-   204   -
Raskosenje  ali razdrobljenje
zemljiš.
Zoper razdrobljenje zemljiš piše nek Francoz tole: 5?Ti8ti, kteri hočejo z razdrobljenem naše kmetije pokončati , naj dobro pomislijo , kaj delajo. Razdrobljenje kmetij na majhne kose je gotovo pokončanje. Kakor je meso goveje živine in drobnice človeku v živež ? in njih gnoj rast povzdiguje, ravno tako se iz tega tudi očitno vidi, de kmetijski pridelki večidel od reje živine izhajajo. Nar boljši in gotoviši dobiček kmetijstva je , če se veliki pašniki napravijo, senožeti in travniki pridno obdeljujejo in veliko živine redi, — z eno besedo, ako se gnoja na kupe napravi, od kteriga bo-gatija kmetijstva izvira. Iz tega samiga se že vidi, zakaj so tedej majhne kmetijstva večidel slabe. Majhne kmetijstva si nemorejo obilo živine rediti, in kjer ni živine, ondi ni gnoja, kjer ni gnoja, ondi so tudi slabe polja inv travniki, torej se tudi po malim nažanje in na-kosi. Živina je tedej, ktera zamore zopet opešane njive in senožeti zboljšati, ako jih je ravno žitna setev, drevo in matika preveč zničila in nerodovitne storila. Na. majhnih kmetijah ne bo nihče tudi z obilnim denarjem veliko opravil. Majhna kmetija ne pripusti velicih poslopij v sredi svojiga posestva, in požene kmetovavee le v vasi, kjer se ne morejo tako gibati, kakor za razširjenje kmetijstva gre. Pri majhnih kmetijah se do-dostikrat vidi, kako so podedvani kosi njiv ali travnikov semtertje opešali in neusmiljeno razdrobljeni. Majhne kmetije ne pripuste kmetu, de bi svoje dela po legi polja, in po lastnosti zemlje tudi mnogoverstno opravljal. Potem takim je gotovo tudi že pred durmi revšina. To se pa na Francozkim nar bolj pogostama vidi. In ta reč je tako delječ prišla, de je veči del zemljiš, ktere so še nepopolnama razdrobljene, v roke vohernikam prišlo. Tocle kar voherniki danes skupej spravijo, to se razdrobi že jutri, in med tem vednim drobljenjem kmetijstva je kmetijstvo od dne do dne slabši; veliko menj se pridela, kakor ljudje za svoj živež potrebujejo , in tako je en del ljudstva v stiski, drugi se živi namesti z mešam Ie s žitam ali še celo s krompirjem in tako je vsaki dan bližej nesreče gladu in lakote".