Političen list za slovenski narod.
fl polu projenan Telja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gid., za en mesec 1 (fld. 40 kr. V »dmiotstrmeljl prejeman velJA: Za oelo leto 12 (fld., za pol leta <> gld., za četrt leta S fld., ta en »¡«sec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 g-ld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekapedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev. 281.
7 Ljubljani, v petek 0. decembra 1889.
Letnilt XVII.
Nevarna politiku — ob zadnji uri.
H.
Letos so imeli nemški strelci svojo slavnost v glavnem mestu zelen« Štajarske. Tem povodom, kakor smo čitali v nemških listih, bilo je napisano na slavolokih, nabito na vogalih:
„Scharfes Aiug' und eiehere Hand Gelten viel un deutsohen Land."
Za iiemške strelce je to geslo jako primerno, ker imeti morajo dobro oko in je tudi imajo.
Diplomatje in politiki po poklicu, ti pa niso strelci ali so le slabi učenci. Evropski mir čuvajo v Bolgariji, a na Kreti bluje ognjenik. Bali so se diplomati in mi ž njimi, da bode revoluoijska furija zanesla ogenj v sosedae državice ter zanetila požar, kateri navadno imenujemo vzhodno vprašanje. Bistro oko živega strelca bi bilo zapazilo to divjo zver, ki plaši vedno vso Evropo, ali diplomati si neso vedeli sveta. ^Deliraut regee, plectuntur Achivi." In ti Ahajci, ki so navadno tepeni, to so po naših mislih narodi evropski. V Evropi pa j« tudi država Avstrija.
Nesrečne roke delujejo v marsikateri evropski državi. Ne govorimo o Italiji, Franciji, Srbiji, ker te države so, žal, le žoge evropske politike, in zdravniki večkrat poskušajo svojo spretnost tudi na živem mesu. Mi imamo v mislih le našo domovino.
Prostost, kako sladka je ta beseda, koliko nadarjenih pesnikov je opevalo ta dar božji, napovedovalo zlate čase, ako zmaga takozvani liberalizem ter kot kvas prešine mase vseh narodov.
In če se danes ozremo po širni naši domovini, vidimo, da so vedno še sprte stranke, v prepiru narodi med seboj, da ne stoje v istih vrstah zn pravo svojo prostost. V svojih glasilih se ovajajo kot nasprotniki naroda, neprijatelji države in prestavnega prestola. Živimo v času, ki ne prenaša proste besede na pravem mestu, in taki časi so navadno povoduo lastavice pred nevihto. Narodi, ki se ni60 oprostili takih ovaduhov, so revno poginili ter zginili v zgo-
dovini. Nevarna in pogubna je taka politika, ako boljši elementi zgubljajo pogum ter prepuščajo bojišče nezadovoljnežem, ki nete prepir med strankami, narodi in verami.
Na videz je modra politika, ako izkušeni državniki izigrajo stranko proti stranki, da vse nad-vladajo. Knez Bismarek znd tako igro, toda on je sam priznal, da bi s tem rad pokopal parlamentarizem. Njemu se ni treba bati slabih posledic, kajti leti 18G6 in 1870 sta zjedinili nemški narod, ker Prusija je središče, ki oživlja duhove in vleče n&-se. Sedanji Nemci vedo po večini, kako žalostno je bilo njihovo stanje prej, zato odpuščajo Bismarcku tudi velike napake.
A pri nas v Avstriji je drugače. Mi ne smemo dopustiti, da se nam vzemo takozvana etična imponderabilija. Zločin je, ako se stranka hujska proti stranki. Ako nam ne bode dobro doma, ako nam sovraštvo greni življenje, to je kužna bolezen za imponderabilija, ki eo neobhodno potrebna za obstanek države.
Nevarna je politika one vlade, ki nobeni stranki ne izpolni opravičenih željil, temveč vse nateguje na Prokrustovo posteljo istodobne politike. S tem se goje neplemenite težnje v človeških prsih. Oče, ki jednemu svojemu sinu vse želje odbije, češ, da se bode ta sin potolažil, ker je tudi njegovemu bratu, kateri živi z bratom v jezi, odbil vse prošnje, ta oče ni moder, ni vzgleden. In na to naj bi se ozirali državniki.
Nevarna politika je dalje ona, ki hoče rešiti socijalno vprašanje z zaporom in odgonom.
Obče je priznano, da je socijalno vprašanje že sedaj tudi v naši državi jako pereče. To trka že s silo na vrata, in bati se moramo, da bode v kratkem to silno zlo potisnilo v ozadje vsa druga, da bode moral utihniti boj za materinega jezika sladki glas in bode skrajna sila odmevala po deželah: Dajte nam kruha! Mi sami smo te dni že večkrat mislili: Je li vreden ves boj, ves medsebojni prepir onih
t
malih vspehov, katere si priborimo, dočim nam kme in obrtnik medlita v revščini in pomanjkanji?
Letos smo imeli ne daleč žalosten vzgled, kako je delavec vrgel v srdu lopato na stran, videč, da se trudi v znoju skoraj noč in dan v podzemeljskih temnih rovih, a pri tem trpi grenko lakoto. Kaz-gnali so jih mnogo na vse strani, a s tem se po našem nemerodajnem mnenji le množi število anarhistov. Lokalni štrajki niso konečni namen, temveč le predigre, poskusi svetovnega štrajka, ki uam preti v prihodnjosti. Tedaj ne bodo zadostovali mali vojaški oddelki. Stari Oksonstjerna se ni zmotil za vse slučaje. Želimo, da bi bili krivi preroki.
Ugovarjalo se nam bode, ali naj uprava pokaže svojo slabost, ali naj se udii delavcem? Ne, nasprotno 1 Brez odloga morali bi iti dotični faktorji s tovarniškimi in rudniškimi nadzorniki na lice mesta, za-slišati pritožbe delavcev, presoditi jih ter za opravičene pokazati dobro voljo, odločno moč. Nasprotno bi se morale neopravičene želje resno zavrniti. Ako je bila potrebna sila, bili so solidni delavci prva pomoč za pomirjanje.
Proč torej s politiko, da so narodi nič, in oblast vse. Oblast je od Boga, za blagor prebivalstva, ne radi nje same. In tu, gospoda, je jedna slaba stran sedanjega zistema, je ona neodločnost, pomanjkanje prave energije, da je še vedno v moči neka postranska vlada, ki ovira plodonosno delovanje. In ta postranska vlada je oni vkoreninjeni liberalizem, ki je na videz lep, a v bistvu despotizem, ki je delavske stanove sicer oprostil tlake in desetine, a vkoval je v železne verige brezmejne in nenaravne konkurencije in židovskega kapitala. Ko bi danes hotel vpeljati kdo tlako iu desetino, trdili bi tudi mi, da je blazen, akoravno priznavamo mi in mnogi z nami, da se je tedaj kmetu, obrtniku in meščanu bolje godilo.
In če bode visoka vlada to hotela spoznati, utegne priti boljša bodočnost. Seve potem pa no sme veljati teorija: „Kar nikomur ni všeč v Avstriji, to je avstrijsko." To bi pomenilo, da je naloga Av-
LISTEK.
Strašno maščevanje.
(Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj.)
(Dalje.)
„S čim bodeš vsprejel goste, gospod? Od travnika sem idejo Ljahi!" reče Stecko, stopivši v hišo.
„Vem, čemu gredo", izpregovori Danilo, dvi-gaje se z mesta. „Sedlajte konje, zvesti moji sluge! nadevajte opravo! sablje na golo! ne zabite nabrati tudi svinčenega zrna: s častjo je treba iti naproti gostom 1"
A niso se že useli kozaki na konje in pripravili mušket, že so pustili Ljahi goro za seboj, kakor bi pal jeseni list z drevesa na zemljo.
„E, tu se lahko s kom pogovoriš!" reče Danilo, gledaje na tolste gospode, važno majajoče se spredaj na konjih, v zlatej opravi: „vidi se, da se nam je še jedenkrat poigrati na slavo! Poveseli se, duša kozaška, poslednjikrat! Badostite se, fantje, prišel je naš praznik!"
In šla je po gorah veselost in zapiroval je pir: šalijo se meči, letajo svinčenke, razgetajo in topotajo konji: kriku nori glava; dimu slepš oči, vse se je zmešalo; no kozak čuje, kde je drug, kje nedrug; zasvrči krogla — sovražni jezdec zvali se s konja; zablesti sablja — po zemlji vali se glava, mrmrajo
z jezikom brezvezne besede. A vidi se v tolpi rdeči vršiček kozaške čepice gospoda Danila; v oči ti bode zlati pas na sinjem rokavniku; kakor vihra vije se griva vranca konja; kakor ptica leta on sem in tjii; zaupije časih in maha z damaščenko, dela na desno in levo. Delaj, kozak! raduj se kozak! veseli mlade-niško srce; a ne zagledaj se v zlate rokavnike; poteptaj pod noge zlato in kamenje! Raduj se, kozak! a ozri se nazaj, nečastni Ljahi zažigajo že koče in odganjajo preplašeno živino. In kakor vihra povrne se Danilo nazaj in čepica z rdečim vršičkom miglja že poleg koč in tolpa okrog njega se tanjša. Ne jedno ali dve uri bijejo se kozaki in Ljahi; malo ostane teh in onih; a ne ostane Danilo: zbija s sedla z dolgim kopjem svojim, teptii z besnim konjem pešce. Zo se je izčistil dfor, že začno bežati Ljahi; že ropajo kozaki z ubitih zlate rokavnike in bogato opravo, že se pripravlja Danilo za pogon in ozira se, da bi sklical svojo . . . in ves zakipi jeze: pokazal so mu je Katarinin oče. Glej, na gori stoji in meri na-nj z mušketo. Danilo požene konja naravnost proti njemu . . . Kozak, na pogubo greš! . . . Muškota poči — in čarovnik zgine za goro. Samo zvesti Stecko jo videl, kako je za-bliščala krasna odeja in čudna čepica. Zamaje so kozak in zvali na zemljo. Nagne se zvesti Stecko k svojemu gospodu — leži gospod njegov, stegnovši se po zemlji in zakrivši jasne oči; aloja kri zakipi
na prsih. Vidi se, da je čul zvestega slugo svojega; tiho privzdigne veki, blesnezočmi: „Zdrav, Stecko! reci Katarini, da ne zavrže sina! ne zavrzite ga tudi vi, moji zvesti sluge!" in utihne. Izletela je kozaška duša iz plemenitega telesa; posinela so usta; spi kozak nevzdramno; zaihti zvesti sluga in mahne z roko Katarini: „Pojdi, gospa, pojdi, malo opijanil se jo mož tvoj; pijan leži na vlažnej zemlji, dolgo se ne strežne!" Ž rokama plesne Katarina ter se zvali kakor snop na mrtvo telo. „Mož moj! ti ležiš tukaj z zaprtimi očmi? Vstani, nenagledni moj sokol, stegni svojo roko! privzdigni jo! poglej vsaj jedenkrat na svojo Katarino, zgani usta, izgovori vsaj jedno besedico ! . . . A ti molčiš, ti molčiš, jasni moj gospod! posinel si kakor črno morje; srce tvoje ne bije! Zakaj si tako hladen, mož moj? vidi se, da jok moj ni glasen, ne more to vzbuditi! Kdo pa povede sedaj polke tvoje? Koga ponese tvoj vranee? Kdo glasno zamrmra in zamahne s sabljo pred kozaki? Kozaki! kozaki! kje je čast in slava vaša! Leži čast in slava vaša, z zaprtimi očmi, na vlažnej zemlji.- Pokopljite me, pokopljite me ž njim vred ! zasipljite mi oči z zemljo! denito mi javorjeve deske na bele grudi 1 Meni ni treba več krasote svoje I" Plače in ubija se Katarina; a vsa daljava se zakriva s prahom: stari esaul Gorobec hiti na pomoč.
(Dalje sledi.)
Btrije vzgajati le pesimiste, lenezadovoljneže. In res so se pojavili pe»*dovajjneži med Nemcj iu Slovani, ki sa imenujejo .odločnejša stranfea". fo znamenje je nevarno ob »adnji uri._
Iz hrvatskega sabora.
(Izvirpo poročilo.*)
V našem Bftboru traja razprava o bodočem proračunu ža od minolega tqrka, premda se je mislilo, da bode hitreje končana nego druga leta. Saj psa?
vega smisla ta razprava zares nima, kajti mi nimamo samostalnega proračuna. Kar nam so odločili v Pešti, s tem moramo biti zadovoljni; niti moremo te svote povečati, niti zmanjšati, nego se ima točno upotrebiti, kakor se je vlada hrvatska dogovorila z ogersko. Ko bi nastopile pri nas kake neprevidne potrebe, nimamo jih s čim pokriti in obrniti bi se morali do ogerske vlade, ko bi hoteli v takem slučaju kaj ukreniti. Vkljub temu pa je vendar navada, da se pri pretresanju tega navideznega proračuna muogo govori; posebno opozicija ne prepusti noben-krat, da ne bi spomnila in navela vse krivice, ki se gode našemu narodu. To sicer ne koristi, ali je v toliko dobro, da se duh narodni ohrani v narodu svež in da se ne pozabijo pravice in povlastice naroda.
Že prvi dan razprave se .je javilo šest govornikov. Prvi je izpregovoril izvestitelj Miškatovič po svojej starej navadi precej mrtvo, kajti čemu bi se trudil z dokazi, saj dobro ve, da bode večina sprejela proračun, kakor lanski, pa se je zatorej tudi na isti pozval. Samo nekaj je moral razjasniti, namreč mali delicit v letošnjem proračunu, ki je zato nastal, ker se je letos računalo še po starem ključu 45% mesto 44°/0. Kako bode pa mogoče, da bode k letu veča svota od 44% nego od 45%, to morejo verovati samo privrženci njegovo stranke. On sicer trdi, da se bodo k letu računali neki novi dohodki, ki bodo dali toliko več, za kolikor je manji postotek. Te besede so izgovorjene tje v veter, kajti dr. Frank je dobro dokazal, da to ni mogoče, nego da bode Hrvatska vsako leto prikračena najmanje za 100.000 gl.
čudno je, da se je precej za poročevalcem letos vzdignil oddelni predstojnik Stankovio. Vse je pričakovalo, da bode razvil kak novi program vladne uprave za bodoče leto, ali to se ni zgodilo nego je obrazložil samo neke razlike med letošnjim in lanskim proračunom. Tedaj je bil ves govor brez vsake važnosti.
Prčcej za tem je spregovoril dr. Starčevič ter je po svojej starej navadi le grajal vse, kar se je dozdaj v našem saboru godilo. Huduje se posebno na neodvisno narodno stranko in na škofa Stros-mayerja ter kanonika Račkega, da so oni največ krivi, ko se je nagodba pregledala ter pri tej zgodi prodali zemljo Magjarom. Vsakemu je znano, da pregledana nagodba Hrvatom zares ni nič pomogla, razun da se je bila zemlja nekoliko let za bana Mažuraniča umirila. Vendar pa dr. Starčevič dela veliko krivico Strosmayerju in Račkemu, kajti ravno ta dva zastopnika nista pristala na revizijo, ker sta zahtevala samostalne finance, ali jih Magjari niso hoteli dati. Toda Starčevič kakor tudi njegov privrženec baron Rukavina v enej od sledečih sej po krivici napadata oba zaslužna domoljuba. Stranka prava greši dan za dnevom najhuje v tem, da obre-kuje najbolj zaslužne može; s tem pa pred pametnim svetom obsojuje samo sebe. V tej stranki najdejo se pa vendar bolj trezni elementi, kar dokazuje govor poslanca Pisačiča. On je sicer malo govoril, ali je z nekimi nepobitnimi dokazi razjasnil, da razprava o proračunu ni nič drugega nego formalnost, kajti vlada vendar dela, kar hoče. Najboljši dokaz za to je arhivalno vprašanje, ki še dandanes ni rešeno, čeravno je sabor sklenil, da se mora rešiti in je vlada tudi obljubila, da bode to storila čim preje.
Na te govore se ni vzdignil nikdo od vlade, ker menda niso bili pripravni, da odgovore nd-nje. Zdaj se vzdigne eden najboljših govornikov našega sabora dr. Amruš ter je govoril skoraj dve uri. Večina ga je pomljivo poslušala, čeravno ji ni bilo po volji, kar jej je povedal. On se drži čvrsto načela, da je Hrvatska država ravno tako kakor Ogerska, in da ste one sklenili medsebojno zvezo kot državi, tedaj niste Ogerska in Hrvatska ena država, v ka-terej so, seveda, Hrvati podvrženi Madjarom, kakor večina misli in dela. Čvrsti so bili dokazi, s katerimi je govornik to dokazal, vsi argumenti vzeti iz besedij samih sestavljačev nagodbe iu iz besedij
*) Za več dni zaostalo vsled pomanjkanja prostora.
Op. vred.
magjarskih državnikov. Ta govor pobiti, je kaj težkq, vendar pa s§ je odločil za to sam ban, ki je govc^jl skoraj celi dve itfj ter z finimi dovtipi iu prvimi frazami zabaval večino hfvatskega sabora. P» je večina hurgg pozdravljala, ni nič novega, saj ga ona smatri svojim najodličnejšim govornikom. To so pravi Trojanci, popolnoma zaslepljeni z lepili frazami svojega vodje. (Konoe sledi.)
-x_... _ ..... ...............
llačenska dolina in Krka.
(Izviren dopis.)
Krka je že pri iaviru dokaj velika reka; pre-skrbljujejo jo z vodo tri prav velike doline: dobre-poljska, šmarska in višniegorska. Ob deževji pa naraste sicer mirna voda včasih v veliko in deročo reko. Letošnje leto nas je večkrat iznenadila s svojo silovitostjo; stopila je na več krajih iz struge, poplavila veliko polja, tu in tam vzela kaj seboj. Mlini in žage, ki jih goni, bili so zaliti z vodo, da so cele tedne lepo v vodi počivali. Kaj takega o Krki tudi najstarejši ljudje ne pripovedujejo iu ne pomnijo.
Ti dogodki so prebivalce ob Krki opozorili na stvar, katero hočem danes tudi „Slovenčevim" bralcem opisati. Nekaj časa smo molčali in čakali, kaj bode bodočnost učila o nekem pričetem delu; če tudi smo že naprej vedeli, kaj se bode zgodilo. Zdaj pa nas je že skušnja podučila, da če dlje časa molčimo in čakamo, slabeje bo za nas, več škode bo-demo trpeli.
Največ vode priteka Krki iz račenske doline. Po tej dolini teče voda „Račna", v koncu doline izgine pod zemljo iu pride po enournem podzemeljskem teku kot Krka pri vasi Grad v krški dolini na dan. Ker potok Račna ni imel pravih odtokov, je voda le počasi lezla v zemljo in prigodilo se je ob večjih deževjih, da je bila cela račenska dolina poplavljena.
Pred nekimi leti so se obrnili prebivalci račenske doline do deželne vlade in jo prosili, naj jim ona priskoči na pomoč in na kak način obvaruje vednih povodnji. Deželna vlada je dovolila neko svoto, da se preiskuj e, na kateri način bi se dalo Račanom pomagati. Poslani inžener je stvar preiskaval in ne samo preiskava), kar je bila njegova naloga, on je segel še dalje, odprl in obzidal je precčj širok rov v spodnjem delu doline, ki naj bi požiral vodo, ki se zbira tukaj ob deževji. Za malo, tudi srednjo povodenj pomagano je bilo nesrečnim prebivalcem.
Pri prvi povodnji so se kazali za Račane dobri nasledki pričetih del; voda se je veliko hitreje odtekala v podzemeljske votline.
To bi bilo vse dobro, lepo in hvalevredno, ko bi se le ne bile kmalu pokazale tudi slabe strani teh podjetij. Voda je prišla hitro in v veliko večji množini v podzemeljske votline, udarila je po stranskih jamah najprvo na lučensko polje, ki leži nižje, kakor r&čensko, in je poplavila velik del, ki še nikdar ni bil poplavljen. — Bruhnila je pa tudi z večjo močjo in v večji meri pri izviru Krke na dan, prestopila bregove in poplavila kraje, ki so bili prej vselej varni, naj je bila povodenj še tako velika in deževje še toliko časa trajalo. Račenska dolina je bila v pravem pomenu besede regulator za Krko pri izviru; teden, tudi štirinajst dnij je tekla vedno enako velika iz zemlje. Škodo trpi zaradi hitrejšega odtekanja sedaj zgornji del krške doline v prvi vrsti.
Vprašamo pa sedaj vse gospode, ki so vodili dela pri osuševanji račenske doline: Kako so mogli, ko so vendar vedeli, da bo odpeljana voda čez nekoliko časa zopet prišla na dan in drugim škodo delala, pričeti to delo, predno niso zagotovili tudi druge proti škodi? S katero pravico in po kateri vodni postavi se sme eden škode varovati, pa drugi v škodo pripraviti? Iz srca privoščimo nesrečnim prebivalcem v račenski dolini hitre in izdatne pomoči; ali na ta način, da bi naša dolina škodo trpela, se to ne sme zgoditi, temu smo primorani v lastno obrambo oporekati.
Reka mora se pričeti vravnavati pri izlivu, ne pa pri izviru. Sploh pa se je vedno govorilo, da imajo gospodje nalog, reč najprvo samo preiskavati, in potem na podlagi preiskavanj delo pričeti in iz-gotoviti. Po naših sicer ne merodajnih mislih je to delo prehitro storjeno in bo imelo za marsikaterega silno slabo in resne nasledke.
Kar pa nas je še bolj vzbudilo iz spanja, je to, da je naš deželni zbor znova dovolil za osuševanje račenske doline 2000 gld. s priporočilom na
visoko vlado, naj ona dii še 3000 gld. v ta namen. Opomnimo tukaj javno viselo vlajjq jg mša gg. poslanca, ako se delo tako «adaljnje, kakor gg je sedaj priia|o, in 6e torej rovi razširijo, jeztjfj iztrebijo, da potem preti krtyj dolini še večj» ^oda, in nikakot ni nemogoče, d| bodo naši pqslanei morali dvajsetkrat toliko pode|itj krški dolini za vravnave vode. Topo v pojasnila!
Politični pregled.
v Ljubljani, 6. decembra. Motrim {e dežele.
Državni zbor se bo po božičnih praznikih zopet sešel dne 10. januarija, ne pa, kakor se je začetkom trdilo, še-le koncem istega meseca. Tako so vsaj zvedli „Nar. L.". Dr. Matuš, ki se je odpovedal poslu glavnega proračunskega poročevalca, namerava sploh odložiti tudi državnozborski mandat, ker je postal vrhovni ravnatelj češke deželne banke.
Centrums ki klub se sedaj posvetuje o svojem nadaljnem postopanji, posebno glede verske šole. Kaj je v tem oziru sklenil, ni še došlo v javnost. Gotovo je toliko, da se centrumska stranka ne bo spojila s Hohenwartovim klubom. Sejam predseduje grof Brandis, stalni načelnik pa še ni izvoljen.
Konferencija desničarskih zaupnih mož je izvrševalnemu odseku naročila, naj natanko sestavi in potem izvede dogovore tega posvetovanja.
Husitizem, rodi na Češkem vedno lepše sadove. Na češkem vseučilišči je minole dni profesor Massaryk, ki je od katoliške k angličanski cerkvi prestopil, predaval o nravnostni čistosti Husovi. Di-jaštvo je veselja skoraj znorelo. Prof. Rožek je v svojem kolegiji razpravljal avstrijsko zgodovino ter pri tem rekel: „Če je bil Hus krivoverec, potem je bil tudi sv. Avguštin in smo mi vsi". Slušatelji so pričeli pri teh besedah ploskati in rujoveti. Posebno slednjemu gospodu profesorju bi se lahko reklo: Če je Vaša zgodovina tako v vseh drugih ozirih nepristranska, kakor v verskem, potem ni niti češka, niti — avstrijska!
Predvčeraj je v hrvatskem saboru sekcijski načelnik Stankovic skušal ugovore opozicijonalnih poslancev zoper proračun ovreči, posebno pa je nasproti Markoviču in Franku razgrajal ter naglašal, da Hrvatska še nikdar poprej ni imela večje samouprave, kakor baš sedaj. Poročevalec Miškatovič je priporočil, naj se proračunska predloga potrdi za podlago nadrobni razpravi, čemur je vladna večina zbornice seveda radovoljno ustregla.
V n a is je države.
„Daily News" poročajo iz „zanesljivega" diplomatskega vira: Avstro-ogerski poslauik v Belem-gradu je srbskemu ministerskemu predsedniku resne opomine poslal zaradi neprestanih napadov srbskega časopisja zoper avstrijsko vlado in hujskanja Bosne k vstaji. Izjavil je, da bodo prijateljske razmere takoj pretrgane mej obema državama, ako se ne bo nemudoma temu odpomoglo. Gruič je obljubil, da bo storil, kar je v njegovi moči. Kakor znano, bilo je vsled tega že več listov zaplenjenih.
Bolgarskemu sobranju je finančni minister že predložil del državnega proračuna za prihodnje leto. Dvorovina knezova znaša na leto 990.000 frankov. Narodni zbor stane 586.000, ministerski sovet 33.000 frankov. Potrebščina ministerstva zunanjih zadev, kateremu je podredjena tudi pošta z brzoja-vom, je letos dosegla znesek 4,343.349 frankov. Ministrova plača je 21.000 frankov, ona metropolitov 6000 do 8000 frankov. Pravosodnje ministerstvo ima proračun 3,917.086 frankov. Plače sodnikov so od 4000 do 8000 frankov. Ministerstvo notranjih zadev tirja 8,292.129 frankov. Plače prefektov so po 7200 fr„ 5400 fr. in 4800 fr. Za bolnišnice se bo izdalo 691.000 frankov. Dispozicijski zaklad ministrov znaša 30.000 frankov. Proračun finančnega in vojnega ministra še nista predložena.
„Daily News" so poročale, da se vrše mej Rusijo in Turčijo obravnave o tem, da bi Turčija Rusiji odstopila del Armenije, slednja pa se za odškodnino odpovedala ostalemu znesku vojne odškodnine. „Journal de St. Petersbourg" tej trditvi najodločneje oporeka.
Italijanski kralj je minolo soboto potrdil izvrševalne določbe k novemu „codice penale", ki bo dnč 1. januarija 1890 postal pravomočen. Zloglasni člen 101 je ostal nepremenjen. Kakor znano, določuje ta točka kazen do dosmrtne ječe za vsakega, kdor v cerkvenem smislu razpravlja rimsko vprašanje. S tem je dano prostozidarjem v roke orožje zoper duhovnike in verne katoličane, vsled katerega so slednji brez varstva in popolnoma oropani prostosti. — Zbornica je takoj drugi dan, ko jej je bil načrt o preosnovi pobožnih ustanov izročen, pričela razpravo o tem predmetu ter jako nujno potrjevala člen za členom. Pota točka določuje, da so od vseh „opere pie", ali kakor jih sedaj imenu-i jejo, od „kongr. ljubezni do bližnjega" duhovni izklju-j čeni, ker bi ne bili „zadosti nepristranski". Poslanec j Chimirri je sicer temu oporekal, toda zbornica je • potrdila to določbo, ker „katoliška cerkev, katere člani so duhovniki, nima več onih krščanskih last-
ci o s t i j, ki so potrebne za ljubezen do bližnjega." Tako javno sodijo liberalci in prostozidarji o kato-liški cerkvi, čemur pa tudi sami ne verjamejo. Prostozidarska italijanska vlada je v denarnih zadregah, iz katerih naj jej sedaj pomagajo pobožne ustanove, delo papežev.
Angleško ministerstvo in ožji njegovi odseki se po trditvi neke londonske vesti že dlje časa ba-vijo z irskim vprašanjem, osobito z nakupom irskih zemljišč. Vlada se bo pred vsem ozirala na nezadovoljne dele Irske ter bo v ta namen za sedaj tirjala 7 do 10 milijonov šterlingov.
Tudi španjako liberalno ministerstvo je pokazalo enako onemu v Braziliji svojo pravo barvo. Španjski veleposlanik v Parizu, Castillo, je nedavno priredil banket na čast navzočemu vodji španjskih republikancev, Castelaru. Pri tej priliki je bilo vse republikansko navdušeno ter so se čuli govori, ki nikakor niso bili na mestu v prostorih vladnega zastopnika monarhične države. Zaradi tega je kraljica od Sagastovega ministerstva tirjala, naj odstavi veleposlanika, toda liberalno ministerstvo je odklonilo to zahtevo, češ, republikanske izjave niso še povod postopanju zoper veleposlanika. Pri takih razmerah je več kakor umevno, da si želi vladarica druge može imeti na vladnem krmilu.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dné 2. decembra. (Stališče duhovščine po deželi po husitski debati.) Pod zaglavjem „Kdo to odnese?" priobčil je sobotni „čecli" nastopni uvodnik: „Kaj pa zdaj? — tako nam piše župnik iz Podkrkonoš — poslanci naši vrnili so se iz Prage domôv, in ž njimi prišlo je novo razburjenje mislij in novi — deželni davki. Bog vé, da se vselej tresem pred tem uašim dež. zborom. Naše družbiuske razmere so brez tega vže dosti nevrejene. Y svoji župniji imam Siaročehe, Mladočehe, imam PrusaKe in čehožrce v bližnji tovarni, čije delavstvo je prekvašeno s socijalno-revo-lucijskimi nauki. Težave imam tudi s „šulferajnsko" šolo. Jedro meščanov je staročeško, revnejša vrsta in vasi (!) so mladočeške, in obe te stranki zabavljate si po krčmah, da, <-"16 na ulici, in Prusaki se jim škodoželjno posmehuiejo. Zdaj pa spolnujte v taki mešanici dolžnosti duhovnega pastirja!
Jedva so minolo nedeljo ob 10. uri dospeli listi iz Prage — zvonilo je ravno k sv. maši — in so se dogodjaji v pražkem deželnem zboru razširili, začeli so se ljudje zbirati na trgu in vsak po svoje (!) pretresavati deželnozborske govore. Dasi govorniki v Pragi niso pokladali na usta figovih peres, mi vendar ni možno — k večjemu od daleč — naznačiti, kako so naši domači govorniki (?) govore poslancev tolmačili in pridévali. Ko bi to šlo po volji naših domačih govornikov, kdo vé, ali bi bil danes še kak plemenitaž ali duhovnik pri življenji. Da je bilo minolo nedeljo samo nekaj starih mož, žend in otrok pri božji službi, ne treba omenjati. Mlajše pokolenstvo z golobradatim vred bavilo se je po krčmah z politiko pri poliču.
Kaj pa zdaj? Dasi vémo, kaj se je dogodilo v praškem deželnem zboru, zgodilo se je zoper voljo zbornične večine, vendar nehoté prihaja na misel vprašanje: kako je vendar to, da se naš sicer mirni ljud iz Prage s frazami toli razgreva in odvrača od vere? Bêda leze k nam od vseh kotov, zaslužka skoro ni nobenega, naše gorjansko žito skoro nihče ne mara, gladni ljud oblega tovarne fakcijozov, in zdaj se vrhu tega med ta ljud širijo politični govori o husitizmu — tega je bilo še treba — k splošni bedi prilagati žigosne fraze!
Nam na deželi je pač vse jedno, kake podobe si naslikajo na novi muzej; kadar mi pridemo v Prago, ogledamo si to ali ono, in se zopet vrnemo v strahu božjem domov, toda to nam ne gré nikakor v glavo, čemu so neki že poprej vsprejeli Husa v praško mestno svetovalnico? (V mestni dvorani je velika Husova slika. Vred.) Ako se je enkrat izgovoril husitski a iu b, je potem pač težko prekiniti ta husitski abece.
Pri nas na gorah nimamo doslej nobene Hu-80ve ulice ni spomenika, mestu tega pa visi po mnogih hišah Husova slika, in na pipah in palicah nosijo Žižko, vzlic temu je ljud naš katolišk. Ko bi mi duhovniki danes začeli nasprotovati zoper te slike in Žižkove palice, ljud bi še utrjevali v upornosti iu ga nepotrebno razburjali. Marsikdo tako dela iz nevednosti. Husove slike po hišah so več ali manj — moda in vsaka moda strmoglavi sama sebe. S tem pa povsem nečem reči, da odobravam vzidanje Husove plošče na muzeji.
Treba torej stvari zopet navajati na stari tir, kar bode pa šlo zelo težko. Katoliški duhovnik zaseda v mestnih, okrajnih in šolskih zborih in tù
mora občevati s starimi, mladimi, da, i celó s fak-cijozi. Cerkvene koristi ali katoliške koristi odvisne so često od jedinega mladočeškega glasil ali usta-vaškega, kojega pridobiti treba. Pri nas na deželi so zastopane vse politične smeri, a nikedar v teh skrajnostih, kakoršne se pojavljajo v deželnih zborih. Marsikak Staročeh pri nas se poigrava z mladoče-škimi barvami, in obratno marsikak Mladočeh zopet škili po staročeških. Židi, če že ne morejo biti med samimi Nemci, klonijo se pravilno na to stran, koja prevaguje, bodisi že mlada ali stara. Marsikak me-ščanček in deželan ne vé, je li star ali mlad, njega vjameš z dobro besedo.
Tu treba duhovniku velike pastoralne opreznosti, da bi se ne uČinil v občini nezmožnega. Radi tega nam ne prijajo vsa gásla, koja se izražajo po ve-likomestnih zborovanjih, deželnih zborih in novinah. Mi na deželi moramo računati s faktorji—ne samo z velikimi, toda mnogokrat s prav malimi in malenkostnimi. Prispevek za popravo altarja, sohe itd. nam je pri sedanjih razmerah, ko se cela leta in često marno mora čakati podpore, istotako ljub od Mladočeha kakor od Staročeha, radi tega pa mora tudi duhovnik v družbinskem življenji politično mišljenje vsacega čislati in se ne obračati zoper njega brez načelnega vzroka. Dokler se ne ruje zoper cerkev, mora se človek truditi, da z vsemi jednako izhaja. Drugače se piše po listih in govori v deželnem zboru, toda inače mora postopati duhovnik v svojem pastirovanji. Črt na svetu ni nihče, toda časih se mora shajati i s črtom: Fortiter in re, suaviter in modo.
Kaj pa zdaj? Zdaj nam nastaje, skrajnosti in protislovja, koja so se tolikokrat odurno pojavila v deželnem zboru, krotiti in miriti v praktičnem življenji. Ko bi hoteli te skrajnosti razširjati in brezdno med obema strankama poglobiti, bili bi v nasprotji s Kristovim naukom, z naukom mirú, in to uvaža-joč, vidimo, da marsikdo „na kmetih" greši, bodisi iz nevednosti, prenagljenja, in ne vsakdo iz zlomi-selnosti! V tej razburjeni in strastni dobi treba duhovniku pomirljivosti in angeljske potrpežljivosti. Križ mora dvignjen biti nad vse, in kdor se ne odreka temu križu, temu prihajamo nasproti, bodisi že kakoršuegakoli političnega mišljenja.
Za nas po deželi je to najbolj mučno, da se spori iz deželnega zbora prenašajo v življenje, in da pri tem še največ trpi naša katoliška vera, ker priprosti ljud ne vé razločevati stvari od osebe. Ci-tamo li danes te izjave, pohvale in proteste v „Ná-rodnich Listech", in človek pri zdravem razumu mora strmeti nad temi izlivi politične blaznosti, čije ostrina se v prvi vrsti obrača zoper nas duhovnike, ki vendar nismo ničesar zakrivili. Mi smo tu, kakor se pravi, prvi pred strelom. Mi in nihče drug ne bode za to trpel! A tudi o politični doslednosti bi se dalo mnogo povedati.
Narod naš v tej razburjeni dobi skuša važno, z&nj epohalno krizo, v kojo Mladi primešavajo vedno več husitskega kvasú, in tu je treba duhovščini z lesom križa oslajati vodo po narodnem fanatizmu ogrenjeno, tako, da bi prej ali slej iz nje nastala stranka, koja bi jedino vedla obe stranki k pomir-jenju."
S Police na Dolenjskem, 30. novembra. Zadnjo pobinkoštno nedeljo 24. t. m. smo praznovali v naši farni cerkvi prelepo cerkveno slovesnost, namreč bla-goslovljenje novega tabernakeljna in dveh stranskih novih altarjev, katere nam je kipar iz Št. Janža, g. Jakob G rum s pomočjo svojih sodelavcev v teku letošnjega poletja kaj lepo in ukusno naredil in sploh ves veliki altar in lečo popravil in prenovil. Nove slike za stranska altarja Matere božje čistega spočetja in sv. Jožefa je prav lepo naslikal akademični slikar g. Simon Ogrin na Vrhniki. Ako se torej I ozir jemlje tudi na novo, lepo izdelano obhajilno I ograjo, ki je bila lansko leto postavljena, potem na novo streho nad presbiterijem, na novo nebo, na nove altarne prte, na popravo svečnikov in cerkvenega zidovja itd., potem se pač lahko reče, da je cerkev od znotraj skoraj vsa prenovljena. V sveto dolžnost si torej štejem, da se očitno najtopleje in najprisrčneje zahvalim velespoštovanemu prečast. gospodu kanoniku in dekanu ribniškemu, tukajšnjemu rojaKU, ki so že lansko leto poslali podpisanemu velik dar z opazko, naj se porabi v notranje popravljanje cerkve. Tako so prečastiti gospod postali dobrotnik naše farne cerkve. Toda še ena okoliščina je, katere nikakor ne morem zamolčati, katera še posebno ozuači prečast. gospoda kauonika z ozirom na njegovo gorečnost za čast božjo in ta je „slo-
vesno blagoslovljenje imenovanih novih cerkvenih naprav" zadnjo pobinkoštno nedeljo. Naš občelju-bijeni, prečast. gospod dekan v Šmariji so silno bo-lehni in zaradi tega niso mogli prevzeti blagoslovljena novega tabernakeljna, novih altarjev, slik, podob in novih prtov; obrnil sem se na prečast. gospoda dekana ribniškega s prošnjo, da bi kot naš rojak blagovolili prevzeti blagoslovljenje imenovanih novih naprav. In res, česar si skoraj nisem upal pričakovati, to se je zgodilo. Prišli so prečast. gospod kanonik in dasiravno so že v visoki starosti (zlatomašnik), vendar se niso ustrašili dolzega pota in tudi ne zimskega vremena, ampak so radi prevzeli in opravili imenovano cerkveno slovesnost v spremstvu sedmih sosednih duhovnikov in so z leče prav ginljivo govorili na srca svojim rojakom ter jim goreče priporočali, naj se, kakor današnji dan, tako tudi v prihodnje radi in z veseljem zbirajo v novo ozaljšani hiši božji. To je bil pač lep in ginljiv prizor za vse poslušalce, ko smo videli, kako so prečast. gospodu govorniku besede od srca šle, pa so tudi v srca padale. Solze veselja, katere so obilno zbranemu ljudstvu v očeh igrale, so gotovo najboljši porok, da besede govornikove, ki so prišle iz ljubečega srca, so gotovo padale na rodovitno zemljo in bodo obrodile stoterni sad.	Župnik.
Z Dobrove, 30. novembra, (čast, komur čast.) Velike in neštevilne zasluge tukajšnjega vzornega v. č. gospoda župnika Jerneja Babnika, ka-koršnih si je v teku 131etnega tukajšnjega službovanja svojega za olepšavo farne cerkve, povzdigo stare božje poti, slavo božjo in čast Marije ter dušni in telesni blagor svojih duhovnih ovčic stekel, | naštevati bilo bi toliko, kakor vodo v morje nositi. | Zadostuje naj to, da so jih dne 4. avgusta t. 1. ob ; cerkvenej vizitaciji in delitvi sv. birme prevzvišeni i viadika sami kaj ginljivo in laskavo priznavali.
Ta vzorni gospod ne odlikuje se samo v svojem j preimenitnem duhovnem poklicu požrtvovalno, nego tudi v tem, kar telesni blagor in korist njegovih podanikov zadeva, i Kmetski stan je steber države; na tem stebru počiva vsa družba človeška. Dandanašnji čas zahteva i pa v vseh slojevih človeške družbe napredka, — | tako tudi v kmetijstvu. Da pa se kmetijski napredek j more razvijati, treba je vzornih in vzglednih gospo-I darjev. Beseda gine, vzgled pa vleče. Taki vzorni gospodarji-naprednjaki so s svojimi koristnimi vspehi drugim priprostim posestnikom v vspodbudni vzgled, i kateri jih polagoma v prospeh koristne stvari za | seboj potegne. In tako se prične ljudstvo, po vzornih j gospodarjih vspodbujeno, zavedati, stare slabe običaje j in navade glede splošnjega kmetijstva in zastaranega neplodonosnega gospodarstva, kar več na svojem mestu ni, opuščati ter se naprednih načel poprije-mati. In to je v splošnjem oziru prevažnega in velikega pomena.
Tak vzoren gospodar v tej občini je prečastiti gospod župnik Jernej Babnik.
Njegova živinoreja, njegovo poljedelstvo in sploh vse gospodarstvo je vzorno. Kar osobito sadjarstvo zadeva, vsa čast mu! Tu se ne boji nobenega truda in tudi stroškov ne. Starejše sadno drevje oskrbuje se po naprednih opravilih sadjarskih, a na prazna pripravna mesta pa slednje leto zasaja mlada drevesca, čeravno on sam od takega kedaj posebnega dobička ne pričakuje. Ob enakih prilikah navadno opomni; „Vem, da sam od tega dievja užitka imel ne bodem; pa le sadimo in tako za naslednike skrbimo; bode pa drugim, če Bog trud blagoslovi, prav prišlo." Ali ui to znak najplemenitejšega srca in prave krščanske ljubezui?
Po njegovem unetem prizadevanji razširila se je bila tukajšnja enorazrednica leta 1885. v dvo-razredno ljudsko šolo; ta je po njegovej naklonjenosti in unemi za prekoristno stvar dobila pred dvema letoma prav pripraven prostor za šolski vrt, ki meri 1020 Qf». Da se more sedaj šolska mladina poleg teorije tudi dejanjsko v sadjarstvu vežbati, gre njemu v prvej vrsti zahvala. Prvi poskusi z vrborejo storili so se tudi na njegovem zemljišči; v tem obziru sledi ob prihodnji pomladi brez posebne nesreče več posnemalcev.
Ako človek potrebuje v katerej koli dušni ali telesni zadregi dobrega sveta in pomoči, dobi je gotovo pri g. dušnemu očetu, blagomilem Jerneju. Vsestranske zasluge njegove so brezbrojne; v šolskej kroniki je prav mnogo zelo častnih mest njemu v spomin poznim uasleduikom posvečenih.
Bog ga podpiraj s svojo milostjo še brezštevilna
leta.
Dnevne novice.
(Imenovanja.) Okrajnega sodišča pristav v Kranji, g. Tomaž Einspieler, je imenovan tajnikom pri okrožnem sodišči v Novem mestu; pristav g. dr. M. Travnar v Logatci pristavom pri deželnem sodišči v Ljubljani; avskultanta g. dr. Janko Babnik sodnim pristavom v Logatci in Ivan Kavčnik v Kranji.
(Iz deželnega šolskega sveta.) V Igivasi pri Starem trgu bodo ustanovili novo šolo, šolo za silo pa v Gorenjem Jezeru za vasi Laze, Otok in Gor. Jezero. G. Kristijan Eugelmann v Starem trgu je imenovan nadučiteljem. Drugo učiteljsko službo na četverorazrednici v Št. Vidu nad Ljubljano je dobil g. Josip Janovski, učitelj v Višnji Gori. Stalno sta nameščena g. Josip Sedlak v Kopanji in g. Ivan Zupanec v Vel. Poljanah.
(Koncert v redutni dvorani.) Kakor smo že naznanili, bode jutri v redutni dvorani koncert, ki ga priredita gg. Moser in vitez Janušovskj; pri-četek točno ob Vj8 uri zvečer. Tiskan tekst Erbe-nove balade, katero bode deklamoval g. J. Borštnik, se dobiva v c. kr. glavni trafiki in pred koncertom pri blagajnici.
(„Sokolov" Miklavžev večer) v tukajšnji čitalnici je bil sinoči prav dobro obiskan. Vspored je obsegal petnajst točk, nekatere prav lepe. Pevci in vojaška godba so vrlo zabavali mnogobrojno občinstvo do pozne ure. Največ veselja pa so imeli otroci z radodarnim Miklavžem, pa tudi strahu pred par-keljnom in njegovimi tovariši. Nikakor pa ne moremo pohvaliti komične slike „Zapirajte okna", ki je bila, kakor čitamo na vabilu, nalašč za ta večer vprizorjena. Ne grajamo vsake malenkosti, ker že najrahlejša graja z naše strani vzbuja ne-voljo, a tu ne moremo in ne smemo zamolčati, da sinočnji burkasti prizor nikakor ni za otroke, k večjemu za predpust na kmetih.
(Slovensko gledališče) bode v nedeljo dne 8. t. m. Pela se bode prvikrat opereta „Canuebas" in igrala veseloigra „Dve tašči" ! Dramatično društvo je nakupilo za opereto nove kostume in bode, kakor čujemo izza kulis, opereta za tesne razmere našega začasnega gledališča sijajno vprizorjena. Cena sedežem : 90, 80, 70 kr. Vstopnina 40 kr. Dijaški in garnizonski biljet 30 kr. Omenjena predstava igrala se bode predplačilu. V nedeljo teden: „Revček Andrejček" z znižano ceno, izven predplačila.
(Slovenski klub na Dunaji) ima svoj drugi letošnji večer v soboto dne 7. t. m. v Knaus-ovi restavraciji, I., Kohlmarkt 4. — Čital bode g. Gregorčič svoj spis: „Kulturni obrazci". Začetek ob 8. uri zvečer.
(Z Dolenjskega,) 5. decembra: Zima je, noči so dolge. Zvečer družina navadno kaj dela; eden domačih na glas bere, drugi poslušajo. A letos nimamo berila, ker knjige družbe sv. Mohorja nam še sedaj niso došle, in kdo v^, kdaj jih dobimo. Pred pustom, ko se bode že delo pričelo po vinogradih, ne bomo imeli časa za čitanje. Ljudje vedno hodijo popraševat: Kje so knjige? Nekaj časa smo jih tolažili, da ima družbeno opravništvo preveč posla; sedaj pa nam odgovarjajo, zakaj pa so jih drugi že davno dobili. Saj pa tudi ni prav, da so vsako leto jedni in isti vedno prvi na vrsti. Naj bi se vsaj škofije vrstile. Birokratski „šimelj" po suhem alfabetu tu ni na mestu, ker bi utegnil vsaj pri nas družbi škoditi. Bodi torej pravilo, da tisti pridejo drugo leto zadnji na vrsto, ki so bili letos prvi.
(Popravek.) Gosp. učitelj Peter Pogačnik poslal nam je popravek sklicevaje se na § 19. tiskovne postave z ozirom na popravek v 254. štev. našega lista. Akoravno ni tako sostavljen, kakor veleva tiskovna postava, vendar mu damo prostora mutatis mutandis v dokaz naše lojalnosti nasproti vsakemu. Glasi se: „Mene je tožil ves krajni šolski svčt, a jaz nisem tožil vseh. Toženi štirje udje krajnega šoiskega svčta mi niti ene v ovadbi naznanjenih reči niso tako dokazali, kakor so jih naznanili. Oproščeni so bili, ker v dejanji obtožencev ni razvideti prestopka § 488. niti v objektivnem, niti v subjektivnem oziru. Ni res, da bi bilo 12 obravnav pri sodišči na Brdu in v Ljubljani. Vsi učitelji, kolikor jih je doslej službovalo v Blagovici, praskali so se s krajnim šolskim svetom. Krajni šolski svet v Blagovici je tako razvpit, da niti eden Izdajatelj: Matija Kolar.
učiteljev za službo v Blagovici ni hotel prositi, dasi so je pisalo celó takim, naj prosijo za službo, ki so bili v sličnem položaji, ko jaz."
(Iz Semiča) se nam piše: „Duhovniki semiške dekanije so vsi brezizjemno podpisali zaupnico, katero je prečast. g. dekan A. Aleš poslal prečast. g. dr. Mah niču v Gorico. Gospod je odgovoril g. dekanu sledeče: Srčna Vam hvala in vsem ča-stitim gospodom. Čestitanje, ki mi dohaja od vseh strani mile domovine, me močno veseli, ne radi moje osebe, ampak le zato, ker mi priča, da resnica čedalje bolj prodira in zmaguje."
(Umrl) je v Trstu upokojeni domobranski stotnik Severin Latošinky, star 72 let. Bil je v vojski 1. 1849 na Ogerskem in pozneje na Laškem. Zadnja leta je vodil v Trstu pripravljalno šolo zajednoletne prostovoljce in kadete.
(Darilo.) Grofinja M. Nugent, graščakinja na Pohorji, je darovala za cerkev v Framu 20 gold., baron Gödel-Lannoy, drž. in dež. poslanec, v isti namen 16 gld.
(Obsojen) je bil v Celji pred porotnim sodiščem Gašper Orehovec, star 52 let, na dosmrtno ječo, ker je iz hudobije zažgal svojemu sinu hišo.
(Občinska volitev) v Kapelah pri Brežicah ni potrjena, ker se je vršila nepostavno. Kaj poreko na to tamošnji gospodje „roti" ?
Raznoterosti.
—	Vinska letina v Italiji je bila jako slaba. Pridelalo se je 21,139.109 hektolitrov, to je, 57-77 odstotka srednje letine. Najslabša je bila na Beneškem, v Lombardiji, Pijemontu in Liguriji, kjer je posebno nagajal dež in provzročil velike povodnji.
—	Visoka starost. V Vloclavku na Poljskem je minóle dni umrl kmet Vavrzynjec Pavli-kovski 115 let star. Vojskoval se je na Ruskem zoper Napoleona. Do zadnjega je bil čil ter opravljal poljska dela. Oče njegov, Aleksander Pavlikovski, je dosegel 126 let, brat njegov, Konštantiu Pavlikovski, je umrl v svojem 117. letu. Izmed njegovih sesträ živ0 še tri, Tekla 102, Ana 99 in Kunigunda 93 let stara.
—	Evropska obleka v Japanu. V Tokin, prestolnici japanski, je leta 1S88 družba evropskih krojačev prodala blaga za 1,121.370 dolarjev, in sicer moških oprav 998.200, ženskih pa za 83.170 dolarjev.
—	Mož-beseda, Dijak: „Ljubi mojster, ta mesec Vam ne morem ničesa plačati." — Mojster: „Lepo Vas prosim, to ste tudi že minoli mesec rekli!" — Dijak: „No, in ali nisem bil mož-beseda?"
—	Izgovor. Izšolana učenka višje dekliške šole (kaže s prstom na njivo s krompirjem): „Glej, ljubi bratranec, kako lepa salata je to!" — „Prosim Te, sestričina, to je krompir, ne pa salata." — „Saj sem tudi ménila krompir v salati."
Telegrami.
Dunaj, 5. decembra. V poljskem klubu jo načelnik vitez Javorski naznanil, da izid posvetovanja desničarskih zaupnih mož ni še goden ze objavljenje, vendar more pa to že sedaj naglašati, da je sloga mej dosedanjo državnozborsko večino zagotovljena.
Dunaj, 6. decembra. Zbornica poslancev: Finančni minister predloži pojasnitve k osrednjemu računskemu zaključku za leto 1887. Schwab in tovariši predlagajo, naj se naroči odseku petnajstih članov, da izgotovi postaven načrt o stališči in delokrogu državnega računskega dvora. — Tausche in tovariši nasvetujejo, naj se odseku petnajstih članov izroči posvetovanje o preosnovah zakona gledé živinskih ^ug in naj se mu odstopijo mnogoštevilne dotične prošnjo nemško-čeških kmetskih prebivalcev. Jaques in tovariši in-terpelujejo, zakaj vlada ni odgovorila na leta 1885 vloženo interpelacijo, naj se kot umi-rovljina prizna polna aktivitetna plača že po 35 službenih letih onim državnim uradnikom, ki opravljajo težavne posle.
Berolin, 5. decembra. „Nat.-Ztg." pravi, da jo avstrijski državni proračun zaradi 11-nančne, gospodarstvone in politične avstrijsko-nemške zvezo vesel dogodek tudi za Nemčijo.
Zalivala.
Slavno hranilno in posojilno društvo v Mariboru blagovolilo je poslati akad. društvu „Triglavu" svoto petdeset goldinarjev za
društvene namene. Za blag in naroden ta čin ser odbor akad. društva „Triglava" tem potom dostojno in prisrčno zahvaljuje zatrjujoč, da gotovo društvo „Triglav" v se stavljenega zaupanja ne bo váralo!
Za odbor:
cand. med. Ivan Jenko,
tč. tajnik.
cand. iur. Josip Fon,
té. predsednik.
Tujci.
3. decombra.
Pri Ma/Uu: Rickli, zasebnik, z Bleda. — Recht in Herling, trgovca, z Dunaja. — Fröhlich, trgovec, iz Zagreba.
Pri Slona: Wegor, azistent, Schammek, Klein in Kunz, potovalei, Aseh, nadzornik, Bach in Beer, Heller, trgovec, vsi z Dunaja.
Umrli ho:
4. decembra. Ana Avanzo, postrežniea, 71 lot, Karlov-ska cesta 5. starost. — Janez Theuerschuh, železniški vrednik vozov, 31 let, Prečne ulice 3, unetje obisti.
V bolnišnici:
27. novombra. Helona Majdič, mlinarjeva žena, 30 let, srčna hiba. — Itoza Jeršek, delavčeva hči, 2 leti, serophulose.
29.	novembra. Ivan Inglii, dolavec, 46 let, pljučnica.
30.	novembra. Ivan Jeraj, gostač, 44 let, jetika.
1. decembra. Barbara Palčar, dekla, 64 let, srčni sap. — Jožef Gonse, pisar, 28 let, morbus brigthii. — Valentin Kunčič, mizar, 39 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
a rt Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	i Mokrine ¡ na 24 ur v tfi.n
opazovanja		zrakomera T mm	toplomer* po Celziju			
5	7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvec.	746-8 746-2 7466	—40 0-t -2-2	si. zap sr. svzh. „	oblačno i, ,,	0-00
Srednja temperatura —19° za 2-5° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 6. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85	gld.
Srebrna „ o% „ 100 „ „ 16 % „	86	„
avstr. zlata renta, davka prosta . . .	108	„
Papirna renta, davka prosta......100	„
Akcije avstr.-ogerske banke............922	„
Kreditne akcije ..........315	„
London.............118	„
Srebro .............—	„
Francoski napoleond.........9	„
Cesarski cekini...........5	„
Nemške marke ..........58	„
70	kr.
15	„
Ob	„
45	„
30 „
»r
41Va„ 63 „ 02 ■/„.,
^ (diphthe-ritis) ,
vsem katarom dihal imamo v katranovih pastilah lekarja Ficcoli-ja v Ljubljani
izvrstno sredstvo, kijih ozdravlja in človeka varuje pred njimi. Skatljica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (i)
I
ZA ZIMO!!!
Preč. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu
v varstvo zoper prehlajenje
najbolje priporočeno: 1 trlkot - flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj.......gld. 2'75
isto za gospe....... „ 31—
otroška spodnja obleka . . „ Ido 1*50.
Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska nazna-uovalnica v Brnu. (30—24) (L Oester. Handels -Auskunfts- Bureau Brünn.)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Mrata	*
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov $$
X	In napisov.	X
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
££ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i.
W priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse
XX v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ ! «C znano reelno fino delo in najnižje cene.	JC
i	Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve
2 v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem | lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše ¿g ; neg« vse te vrste v prodajalnah.	(18)
'	CcntU« na 5Biihtev«i\jo.	^
XXXXXXXXXXXffMS3XMXX