti Los Angelesu. Vaški prevoznik je poskrbel za tri velike kovčke in pol ducata potovalk. Brzojavil sem naši podružnici v Los Angelesu in poiskal človeka, ki je dal Sherryju bungalov v najem. O svojih najemnikih mi je lahko povedal samo to, da je razočaran, ker nista ostala niti polna dva tedna. Sherry mu je ključe vrnil s kratkim pisemcem, v katerem je napisal, da so ga nepričakovano poklicali drugam. Pisemce sem vzel. Grafološke preiskave so pogosto koristne. Potem sem si izposodil ključ od bungalova iri se odpeljal spet tja. V bungalovu nisem našel nič pomembnega, samo množico prstnih odtisov, ki bi lahko pozneje prišli še prav. Nič mi ni povedalo, kam sta se moška odpeljala. Vrnil sem se v Kawalowovo hišo. Serif je izprašal že vse osebje. “Iz njih ni mogoče ožeti prav nič,” je rekel. “Nobeden ni ničesar ne videl ne slišal. Vsa od sinoči, ko je Kawalow odšel spat, pa do danes zjutraj, ko je služabnik ob osmih od- prl vrata, da bi ga zbudil, in ga našel mrtvega. Ati veste vi kaj več?” “Ne. Kaj so vam povedali o Sherryju?” “Ah, ja. Ta bo najbrž pravi, kaj?" “Da. Pravijo, da se je včeraj popoldne s svojim služabnikom odpeljal v Los Angeles. Kaj je res, bomo menda že ugotoviti. Kaj pa pravi zdravnik?” “Da je bil ubit danes zjutraj med drugo in četrto. S precej velikim nožem. Gladek rez kot s sabljo od leve na desno, kot da je storilec levičar." “Gladek rez mogoče,” sem pritrdil, “nikakor pa ne kot s sabljo. Bil je počasnejši. Zamah s sabljo redko naredi ukrivljen rez, če pa ga že, je rez ukrivljen ravno v nasprotni smeri kot tale.” “Da, razumem. Je ta Sherry levičar?” “Ne vem." Vprašal sem se, ati je levičar morda Marcus. “Ste nož našli?” “Niti sledi ne. In kar je še huje, sploh ničesar nismo našli, ne v hiši ne zunaj nje. Smešno, da ni ta Kawalow, ki ga je bilo, kot pravijo, zelo strah, vsega zaprl in zapahnil. Njegova okna so bila odprta. Z lestvijo je lahko vsak prišel noter. Pa tudi vrata njegove sobe niso bila zaklenjena.” “Za to je lahko cel ducat vzrokov. Morda..." K vratom je prišel širokopleč možak, eden izmed uradnikov, in rekel: “Našli smo nož.” S šerifom sva šla za njim. Povedel naju je na tisto stran hiše, na kateri so bila okna Kawalowove spalnice. Rezilo noža je bilo zapičeno v tla med tiekaj grmi ob robu poti, ki je vodila v bivališče hlapcev. Ročaj noža - rdeče pobarvan les -je malo poševno štrlel proti hiši. Rezila se je držalo malo krvi, večino je obrisala mehka zemlja. Na rdečem ročaju ni bilo ne krvi ne kakega prstnega odtisa. (Se nadaljuje) /L 28 Sreda, 15. marca 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT’'. MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON* ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER 4 66 6A6 A VREMENSKA SLIKA Nad Rusijo in delom Skandinavije je območje visokega zračnega pritiska, drugod nad Evropo pa je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena fronta bo popoldne dosegla zahodne Alpe. S severozahodnimi vetrovi doteka nad nase kraje postopno toplejši in tudi bolj suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki^^ zavQ()\* X 1010 1000 990 OS L . 0/2 , STOCKHOLM 0/4 o 1020 63- 6 o perature so bile izmerjei aj ob 7. in 13. url Temperatui DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.16 in zašlo ob 18.07. Dan bo dolg 11 ur in 51 minut. Luna bo vzšla ob 16.37 in zašla ob 5.03. PLIMOVANJE Danes: ob 2.36 najnizje -34 cm, ob 8.27 najvisje 40 cm, ob 14.39 najnizje -51 cm, ob 20.59 najvisje 50 cm. lutri: ob 3.05 najnizje -41 cm, ob 9.01 najvisje 43 cm, ob 15.07 najnižje -52 cm, ob 21.25 najvisje 54 cm. 5Z LONDON 3/9 ° K0BEN AVh-----/ AMSTERDAM J/13 „ _ PARIZ ° 2/14 . "VLIN BRI ,EU 00/14 HELSINO -3/1 S VARŠAVA 0-8/0 6 6 ZEr.VA 2/11 ° MILANO O 3/14 DUNAJ 0-1/9 LJUBLJANA ° 8/-2 1030 1020 KIJEV O 1010 MADRID 2/19 BEOGRAD 0-3/9 RIM 4/17 BUKAREŠTA o-5'1 6 "S 'o SKOPJE O v. 6x~ ■ ATENE - A sš SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 130 Rogla 5 na 150 do 180 Kope do 120 Krvavec 5 na 210 Vogel 325 Zelenica 90 do 240 Kalic do 40 cm Kanin 140 do 345 Kohla 10 -150 Kranjska Gora 30 -100 Soriška planina 190 Velika planina 100 do 200 Cerkno do 130 Rakitna 15 Naprave obratujejo na vseh omenjenih smudsdh, na Voglu je odprt Žagarjev graben, na kobli med tednom obratujejo samo sedežnice, obratujejo tudi naprave v Podkorenu in vlečnica v Planici. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Soriški planini, Veliki planini, Kopah, Kalicu, Voglu, v Kranjski Gori in Logarski dolini. Na Kalicu je urejeno tudi sankališče. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Veliko planino, Koblo, Vogel, iz Cerknega ter med Gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu. Dostop na smučišča Mariborsko Pohorje in Kope je možen samo z zimsko opremo. BIOPROGNO; Dopoldne bo vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi ugoden, toda do večera bodo vremensko občutljivi ljudje že zaznali obremenilne učinke. Spanje bo moteno. ONESNAŽEI^ Konc. Sik v mg/m’ 13.03. med 6 in 7 uro LJ Bežigrad............8 Maribor...............22 Trbovlje..............38 Velenje...............10 Celje.................68 Hrastnik..............19 DANES GRADEC S X3 TRBIŽ S M. SOBOTA O KRANJSKA GORA CELOVEC ^ a-3 O 6/0 MARIBOR ° »z-4 o . S. GRADEC o 63 ZAGREB O Slovenija: Delno jasno bo zmerno oblačnostjo, zvečor . bo od zahoda znova poobla lo. Burja bo oslabela Temp6" rature od 3 do 7° G Sosednje pokrajine: Delno P sno bo z zmerno oblačnost) Burja bo oslabela svet / slika pri-sliki!.zgodba pri zgodbi...pa še res je mmk Kitajske ceste so nevarnejše od bosanskih PEKING - Na avtocesti, ki povezuje Peking z Shenzhe-nora, je v prometni nesreči izgubilo življenje 26 od 48 potnikov avtobusa, ki je zgrmel po 70-metr-skem bregu, potem ko ga je na nekem ostrem ovinku prehiteval težak tovornjak. To je le zadnja prometna nesreča na Kitajskem. NiC čudnega torej, da je dnevnik Remin Ribao vCeraj zapisal, da so kitajske ceste nevarnejše od bosanskih. Na kitajskih cestah namreč v povprečju dnevo umre 182 oseb, telesne poškodbe pa zadobi 408 ljudi. Takih številk ne zabeležijo niti v bosaskem vojnem spopadu. Marsikdo bo ob tem pomislil, da te številke glede na kitajsko populacijo niso niti tako pretirane. Ce pa navedemo, da je na Kitajskem le nekaj več kot 2 milijona vozil (desetina vozil, ki kroži v Italiji), je vsakomur razumljivo, da Remin Ribao-va primerjava z Bosno ni pretirana. Za tako težak krvni davek pa je krivo težko sožitje šoferjev z milijoni kolesarjev in pešcev, ki preskakujejo celo avtomobilske pregrade, da bi si skrajšali pot Šoferjem pa je povsem normalno, da izsiljujejo prednost. Boj proti levkemiji 10-letiie deklice zdravstvene službe se namreč ni zdelo vredno zapraviti 70 tisoC funtov za umirajočo deklico in so jo zato raje prepustili na milost in nemilost usodi, s tem pa seveda pretresli starše in javnost (ki je istočasno izvedela, da zdravstvena služba z isto vsoto na primer ohranja pri življenju 79-let-nika - ki si pri svojih letih sploh ni pričakoval tolikšne pozornosti). Deklica, ki jo vsi poznajo z anonimnim vzdevkom »deklica B«, je dobila prvo dozo zdravil skozi cevko v prsnem kosu. Na tak način se bo zdravila en teden, nato ji bodo vzeli vzorec hrbtnega mozga in ugotovili, ali je zdravljenje doseglo zaželjeni učinek. Temu bo sledil Se en ciklus kemoterapije in Sele zatem bodo zdravniki londonskega Portland Hospitala diagnosticirali, ali bo-deklici mogoče presaditi kostni mozeg zdrave sestrice. Pogumna »deklica B« ima samo eno desetino možnosti, da preživi prvo fazo zdravljenja in eno stotino možnosti, da popolnoma ozdravi. Ce bi ji to uspelo, kot upajo milijoni angleških podložnikov, bi to bil odličen opomin za državno zdravstveno službo, kjer imajo očitno zadnjo besedo računovodje, zdravniki pa se morajo odločati na podlagi.pogojev, ki so ljudem povsem nerazumljivi. JMsS® Šk@Mk@ Mfe as Msegto ate® LONDON - V modri spalni srajčki in s trudnim nasmeškom na ustnicah je neka angleška desetletnica v ospredju javne pozornosti v Veliki Britaniji. Deklica umira za levkemijo, vendar je zasedaj zmagala po- membno bitko proti državi. Z denarno pomočjo neznanega dobrotnika se je pričela zdraviti s kemoterapijo, ki ji jo je državna zdravstvena služba odrekla, ker je njen primer skoraj brezupen. Zdravnikom angleške Nagrada za Diano Ameriška pevka Diana Ross je te dni v Los Angelesu bila deležna posebne nagrade za svoje delo (AP)