St. 77. . V Gorici, v torek due 17. septembra 1907. Letnik IX. Izhaja Tsak torek insobotoob 4 wri popoludne. Ako pade na ta dnova praznik uide dan prej ob 6. zvečer. Stane po poäti prejeman ali v Gorici na dom poäiljan celoletno 10 K, polletno 5 K. in fietrtletno 2*50 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz t Nunakih ulicah in Le- bin na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. Urcdniätvo in upravnistvo se nahajata y «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. ät. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naro&iino pa na upravnistvo >Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vr8tah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. I Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavcar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Zanikerni frojici odgo- vor in vprašanje. Za „Sočo" in „Edinostjo" je v ža- losti radi \olivnega reda pricapljal še stari „Narod" inlepadružba je kompletna. Res, prava zanikerna trojica ! L9po je videti, kako ta zanikerna trojica gloda ob površja te presnete volivne reforme, Kako se pa varuje poseči ji vnotranjost, boje se, da bi čilatelji izpoznali, kaka praznota se skriva za tern divjim krikom. Še največjo „korajžo" je pokazala „So- ča" ; upala si je svojim čitateljem podati saj nekaj podrobnosti o volivni raformi, ki jib. je pa skušala tako zaviti, da bijih površni in s s svojimi možgani nemialeči čitatelj ntegnil sprejeti za stvarne do- kaze proti temn vže naprej iako obglo- danemn volivnema redn. Te „Sočine" podrobnosti emo pa že po zaslnženja podrobno ovrgli; deloma, ker ne odgo- varjajo resnici, deloma kot činjenice krivične nespremenjene ostale celote, | italijanske deželnozborske večine, katero \ vreči je še za nekaj časa absolntna ne- možnost vBeh goriških Slovencev. Za tern i člankom je prisla vrsta na „Sočo" ; ta bi bila morala njfga podrobnosti vzeti v razmišljevanje in na podlagi vsote „groz- nih krivic", katere hi mora predstavljati, kdor Bprejemlje puhle fraze za frtvarno resnico, dokazati, da naš članek ne od- govarja resnici. Pa kaj Emo dočakali? „Soči" je nač članek sapo zaprl, cgiblje se njegove vsebine ter ponavlja zopet pohle fraze: o „sleparjenju slov. javno- sti" itd. Prežvečila je to fraze od volitev sem že tolikokrat, da se njej sami sta- dijo, zato jih ponavlja pod iirmo „Naro- dovo". Čudno, da vse tri glavne korif^je „naprednega" časnikarstva ne premorejo drugega nego fraze za dnševno pitanje svoje „napredne" inteligencije ! Naša „ob- skarna Gorica" (ta epiteton nam je podelil „žlicoljubni" Mblovrh!) pa je svojim čitateljem na stežaj odprla vrata v notranjost volivne reforme ter je na podrobnostih razjasnila, kolikor so ji: v to dale prilike „Sočine" laži, da je le strankarski manever, kar piše zanikerna trojica o volivni reformi, in da je ravno pridružeDJe Gorice k Fnrlaniji točka, od katere pričakojejo naäi „liberalci" najveö koristi za-se in najreč škode za nas, da je to v vo), redn najnadobudnejša spre- memba, katera bo ntegnila — ako izid državnozborskih volitev v Furlaniji ne v&ra — zlomiti moč ultralahonske libe- ralne stranke ter oblažiti krivice, ki jih provzroča naši narodnosti ta laäka libe- ralna etrank», ki se najbrže ne vrne več tako vsemcgočna v dezelno zbornico. Na to pa ne najde „Soča" niti besedice odgovora. To bi bila paö prilika, da bi bila svojim čitateljem dokazala,zakaj naj bi bil novi volivni red nov atentat na naäo narodnO8t. Ali je vzela „Soöa" v najem razum svojih bravcev, da jih ne snoatra niti za zmožne, da bi mogli tndi vzroke nje trditev razmišljati. LQpa cast. V svojem članku smo torej ovrgli | „krivice", katere je iztikala „Soča" iz volivne reforme, danes dostavljamo, da ima novi volivni red tadi svoje ngodno- 8ti. Ugodnost je, da novi volivni red raz- širi v ljudstva volivno pravico po novi 1 splošni knriji. Te ogodnosti menda ,.So- j čau ne podcenjoje ; saj je za zadnjih j državnozborskih volitev malo manjkalo, da ni svoje „napredne" stranke formalno prekretila v „Ijadsko stranko". Draga ügodnost je, da ne bo treba Ajdovcem, Eanalcem, Robaridcem in Bovčanom ho- diti volit v Tolmin, kar je bilo vselej po- prej zdrnženo s stroški in velika ovira ; izvrševanju volivne pravice dotičn;rn vo- | livctm. To so naäi poslanci že duvno želeli proti volji „über alcev". Pa naj bc tega dovolj. Nam pravi zavest, da smo novi volivni red svojim čitateljem dovolj pojaanili. Kdor je dobre volje, razvidi, da ni ta volivni red za nas Slovence no poeebna sreöa, a tadi ne nesreča. Ako ohranijo laški liberelci 8vvjo moč, smo tarn, kjer smo bili. K ntscmo cilju — večini v deželni zbor- nici — te niemo cič približali, pa tudi nič oddaljili. Zato ponavljamo, kar smo rekli : Da ni bilo državnozborskih vo- , litev in da bi se ne bližale deželne vo- litve, bi ne bil liberalni petelin o vo- livni refcrmi niti enkrat zapel. Ves „li- beralni" krik ne velja volivni resormi kot taki, ampak kot orcž u zoper našo stranko. Zato se pa naäi nasprotniki no- j čejo lotiti meritcričnega razpravljanja volivne reforme, ker vedo, da vsak tre- zen človek, ki primerja novi volivni red s 8tarim, se mora nehote vprašati : Gema ta divji krik? Eaj je pa ta tako groz- nega? Raj se je spremenilo na slabše? — Do takih samovpraSanj pa naäi „li- beralci" svojih ljudi nočejo in ne smejo pastiti. Zato pa venomer na vso sapo in na vse grlo kriče in zmerjajo. — Če jih pa kdo vpraäa, zakaj to delajo, začenjajo te litanije iznova, in ta muzika se vräi že skoraj pol leta. Komar ta taktika predniestnih bab imponira, ta naj ji veraje. Mi pa tej taktiki ne bomo sledili, skaiali smo dovolj privesti jih na pot dostojno treznim možem. Skrbeli bomo, da se ljudstvo ponči o pravem položaja. Za danes le äe to-le : Na vprašanje: „Kdo naj prisili Lahe, da dajo oblast v deželi iz rok?a, je prinesla „Soča" po „Narodu" ponatisnjen ta-le odgovor: „Prisiliti bi jih morali slovenski kleri- kalci". Mi jemljemo ta odgovor na znanje. Samo to le si dovoljujemo pra- äfti zsnifcprno troüco. pred vsem pa -S <'•¦'• •: Prosimo, povejte nam, kako bi bili mogli „Slogini" poslanci Lahe pri- siliti, da bi se bili z novim volivnim redom odpovedali večini. Hnčakujemo odgovora. Polilični pregled. Japonci o naši mornarici. Pred dnevi so se mudile v Trstu japcnske vojne ladje in japonski častaiki so obiskali Dunaj. Japonski vice admiral Ijuin se je pri odhoda izrazil nekema caqnikarja o avstrijski mornarici sledeče: Avstrijska mornarica je na Japonskem na najboljšem glasn. Japonski častniki so pri svojih obiskih v Avstriji dobili mar- sikako koristno skaänjo, ki ao jo potpm porabili doma. To posebno velja o rao- bilizaciji, glede katere je avstrijska raor- narica naravnost vzgledna. — Kar so Japonci videli na avstr. mornarici sedaj, je äe poviäalo v njih spoštovanje doAv- sirije. , Angleii o madjarskem nasilju. Angleski list „Morningpost" je pred časom v posebnem članka ostro pisal o krivicab, ki jih prizadevajo Madjari Slovakom, Nerocem in Ramunom na Ogr- skem. Zaatopnik ogrskega trgovinskega ministerstva v Londonu je poslal listu popravek. Uredniätvo pa je popravek od- klonilo ter izjavilo : „Svojo sodbo o Ogr- ski vzdržajemo v polnem obsego. Zgodo- vina in literatara dokazajeta, da so naše trditve resniöne. Kdor proačnje tozadevno literaturo, se bo prepričal, da Madjari danes resnično tlačijo drnge narode ter jim delajo krivice". Proti katoliškemu škofu. Poljski „Gzas" poroöa iz Poterbar- ga : Raska vlada jo poklicala v Peterburg rimsko-katoliškega äkcfa R o o p a iz Vilne. Dolže ga nelojalnosti pri Rusiji. Stolypin ma oČita, da ga na njegovih vizitacijskih potovanjih spremljajo zastavonosi na ko- njib. V tern vidi raska vlada začetek nove vojaäke organizacije, ki vzbaja sum, da se Poljaki, kakor 1. 1863, pripravljajo na apor. Stolypin je izjavil äkofa, da car želi äkcsjve premestitve iz Vilne kam dragam. Škof je izjavil, da on na svojo roko glede tega ne stori ničesar ter da prepnšča odločitev Rimu. DarovL Za „Solski Dom": Došlo našemn npravništvu : Pri ve- selici izobraževalnega draštva „Soöa" pri Sr. Luciji nabrali dijaki 7 K 36 v. Za „Al ojzi j e višče" : Doälo naäema apravnišlva : Žapan- stvo Vcgersko 20 K. I Novice. Kmečka zve/a za goriški okraj je imela sroj občni zbor v nedeljo ob 9. nri dopoldne v dvorani hotela „Cen- tral". Priälo je na shod do 100 kmečkih mož, akoravno se niso razpošiljala va- bila. Shodu je predsedoval g. posl. Klan- ö i 6. V odbor so bili izvoljeni: Predsed- nik žnpan Andrej Latman, Št. Andrež; podpredsednik dr. Anton Brecelj, Go- rica; tajnik nadnčitelj P a vli n, Sovodnje; blagajnik žapan Fran Cernic, St. Pe- ter; za odbornike pa : podžapan Lenar- d i č, Kojsko; žapan Berce, Dornberg; posestnik Anton Bele, Šempas; posest- nik I. Zorn, Vogrsko in posestnik I. Gi- goj, Solkan. Seveda tadi deželni in dr- žavni poalancl prisostvnjejo odborovim sejam. Nato je dr. Dermastia govoril LISTEK. Iz legend sTarodavnega Egipta. roljski spinal l'.ol. l'nis, provcl Fr. Virjinl. (Daljc.) Horas seje vzdignil pri spomina na svojega Ijabljenega prijatelja, ki ga je Ramzes pregnal iz dežele zato, ker je v doši vnaka in naslednika gojil nasprotstvo do vojne, in usmiljenje do tlačenega Ijadstva. ^Pa ona Inčica za Nilom?" „S to lučico, o H^ras!" je odvrnil dvornik, „te pozdravlja iz samostanskega zapora verna Berenika. Ža je vrhovni Bvečenik poslal ponjo faraonsko ladjo; ko se pa zabliska na tvoji roki sveti prstan, odpro se težka samostanska vrata, in povrne se k tebi, hrepeneča in Ijubečp." Zasliaavši take besede, Hnrug ni po ničemer več vprašal; nmolknil je in za- kril oči z roko. Hipoma je zastokal od bolečine". K „Kaj ti je, Horas ?" M' „Čebela me je pičila v nogo," je odgovoril prebledel princ. Dvornik mu je pri zelenkastem svitu meseca pogledal nogo. „Zahvali Ozirisa," je dejal, „da to ni pajek, čegar pik je o tej dobi emrten." 01 kako prazni so Človeški api proti neodvrnljivim sodbam . .. V tem hipu je priäel poveljnik 1 vojske in, prikloniväi se llorosa, dejal: I „Veliki Ramzes me je, čuteč, da ma že po6tajo mrzlo, poslal k tebi z za- povedjo: Pojdi k Hornsn, ker jaz ne bom več dolgo na svetn, in izpolnjuj 1 njegovo voljo, kakor si izpoznjeval mojo. Četadi bi ti akazal odstopiti gornji Egipet Etijopcem in fckleniti s temi sovražniki bratsko zvezo, stori to, ko zsgledaš moj prstan na Djegovi roki ; kajti po v!a- darjih govori neBmrtni Ozirip." i „Egipta ne oddam Etijopcem," je dejal knez, „toda mir sklenem, ker mi je žal krvi mojega Ijadstva ; napiäi takoj edikt in pripravi s!e na konjib, da po- lete, ko 8e zasvelijo prvi ognji na j mojo cast, proti poldneva jn ponesejo i spravo Etijopcem. In napiši še drngi edikt, da se od te are pa do konca časov ne bo nobenema vjetnika na t bojnem polja izdrl jezik. Tako sem rekel." Poveljnik je padel na obraz, potem ! je pa odšel, da bi napisal akaze, princ je pa zapovedal dvornika zopet pogledati njegovo rano, ker ga je zelo bolela. j i „Malo ti je otekla noga, lloras," je dejal dvornik. „Kaj bi se zgodilo, ko bi te bil namesta čebele ogriznil pajek!" \ Sedaj je stopil v dvorano državni kancelar in, priklonivši se princn, je dejal : : „Mogočni Ramzes me je, videč, da ga že vid zapnšča, poslal k tebi z uka- zom : Pojdi k Marasa in slepo izpolnjaj njegovo voljo. Četadi bi ti akazal iz- pastiti z verig sažnje, Ijadstvo pa obda- rovati z vso zemljo, stori to, ko zagledaä na njegovi roki moj prstan, kajti po vla- darjih govori ne&mrtni Oziris." wTako daleč ne sega moje Brce," je dfjal Iloras. „Toda takoj mi napiši edikt, da se ljudstva zniža državni davek za polovico, sužnji bo do imeli tri dni na teden proste od dela in brez obsodbe ne bodo tepeni s palico po hrbta. Pa še napiši edikt, da se pokliče iz pregnanstva moj ačitelj, Jetroa, ki je najmodrejši in najplemenitejši izmed Egipčanov. Tako sem rekel." Kancelar je padel na obraz, toda predno je odšel, da bi napisal edikte, je vstopil vrhovni svečentk. „Moras," je dejal, „vsak hip odide veliki Ramzes v kraljestvo teme in nje- govo srce stehta na nezmotljm tehtnici Oziris. Ko se pa sveti prstan laraonov zableäci na tvoji roki, akazaj, in poslašal te bcm, cetndi bi moral podreti čadezno svetišče Amona, kajti po vladarjih govori nesmrtni Oziris." „Ne bom podiral", je odvrnil Ha- ras, „ampak zidal bom novo svetidče in povečal zakladnico svečenikov. Zuhtevam sä mo, da napiaeš edikt o slavnostnem prenosa trupla matere moje, Zefore, v katakombe, in dragi edikt... o oproščenja ljubljene Berenike iz samomostanskega zapora. Tako sem rekel." „Modro zacenjaä," je odvrnil vrhovni svečenik. „Vse je že pripravljeno, da se izpolnijo tvoji ukazi, edikte pa napišem takoj; ko se jih dotakne s faraonskim prstanom, prižgem to svetilko, da naznani Ijastvn milost, tvoji Bereniki pa svobodo in ljabezen." (Konec pride.) o „kmečki fitranki" ter o nalogah kmeč- kih zvez. G. posl. Berbač je govoril o skupnem nakapa aena. Na predlog g. Ža- pana Co mica se je sklenilo kot dra- štveno glasilo proglasiti „Primorski List", ki naj se tako prearedi, da bo glasilo V8eh kmeekih zvez na Goriäkem. Shod „Kmečke zveze" za tol- minski okraj se je Trail v nedeljo v Hadajažni. Govoril je dr. Dermastia o delovanjn drž. zbora in o novi kmeČki stranki. Poslanca dr. Gregorčiču se je izrekla zaupnica. Govoril je o pomenn organizacije domačin č. goap. žnpnik Kokoäar in o izobrazbi akademik K e m p e r 1 e. Pred^edoval je gosp. Torkar iz Podbrda. Deželni volivni red je baje v so- boto dobil cesarjevo potrjenje, kakor po- roča „L' Ecco". Vendar tudi ta vest oi se uradna. Odbornikom „S. K. S. Z " nazna- Djamo, da ae odborova seja vrši jatri, v «redo ob 6. uri zvečer. Glagolica. — „Garrispondenza Ro- mana zagotavlja, da je vest, da je st. stolica glede na glagolsko bogoslažje od- nehala Hrvatom v prilog, neosnovana. Ker je „Corrispondenza" neoficielna, je treba veat sprejetl z rezervo, ker je pa večkrat o naredbah kurije precej točno insormirana, se povdarja, da bi na vsak način bilo treba, da so zadeva pojasni od cficielne strani, poaebno zato, ker ta vest čisto nasprotuje verodostojnim izja- vam hrvaških cerkvenih dosjojanstveni- kov. Nova enciklikn proti „katoljäkemu" modernizmn se objavi prihodnji teden. Pod noslovom „Gorica" braiil Pitacca smo zavrnüi 27. avgasta t. 1. rabalistidno podtikanje Gabräcekove „So- de". „Soča" je na to do danes molčala. Ker je pa ta zadeva jako zanimiva in za Gabrščekov list jako značilna, sprego- varjamo o njej äe enkrat. Slačaj je ta-le: „Soča" je dolžila 9. julijat. 1. c. kr. gimn. profesorja Pitacc-a, da se je vdel^žil v Čedada neke irredentske deraonstracije ter da je pri tej priliki „oslatepel". lato obdolžitev je ponavljala „Soča" 20. julija ter vprašala deželni äolski svet, ali ma je ta zadeva znana. Ta groznaobdolžitev bi bila pripravila obdolženca, če bi bila resnična, ob službo in prostost. A kaj se je zgodilo? Prizadeti proi'esor P. je po- slal 3. avgaata „Soöi" popravek, v kate- rem je imenoval to „Soöino" Test „iz- miäljeno" ter dostavil, da ob času te demonstracije ni bil niti v Čedada. Ga- brščekov list je popravek objavil brez vaake opombe, ni skušal niti z eno be- sedico vzdrževati svojib prejänjih trditev ter je popolaoma obmolknil. Iz tega mol- äanja sledi, da je „Sočin" pisec one gro- zne obdo'zitve ali nesramen obrekovalec, ki je opetovano z vso odločnostjo objav- ljal vest, ki ni bila utemeljena, ali pa da je človek, ki itna za svojo trditev dokaze, a molči, ker so provzročila njegov molk sred8tva, ki so širši javnosti prikrita. To je dilema, iz kojega ni izhoda. Pri tej priliki moramo opomniti, da se nam zdi tudi ravnanje prof. Pitacca jako čadno. Po naäem mnenju ne zado- staje proti taki obdolžitvi navaden kra- tek popravek. V temslučaju je bila edina prava pot — sodnijska tožba, ki bi to zadevo popolnoma razjasnila. Zakaj ni ubral obdolženec te poti, ve on najbolje. Zopet ob „Solski Dom" se drgne Gabršček v „Soöi". Ni dovolj, da ma skuša škodovati po drugih druätvih, po- greva zopet o njem stare laži, katere Brno ma že tolikokrat pobili in katerih se sam prav dobro zaveda. Infamna laž je namreČ trditev, da si je naša stranka osvojila „Šol. Dom". Mi smo že davno to trditev natančno pojasnili kot absar- dno neresnico in ponavljamo äe enkrat, da Ijadje (Gabr. et Coinp.), ki so si znali hrabro branjeno „Ljud. posojilnico" osvo- jiti, znajo tadi „Sol. Dom" dobiti v svoje roke, a nečejo, ker „Šol. Dom" ni zavod bankirstva ampak zavod beraätva, in to Gab race k a ne diši. Mnogo prilik imamo, da bi ma lahko vračali z enakim orož- jem, ne da ki s tem kaj škodovaii na* rodni stvari, kakor dela on. Za dobromlslece abiturijente ! — Rakor smo izvedeli, namerava letos zopet kakor druga leta, iti veö goriških abitu- rijentov v Prago ätudirat. Proti tej na- rneri bi ne imeli ničesar ngovarjati, ko bi vedeli, da je slovensko dijaätvo v Pragi na pravem pota. V Pragi je dvoje sloven- skib dijaäkih draätev „llirija" in „Adrija", ki sta oba odločno na protirprakj p o d 1 a g i. Obe društvi sta se udeležili shoda svobodomislecev (framazonov) v Pragi. — To torej nista drnsivi, v katerih bi se mogel dobro počatiti dijak, ki im* v sebi kaj krščanskega prepričanja. — Na Da- naju je vrla „Danica", v Gradca njena posestrima „Zarja". Kräöansko misleči abitarijentje, ta se zbirajo tovariäi kr- iöanskih načel! Današnji čas je pa lak, da se mora vsak odločiti. Ali za kräcan- stvo, ali pro ti. Kako delajo „svobodomisleci". •— Za časa svojega shod* v Pragi so svo- bodomisleci razširjali liatke, na katerih so bile zapisane sledeöe svobodne beda- rije: „Someščani! Izstopite iz cerkve! Proč z verskimi sleparji ! Proč s kleri- kalnimi goljaii, izdajalci in tatovi! Proč s samoatanskimi Ignuhi! Ne verajte da- hovnikom ničesar in ne dajajte jim nič!M Jako ljubeznjivo! To pa vse, kakor so rekli, v znamenju „ljabezni". Najbrže v znamenja tiste „svobodne ljabezni", ki so jo naäli svobodomiselci v dražbi svo- bodoiniseljuih babnic po praških pred- mestjih. Poleg tega so na shoda proda- jali še nesramne razglednice ! — Sloven- ski dijaški draštvi v Pragi se strinjati b tako svobodomiseinostjo ! Gibanje svobodomislecev v Av- striji ima svoj začetek okrog 1. 1870. Odpadli dahovniki Biron, ki je priäel z Nemäkega, je I. 1869 aatanovil v Gradca drnätvo za reformo vere, iz Cesar se je pozneje vzcimila prva občina svobodo- mislecev. Začel je tadi izdajati liat „Frei- denker" (Rvodomislec), ki pa je kmala zmrznil. Biron je amrl 1. 1902 v Ameriki. L. 1869 je začel v Gradca izhajati dragi proticerkveni list „Freicheit" (Svoboda). Urejeval ga je L. R. Zimmermann. List je imel napol anarhistiški značaj. Na Da- na ja je 1. 1868 aktanovil odpadli dahov- nik Schwella draštvo „Svobodna cerkev razuma", ki je pozneje poslalo druätvo brezvercev in še pozneje draštvo svobo- domislecev. Odpadnik Schwalla je 1. 1868 U8tanovil list „Prijatelj lači", glasilo brez- verske dražbe. Na čela gibanja svobodo- mislecev med Nemci stoji danes posl. Wut8cbel, med Čehi jud Pelant in med Slovenci zopet odpadli dahovnik Aäke r c. Slovenski svobodomisleci imajo svoje glav- no glasilo „Svobodna Misel", a poleg tega zagovarjajo in širijo odkrito prostozidar- stvo še listi „Slovenski Narod", „Soča", „Primorec" itd. Ti listi so odkriti na- sprotniki krščanstva. Imamo pa še drago vrsto listov pri nas ! To so prikriti sov- ražniki krščanstva, prikriti prijatelji „Svo- bodne Misli". Do zadnjega časa smo v to vrsto äteli celjsko „Domovino" in tr- žeško „EJinost". Sedaj pa sejo tadi „Do- movina" odkrito postavila v boj proti katoliäkema imenn, medtem ko se „Eii- nost" še vödao v svojih predalih do tal klanja „prečastitema svečeništva", njeni gospodje somiäljeniki, lastniki in aredniki pa pri črni kavi v „Balkana" zabavljajo zoper proklete „sdrje". Zato so te vrste svobodomisleci najbolj ostadna prikazen radi svoje hinavščine. Avstrija vzglod francoskim ka- toličauom — Pariäki katoliäki list „Croix" piše o Avstriji sledece! Najprvo govori o katoliäkem ahodu, ki se pripravlja na Danaju, pctem pa pravi : „Tadi popol- noma dragačno lice bo imel ta kat. shod od prejšnjih, ker so si medtem avstrijski katoličani pri zadnjih volitvah priborili sijajno, če prav še ne popolno, zmago. Katoliški shod zastopa večino avstrijskega ljadstva. Avstrija postane središče kato- liškega življenja še večje važnoati ko „C^ntram" na Nemškem. Kaj takega bi Be pred 6 leti, ali recimo celo pred 5 meseci, nikomar niti ne sanjalo ne. Tak preobrat tadi nas Francozov ne sme pastiti hladne; to je za nas zvezda upanja, obenem pa vzgled v posnemanje. Avstrija je dežela, ki smo jo še pred kratkim smatrali za izgabljeno, ki pa pri- haja gedaj k židjeoja in bo zopet zadobila svojo prejšnjo moču. Kaj takega nismo bili vajeni slišati iz tajinel Mord a je ta hrala pretirana, Tendar pa gre za ta preobrat hrala in slava vsem ki so ko- ličkaj pripomogli, da je zmagala dobra stvar. Le vstrajno naprej ! Narodua delavska orgauizacija. — Pod tem naslovom delavsko glasilo „Naša moö" najprvo razpravlja o ne- dostatkih soc. demokraške organizacije v Trsta ter biča narodni šovinizem in pa pahlost laških soc. dem. voditeljev marksistov ter pomanjkanje socialno po- liliäke vzgoje delavstva. Nato pa nada- ljaje: „To so torej hibe. Sloveaski de- lavci so zato v Trsta živo čatili potrebo Baraolastne organizacije. Najprej in naj- bolj so Beveda potrebovali strogo stro- kovno organizaciJD, da se okrepe za mezdni boj z indaatrijskim velepodjet- ništvom. la glej — po dolgih, dolgih de- setletjih, bo tržaški slovenski advokatje nstanovili narodno delavsko organizacijo. Če si jo ogledaš odspred in odzad in vprašaš, kaj je, se ti nadijo same aganjke. Ali je to strokovno-delavBka organizacija ? Ne, kajti v njej poleg delavcev sedijo s pravico glasovanja in odločevanja advo- kati, profäsorji, žurnalistl, kapitalisti itd. Na njenem programa ni prav nobene določeno izvedene točke gledo na mezdni boj ali izboljšanje plačivnega razmerja razan par fraz. Tisti, ki so program se- stavili, o takih stvareh niti oddaleč sa- njali niso. Ako vprasaä, ali je to nepo- litično draštvo, tadi pravega odgovora ne dobiš, kajti o kakem izobraževanja pri te] organizaciji ni prav nobenega govora. Ali je politiöno draätvo? Komaj veš, kaj bi na to dejal. Za nobeno po- litiško stranko se ti Ijadje ne izrekajo. Tako izgleda ta ne tič ne mis. Zadnji dogodki v Trstu so dokazali, kaj da je pravzaprav to draštvo, ker so njega člani lahko nedelivci in so dejansko tadi advokatje in kapitalisti njega voditeiji. Ta „narodno-delavska" organizacija se je jela odlikovati pri kra- valih in äkandalih ter provokacijah. Ko je priälo v Prosek pevsko društvo „Lja- Ijana", so ga člani „narodno-delavske organizacije", mesto, da bi počastili svoje brate iz Kranjske, nearamno na- padli, izzivali in žalili in sicer zato, ker slu^ajno člani „L;abljanetf niso liberalci, ampak kračanski demokratje. Tako so torej delavci od tržaške organizacije sprejeli pevce-delavce in sotrpine ! To je Skandal, ki kaže tržaško ^narodno- delavstvo" organizacijo v najgrši lači. To niso delavci, ampak od liberalnih advokatov za demonBtracije dresirani kričači, ki se znajo izvrstno dreti na cast Hribarja, od katerega morajo nje- govi delavci pošleno zaBlaženo plačo sodniJ8kim potom izterjati, ^to niso de- mokratje, ampak tržaškim äkricem pro- dani ätatisti za štafažo, to niso nobeni narodnjaki, ampak provokaterji, ki z banderami letajo okoli in iščejo pretepa, niso Ijadje, ki bi mogli socialnim demo- kratom imponirati, ampak zapeljane šviga-švage. Tržaško pošteno okoličansko ljadstvo naj se vendar enkrat vzdrami in položi dela svojih dosedanjih voditeljev na teh- tnico. Če jih dobro prevagajo, bodo vi- deli, kako malo so zanj storili. Nikjer gospodarskih draštev, nikjer zadrag. ni- kjer organiziranega izobraževanja in zdaj so delavce še za slrokovno orga- nizacijo ogoljafali s tem, da so ustano- vili draätvo za kričače in podrepnike siti g^spodi iz kavarne „Balkan", Ge ka- kega Laha nabijejo, potem polaijo cele grmade papirja, opisajoč ta janaäki čin in se bahajo, da so Slovenijo reäili. Zato pa, da bi delavcu pomagali do boljäih delavskih ra^tner, pa äe prsta ne gaaejo v Bvoji prenajedenoBti". Ni torej coda, da se za tako zme- dene organizacije navdašuje konfazni GabrSček in zmedeni sgrarni sodrug dr. Fraako. Umrl je v Barkovljah agledni slo- venski zdravnik dr. Simon Pertot. Bil je bleg mož, značajen, požrtvovalen ro- doljab. S^ptil« ma vočna Inö! x X 2000 = y. To je važen ma- tematičeu problem. Gabršček očita dr. Gregorčiču, da zasluži vsak mesec 1000 K. Na podlagi zgorajšnje formule si pa dovoljujemo prašati Gabrščeka, koliko- krat po 2000 K zasluži on v 5 minutah v delu za narodni blagor. Za navadnega zemljana je taka forniula nerazrešljiva, ker sta x in y „neznani kolicini", a Ga- bršček bo pač kot „fiiiančni ženij", ka- kor ga je nazival neki Italijan iz Gra- deža, gotovo lahko izračunal x in y. Svobuuoinine jiiO rumauje in pri- dige. — Dne 13. septembra so se svo- bodomiselci odpeijali na hasitsko „božjo pot" v Tabor priporočit se hasitskema poglavarja in požigavcu Jina Ž žka. V Benešova jih je pozdravil Nemec, ki je omenil, da se v tem mesta še danes vidijo razvaline samostana, ki so ga Hasiti izropali in požgali ter redovnike pomorili. Ž=)li svobodomislecem, da bi tadi oni po tem sijajnem zgleda čimnaj- bolj proBpevali in na enak način pokon- čali mračnjaštvo in nazadnjaštvo, poaebno pa klerikalizem, ki je njiju srediäce, tako, da od vsakega klerikalizma ne ostaneniö dragega, kakor razvaline, podobne raz- valinam benešovskega samostana. Po tej vspodbudni in pobožni pri- digi so se peljali svobodc rniaelnt romarji dalje do Tabora. Tam so äli pred spo- raenik krvavega hasitskega poglavarja Žižke, ki je bil tak Bvobodomislec, da je vsakemu črepinjo razbil, kdor ni hotel tako delati, kakor je on hotel in tam je tadi Slovenec pleskar Holler z Nabrežiae v par besedah, ki naj bi pomenile „go- vor", izjavil, da se hočejo slovenski svo- bodomisleci tudi ravnati po čednostnih zgledih Žižke. Nato so äli jest. Po kosila pa so pobožno obiskali Kozji Gradek, kjer je baje Ha* pridigaK Z veliko civiino pobožnostjo so častili Kozji Gradek. Potem so pa šli poČastit hositake relikvije v mestni muzej, stare kije, čelade, cape äkornje itd., ki so jih z velikim Bpoätovanjem ogledovali. S tem „romanjem" se je končal shod avobodo- mislecev. Prav primeren konec ! — Pot s Sv. Gore na Plave je rdeee zaznamovala Soäka podražaica S. P. D. Z vrha gore vodi sprva äiroka in zložna cesta po severnem roba S^. Gore (Skalnice) do aedla v Prevki, kjer se raz- cepi na tri kraje. Znamenja kažejo od tod naprej na levo in sicer en Čas po zložnem kolovoza, potem pa po gozdni stezi do roba, ki se ma pravi „N* po- klona". Ta zagledajo namreč romarji, ki prihajajo od Plavi, prvič cerkev na Sv. Gori in se poklonijo. Steza »e vije potem polagoma navzdol in pride na kolovoz, ki vodi čez vasico Zagoro in se spaati v kratkih in nagiih ovinkih na državno ceßto ob Soči (aekako nasproti cerkvice Bv. Ahaca). Ta prenehajo znamenja. Oi tod je po veliki cesti äe 20 minat do Plavij oziroma do postaje. To pot iz Plavij na Sv. Goro ia. obratno apo- rabljajo kaj radi romarji, ker je äe pre- cej zložna in deloma tadi senčna. Tadi za izletnike, ki prihajajo na Sr. Goro iz Gorice ia Solkana, je sestop in porratek na Plave kaj mikaven, samo zadnji koäcek po gladki državni cesti se zdi turistom navadno — odveč, — Cestiii odbor za bovški okraj se je I'd. 8eptembra se«tavil tako-le: NaČelnik : O^tan Franc iz Bovca St. 341; podnačelnik : Jonko Leopold iz Bjvca St. 112; odborniki: Oernota Andrej iz Loga ät. 18; Černota Martin iz Loga St. 32; Flais Andrej iz Soče št. 66; Katin Andrej iz Čezsoče^ ät. 53; Mrakic Andrej iz Dvora ät. 12; Žagar Alojzij iz Žage št. 90; Žagar Josip iz Srpenica at. 38; namestniki so: Bizjak Ivan iz Cezsoöe St. 11 ; Kravanja Ivan iz Kala ät. 22; Trebäe Andrej iz Srpenice, uöitelj. — Za volivno ret'onno za deželne zbore so 15 t. m. priredili soc. denoo- kratje manisestačne ßhode v meatih onih dežel. katerih deželni zbori so se seäli. — Dragiuja kruha. — Krah )e podražen v Trsta. Vsled tega so vpri- zorili socialisti velike demonstracije. D»" monstrantje so razbili okna pri raznin pekarnah in kavarnah. Množica je kri- čala: „Dajte nam kraha!" Tadi v Can- gradu je velika draginja kruha. Vsled podražeDja moke so poekočile cene kruha od 45 par kg, na 50 in 55 par. V nekaterih carigrajskih okrajih je pre- bivalstvo hotelo napasti pekarije, ki niso hoteli prodajati kraha pod pretvezo, oeš da ni moke, medlem ko so b tern ho- teli le umetno zvišati c^ne kruha. Sedaj oblast nadzira prodajo kraha. — Mesto jetniške naznico je razpisano pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici. Prosilke morajo biti polnoletne, a ne nad 30 let stare, neomadeževane preteklosti, brez otrok, samskega stana ali vdove in dokazati, da so veäöe de- želnih jezikov in navadnih ženskih roč- nih del. Prva plača ie 800 K na letc. Prošnje je vložiti do 30. t. m. n?. pred- sedništvo c. kr. okrožne aodnije v Go- rici, kjer so razvidni drogi nadaljai pogoji. — Požar. — V Skriljah je zgorelo v nedeljo 15. t. m. gospodarsko pcnlopje a hlevom posestnika Vinkota Fdvetti. Škode je okoli 5000 kron. Zavarovano je pri „Slaviji" za 3200 kron. — Kuhinjska sola v Gorici v nlici Vetturini at, 9, se otvori, kakor že naznanjeno, dne. 1. oktobra t. 1. Opo- zarjajo se na to cenj. gostje in tndi vse učenke, ki se rnislijo v dobrem kahanja in praktičnem gospodinjstva nančiti vse potrebno, kar mora znati vsaka dobra in Bkrbna gospodinja. Da kahinjska Sola v Gorici, — katere lastnica in voditeljica je g.čna Grebenc, znana izvrstna kuhs- rica in hišna gospodinja, — nodi res vse te ugcdnosti, o tem so se prepricale vse one g.čne učenke, ki so se pri njej nčile kahanja in hiänega gospodinjstva. Opozarjamo na oglae. — Pri streljauju se jo ponesrečil. — V nedeljo 15. t. m. v Kozani se je ponesrecil I. MedvešČek, ko je ob blagoslovljenja novega äolskega poslopja streljal z možnarjem. Zmečkalo mu jo levo roko. Nahaja se pri usmiljenih bratih. — Yabilo. — V nedeljo 22. t m. vsi k veliki narodni veselici, ki jo pri- redi zavedna slovenska mladina na Ka- terinijevem vrtu. Biižnja in tukajšnja drnštva proizvajala bodo naäe slovenske pesmi. — Strašna ncsreca. — Kleparski pomočnik Franc Topli kar, stanujoč v ulici della Scala je prišel v pondeljek zjatraj po nesreči pod stroj v tovarni v Podgori. Ponesrečenca je tovarniški stroj na grozen način razmesaril na več kosov. Nesrečnež je bil star äe le 23 let. — Vlak povozil dva mo/a. — Goriškl rojnk ponrhrcril. — Na želez- niškem prelazu, preko katerega se gre iz Glinc v Novo vas pri Ljubljani, se je v soboto proti polnoči zgodila grozna nesreča. Strojevodja brzovlaka Lenassiin kurjač Janež sta opazila. stati ua prelazu pri zaprlih prečnicah tri osebe in sluteč, da se je pripetila kaka nesreča, sta vsta- vila vlak. Vendar pa nista v temi niče- sar opazila in peljala naprej. Šele na kolodvoru, ko sta zadevo naznanila, so opazili, da je stroj ves krvav Takoj so odšli poklicani faktorji na lice mesta, kjer se jim je nudil grozen prizor. Na niestu, kjer je bil prej obstal vrak, je bilo vse okrvavljeno, semintja so pa le- žali odtrgani kosi človeškega trupla, po- lomljene kosti itd. Vse so, kolikor je bilo mogoče, pobrali in prenesli na po- kopališče na Vic. V nedeljo zjutraj so pa našli v jarku ob progi nekega po- nesrečenca, ki je imel na glavi smrtno rano. Tudi tega so prepeljali v mrtvaš- nico na Vie. Kakor se je dognalo, sta prišla ponesrečenca,v samski Anton Mu- rovec, rodom iz Šempasa in betoner Franc Pleteršek, rodom iz celjske oko- lice, — le-tega je vlak raztrgal, — v družbi še neke tretje osebe iz neke go- stilne na Viču, na prelaz vračajoča se domov v Novo vas. Ker je prihajal ravno tovoniiški vlak, so počakali, da je odšel, potem pa liič hudega sluteč, prekoračili prelaz. V tem trenutku je pa pripeljal mimo brzovlak, kateri je Pleterška raz- trgal, Murovca pa odbil. Tretji se je pravočasno rešil in se še ne ve, kdo da je. — llazpis nate^aja. — Dež. odbor razpisuje natečaj za izpraznjeno štipen- dijo Codelli-Fahnenfeldove ustanove v znesku 210 kron, ki se podeli dijaku go- riške gimnazije, ki je sin plemenitaša .poknežene grofovine Goriško-uradiške. Prosilci imajo predložiti svoje, v smislu obstoječih zakonov opremljene prošnje pri deželnem odboru do 31, oktobra 1907. — KrtzplK Atipendlje. — Deželni odbor razpisuje eno štipendijo v znesku 600 kron iz ustanove Nj. ekscelencije grofa Franceta Coronini-Cronberg, de- želnega glavarja, v spomin štiridesetlet- nice vladarstva Nj. V. presvitl. cesarja franca Jošefa I. — Pravico do te štipen- dije imajo ubogi dijaki, obiskujoči kako avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, teh- niko, visoko kmetijsko solo), ki so pri- stojni v kateri občini poknežene grofije Goriško-Gradiške, brez razločka vero- poznanja in narodnosti. Prošnje previ- dene s potrebnimi spričevali naj se pred- ložijo deželnemu odboru do 31. okto- bra 1907. — Oznnnilo. — Dež. odbor raz- pisuje štiri deželne podpore po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovr- i sill srednje in stopili v visoke sole. Te ' podpore se podele za 1. leto obisko- i vanja visokih šol, in se bo gledalo na to, da dobita podpore dva dijaka slp- venske in dva italijanske narodnosti. Ce bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sine se nakazati podpore di- jakom druge narodnosti. Podpore se bodo izplačevale v štirih četrtletuih od- plačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno ma- trikulo in pozneje da obiskuje učilišče. Višenavedene podpore se podele kot častna posojila proti reverzu podpiran- cev odnosuo njihovih postavnih zastop- nikov, tako, da bo podpirani iniel to častno posojilo povrniti deželnemu od- boru brez obresti, kadar pride v primer- no socijalno in materijalno pozicijo. Do- tične prošnje se imajo podati deželnenm odboru v Gorici pismeno do 31. okto- bra 1907 in näj se jim priložijo spriče- vala zrelosti, ubožtva in vpisa v eno izmed visokih šol. TVd^nska predav:iivn v Gorici. Odbor S. K, S. Z. je sklenil v zadnji seji, začeti prihodnji mesec s predavanji. Socialui kurz priredi pozimi S. K. S. Z. v Gorici. - Slovenski (rgovsko-obrtnl žepni kok'tlar je ravnokar izšel. Sodba o tem. koledarju je bila lansko leto vsestrrausko laskava, vsak je pohvalil ta koledar kot jako praktičen. Tadi za 1. 19D8 izäli ietnik zasluži polno priznanje. Koledar je izpopolnjen in apravičuje mjenje, da boljšega trgovskega koledarja ni. Koledar prinaäa jako popolne poätne, brzojavne, telefonske itd. določbe, zadoatajočo raz- lago kolkovin, kolkovni izfleček, razne v praktičnetn življenja neobhodno potrebne tabele, kratko a!i dobro za praktično življenje popolnoma zadostajočo razlago mejiiic. Opozarjamo posebno na odstavek: U/ance na svetovni kapčiji. Kdor hoče spoznati vsakokratni tržni položaj, hoče raznmeti gibanje žitnega trga, rnora po- znati užance raznih tržiš. Vsem tem bo ta odstavek dobro dosel. Omenimo äe posebej zakon in pa nauk o kaikulaciji. Trgovec, ki ne, ali slabo kalkalira, tudi slabo gospodari. Ta odstavek je jako na na mestu. Eoledar je najboljäi dokaz praktičnega mišljenja izdhjatelja, ki po- zna potrebe trgovskega stana. Vdled tega priporočamo ta koledar, ki se na- roča ali pri g. Fran Zelenikn v Ljab- Ijani, Rimska cesta 9. ali pa pri „Ka- toliški Bakvarni" v Ljubljani. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v. — Hrvaška zniaga. — V Vel. Loäinja so pri občinskih volitvah zma- gali Hrvatje. • x Shod ncinški i kmetov. — V ; Ausee na Štajerskem se je v nedeljo vr- šil sijajen shod nemških kmetov iz cele Avstrije. Bili so navzoči poslanci vseh strank, le liberalci so se ločili. x Ostri str^li na voja&kih vajah. — Med vojaškimi vajami XIII. armad- nega zbora pri Karlovcu so pri nekem spopadu jele frčati od zemunskega do- mobranskega bataljona ostre kroglje proti pešpolku Cattinelli št. 96. Dve kroglji sta težko ranili dva vojaka, ubili enega deselnika in enega četovodjo, druge so pa letele mimo glav častni- kov in polkovnika. Takoj se je vaja ustavila, častnikom zemunskega polka, ki je sestavljen iz Srbov, pa zapovedalO preiskati vojake. Častniki niso pri njih ničesar našli. Nato je general zapovedal polkom, da so obkrožili zemunski ba- taljon in je slednjega dal preiskati od častnikov 9(). polka. Ti so pri štirih vo- jakih našli 17 ovojev patron, Vojake so vklenili in proti častnikom zemuuskega bataljona uvedli preiskavo. Vaje so bile takoj odpovedane. x ProdaJH utrok v južai Italiji.— Znai o je, du je južp.h Um ja revna de- žela in da je omlutn > prpbivalstvo pri - / siijeno, izseljevati sh v Ameriko; ni pa zuano, kako si znajo ti reveži dobiti d«- nar /a put. V in«*stu Cipn^Ut ho pred- Zttdnji tedeu na javn^ui tr^a pmdajuli po 100 lir „lep« fcrepkn ( troko". Ei za- koDbki par je imel srečo. Z* dva otroka v «tarobti od 5 me^ecev do 3 in pol leta Bta dübila 200 lir. Potovanje juiih je se- daj zagotovljeno. Krojaška zadniga P. n. Dovoljujem si naznaniti, da smo bili prisiljoni zelo povecati svqjo bogato zalogo uioduoga blaga, vsled velikega popraše- vanja po blagu v preteklem letu, iii vsled že letos izredno visokega prorneta. V ta namen smo prevzeli obsirne prostorc na- sproti naši prodajalnici v Gosposkih iilicah stov. 6. Vsled povecauja in primerne preuredbe prodajalniskih prostorov nain je sedaj mogosie, omisliti si posebno veliko zalogo blaga, tako da bo letos izbera mnogo vecja in bogatejsa ko druga leta. Poleg tega pa se pridružuje še praktiena korist, da se vsled velike prodaje cene cudovito znižajo. Vabini torej najspostljivejse nase p. n. odjcmalce, da si ogledajo nase moduo in drugo blago, ki jo pravkar doslo od raznih strani Letošnja sezona prinasa v vsakein oziru in v vseh podroejili mode raznolike in krasne novosti. Zbirke vzorcev so vedno na razpolago in pripravljen sem jih zastonj in franko razposlati kamorkoli. Ker se pri nas blago razposilja po najmodernejsem nacinu razposiljanja, zato nam ta okolnost omogoča. celo najvecja naroeila, izvršiti najhitreje in z obratno posto. Naš sloves glede na okus in izbero je pac nedosegliv in popolnoma smo pre- pričani, da uas nemorc prekositi nobena trgovina nase stroke. Predvsem povdarjajoc solidnost nase tvrdke ter zagotavljajoc najeenejso po- strežbo. prosim. da si ogledate našo zalogo. da se vsak sani laliko preprica o res- ničnosti nasili besed. Teodor Hribar. x Abesinei na Dunaju. — Dne 14. t. m. je prišlo na Dunaj abeaiosko cdpo8lanstvo, ki v imenu Menelika po- Inje po Evropi. Danes ob 1 nri pop* Idne jih ;e sprejel cesar v posebni avdijenci. x Bivši češki minister b< Ian na umu. — Bivšega češkega ministra Režka so dejali pod kurateio, ker se ma je omračii nm. x Ne§reča ruske carske jalite. — Rnvka cesarska jahta, na kateri se je nahajal car svojo rodbino, je zadela v finskih vodah ob skalo. Car se je rešil na drngo ladjo. x Zmaga krščanskega delavstva. — KrščaDska strokovna organizacija de- J/'Vftva v Palermu je pri volitvi delavskih zastopnikov sijajno zmagala z vsemi kan- didati z ogromno večino. x Trezni Auglezi. — Raba Sam- panjca se na Angleškem vedno zmanjäuje. Eni pravijo, da je temu vzrok ta, ker 86 vedno vsako leto zelo 2manjšujft kon- ZDDQ vina in opojnih pijač sploh. V prvi polovici letcšnjega leta so na Angležkem porsbile 472.672 galon šampanjca, med- tem ko so ga prfd 7 leti v istem Čaea porabili še 800.000 galon. Drugi pravijo pa, da se ljudje boje piti sampanjec, ker 66 po njem dobi bolezen, ki jo Angleži zovejo „goal". x Deklico je uropal. — V Kra- Ijevici pri Reki se je te dni seznanil neki madiarski dijak iz Sopronja z lepo deklico. Ro je šlo dekle nekega dne na sprebod ob morjn, jo je tarn s čolnom pričukoval dijak. Povabil jo je, naj gre ž rjm v coin, kar pa je ona odločno odklonil». Vsled tega je skočil dijak k njej, jo zgrabil in odnesel v coin, ki je ttikoj odrinil od kraja. Ko je deklica vi- dela, da coin plove proč od doma proti Bakrn, je hoteJa skočiti v morje, a di- j jak jo je zopet potegnil nazaj v coin. Prestrašena deklica je prosila sed?j čol- narja, naj on obrne coin, kar je mož tudi hotel storiti, a dijak ga je z revol- volverjem v roki prisilil, da je veslal naprt j. V Bakrn je dijak poslal čolnarja po voz, a <5olnar je tekel po policijo, ki je dijaka prijela in zaprla. x ltalijaiiskega častnika so pri- jeli avstrijski obmejni vojaki na Tirol- skem, ker so sumili, da je vohun. Poslali so ga v Rovered, kjer so ga pa kmalu izpobtili na povelje iz Inomosta. x Nižjeavstrijski župaiii bodo no- sili v spomin cesarjevega jnbileja pri opravljanja svojih uradnih dolžnosti lep znak v obliki spominske kolajne. Drušfva. dr Goriška „Slovcnska mladina" priredi, kakor običajno, tudi letos v dvo- rani „Goriške Čitalnice" velike plesne vaje. Podučeval bode renomiran vnanji plesni učitelj. Začetek plosnih vaj se pravočaBno naznani. Plesaželjno občin- stvc, posebno narodne dame vabi k obilni ndeležbi o d b o r. dr V dvorhui goriške „Čitalniee" priredi učitelj plesa g. Julij Morterra iz Trsta, dva plesna tečaja in sicer enfga za odraslo mladino in enega za otroke od 8—12 leta. Podnk bode, ako se pri- glasi zadcstno število ndeležnikov, tri ali štirikral na tfden in bode trajal od 21. septembra do 21. oktobra t. I. 0 d b o r. Ob zaeetku solskcga leta jo potovo zelo vjižno i/.iiov;i opo/.;irj;ili na to, da olrokom, ituk iu> malokduj jirnoblt-zonim z dušcvnim na- porom, ne k;iže v lem cusu dajati tudi še pijač, ki dražijo živce in s lorn škodujojo zdravju. Sernkaj spada poleg alkohola zlasti zrnata kava, ki bi se po izreku sloveßejia zdravnika sploh no smolii, dajali olrokom v šolskih lot ill. Tojra tudi Tiikakov ni treba. Kalhreincrj(!va Kueippova sladka kava je tako imonitcn ncdomcslek zrnate kuvo! Posebno uapravljanje za deco provzroča tako malo tnula, ki se vrhutcga hoRiito poplača s tem, da viduo uspovajo naši Ijubljenci. Kath- reinerjeva Kneippova kava je lahko prebavua, krvolvorna in krepilna lor inia spričo posebne^a naČiua svojega proizvajanja prijetno mil okus po kavi, ki se ga lahko navadi vmkdo. Seveda je zaradi nmogih manj vrednih posnenikov treba opiTznosti pri nakupovanju. Zahtevajl« vselej izrefno Kallireinerjevo kavo in joniljite le zaprte izvrne zavoje s lorn imenom kakor tudi /. ime- nom in s sliko zujinika Kueippa kot varstveno /nainko. Je pač vse zastonj. l''ays rudninske sodene paslilje so najboljse in liMJi/.datuejse srcdstvo za ozdravljenje vsakovrstnih prolibjeiij grla in sapnika. Brez števila ljudi se je v dobi 20 let o tem propričalo. Fays rudniiiske sodene pastilje ne l»ij sineJe iiianjkati v nobeni hiši. Ker so pa take pasliljo ponare- jene naj ponarejenih paslilj nikdo ne vkiij)i, niarveč vsakdo naj zahleva le pristne Fays rudninske sodene pa- SJK5 slilje. (ieneralno zaslopstvo za Avstro-Ogräko: AV. Th. Ountzert, Wieu XII, Belgboierstrasse 6. Loterijske številke. 14. septembra. Trst.......9 18 55 8 81 Line ....... 54 52 57 68 45 PflJrjKjlSpoininjajtt' se o vsaki nUjaKI -priiiki „Šolskcga doma". Na prodaj je HIŠA v bližini državnega kolodvora v Gorici. — Več pove naše upravništvo. 9 huhinji hehor sploh vsahi hiši, se čisti vse, kar je kamnitega in le- senega, kakor tudi najfinejša ikanina in vse, kar se prati da, to jedino-le s ^^ milom V Ciščenje s Schichtovim milom se z 25.000 Kjamči. fiuhinjshfl sola v Gorici, ulica Vetturini 9 se otvori zopet due 1. oktobra t. 1. na kar se opozarjajo cenj. gostje. Sprejemajo se v solo ueenke, v kateri se uee vsö potrehiio, kar mora znati prak- tifna gospodinja. Marija Grebenc, uciteljica-voditeljica. Za novo šolsko lelo! priporoča knjigarna I. Pallich v Gorici na Travniku st. 6 vse šolske knjige, kakor tudi solske potrebsčine. Pro- daja razne časopise in spre- jema naročila na iste. Stanovanje odrez otrok udova po c. kr. uslu/beneu v bli/ini mesta. Stanovanje je skupno, oziroma na mzpolago so tudi jedua ali dve sobi po- sebe. Naj em jako po ceni. Na- slov pove upravnistvo. Najboljše sadje je dosegljivo, &P^m^I[^^M) jedilna mast pa je, kar se tiče okusa in vz- trajnosti, kakor tudi cene in udobnosti nedosegljiva. TombupQsi pozor! 3^avrcokar so izšlc najnovejše tainburaske skladbe za tarnbu- rice od prvik tan buraškik sklada- teljev in sieer od: JFarkaša, J3rola, J^Cruze, Xomi"ča Jvtaehaea i. t. d. Prva sisaslia tvorniea za taniburice J. Štjepušin v Si- Hakii. Prve vrste persut, gnjat in kare, pristno nemško bingo, po nizki ami se dobi za K 1*80 pri Kajetanu Polster, Graz Steyrcrgasse 157. Pošilja po povzetju. Kerševani & Cuk GURlCfl - Stolni trg 9 ([liazza Duorno) - GORICfl ])riporoč;iv;i svojo xalogo siviiliiih strojev raznih sistemov \ za unietno vezenje (rekamiranje), katere pro- l| dajava tudi na mesečne obroke. — /aloj>n ! dvokole^. — Meliaiiicna ilelaviiica |f kenee Ražtela žt. 4 sprejoma vsako popravo si-- valnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let. 1 ,CeutFaIna posojiluiea6 registrovana zadruga v Soriei, uliea Yetturini št. (J. Posojuje svojirn članom od 1. novembra 1905 no mesBčna cdplacila v petiii letiti in sic^r v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na niesec. Posojuje svojirn članom od 1. januarja 1907 na menicB pa G°|Of na uhnjižba po S1|2°|0 •^ Hranilne vloge se obrestujejo po 41/» od sto. ^ft ...... .. " . .. . A