foštnfna plačama v gotovbiL Leto XI., št. 257 Ljubljana, četrtek 6. novembra 1930 Cena 2 Din L pravniško: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen* burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Todružnica Maribor: Aleksandrova cesta st. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Kačum pri pošt. ček. zavodih: Ljub* ljana št. 11.842; Praha čislo 78 180: Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Dta, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Tele#oo št 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. T©» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št 199 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p* tarifu. Starhemberg grozi Ogorčenje med socialisti zaradi preiskav za skritim orožjem — Bojevite napovedi mladega ministra Dunaj, 5. novembra, d. Dunajski poli* t::-ni krogi stoje pod vtisom včerajšnjih preiskav v socialističnih strokovnih in kul* turnih organizacijah, kjer so iskali vladni organi skrito orožje. Pri preiskavah niso sodelovali člani krajevnih policij, temveč zvez na policija, zvezna vojska in oroz* r štvo. Komisiie, ki so izvedle preiskavo, so bile v polni bojni opremi ter so vojaki in orožniki ponovno postavili okoli zgradb, v katerih se je vršila pre* i-kava, strojnice in španske jezdece, t re* jskovalni organi so preiskavah tudi pri* vatna stanovanja odličnejših socialistov, t;:ko med drugim socialističnega namestnic ka deželnega glavarja za Gornjo Av* strijo, Kolneria in predsednika spodnje avstrijsk. deželnega odbora Petzneka. Fri riem so našli samo revolver, ki soja za» plenili kljub temu. da je imel orožni list. V Linzu so preiskali vse prostore delav* sk h športnih organizacij, ne da bi pri tem našli kako orožje. , , , Zaradi te akcije vlade je nastalo med socialisti silno razburjenje. l'o dosedanjih poročilih pa je bil potek preiskav v socialističnih organizacijah do* cela miren in ni prišlo nikjer do kakih spo* TU d ov. V zvezi s temi preiskavami objavlja so* c;a!istična korespondenca proglas socialistične stranke, v katerem ta ugotavlja, da je bila akcija vlade doccla brezuspešna. Vladni organi so večinoma pripadale raznim strelskim g!i pa predelane bivše vojaške puške, ki so večinoma pripadala raznim strelskim organizacijam v delavskih domovih. V Du* nujskem Novem mestu so zaplenili samo orožje, ki ga je dala zvezna vlada na raz* po:ago Dunajskemu Novemu mestu za ča* ca krize v Burgenlandu Od 2700 tam za* p'enjcnih pušk je bilo 1500 shranjenih v skladišču še izza časa, ko so jih zvezni organi zaplenili pri Heimwehrovcih. Splošno je bilo vsega skupaj po infor* Tnacijah socialistov zaplenjenih 3000 infan* Terijskih pušk. Od tega jih je bilo 2900, za katere je vlada vedela, ker so bile z nje* n;m privoljenjem dane na razpolago raz* j im delavskim organizacijam ali pa soci* aiističnim občinam še po prevratnih dneh. Dunaj, 5. novembra, d. V zvezi z akcijo vlade za zaplenitev socialističnega orožja, so posetili novinarji notranjega ministra btnrhemberga. ki je izjavil med drugim tu« d' sledeče: »Današnji dan je bil šele priče* tek. Hočemo rudeči bestiji izruvati strupe* ne zobe. Preiskava v socialističnih domo* vih in organizacijah je bila izvršena na moje povelje. Vlada se pri tem ri hotela spuščati v nobena pogajanja ter je z od* ločnim nastopom dosegla, da je prešlo v državna skladišča nekaj tisoč pušk, več desetin strojnic in na stotisoče strelov municije. Z včerajšnjim korakom pa še ni naprav* ljen konec! Rdečkarji bodo imeli še do* volj priložnosti spoznati, kaj pomeni za= nje vlada Vaugoina in Starhemberga. Na* ša pot pelje samo proti enemu cilju, ki ga zasledujemo s preudarnimi koraki. Izvedli bomo še udar za udarom, dokler ne bomo štrli diktature rdečkarjev. Prevzeto nalo* go bomo docela izvršili z razumom in za* upanjem v uspeh. Težišče našega dela pa ne leži v parlamentu, temveč v naših boju* jočih se organizacijah in formacijah. Na dan, ko bo zopet otvorjen parlament ter dana možnost za akordno delo velikih gos bszdačev, se bo pričelo zopet naše bojno delovanje. Postavili bomo avstrijsko nos Iran jo politiko pod pritisk, da bomo dos eegli naše cilje. Seipel sondira teren za francosko posojilo Pariz, 5. novembra, s. Jules Sauerwein je imel za časa svojega bivanja na Dunaju m '-govor z dr. Seiplom, ki se je sicer brani dovoliti rormelni razgovor, vendar pa ie iZr -mistični politiki Otona v njegovem dvor« cu v Belgiji. Ob tej priliki mu bodo česti* tali k njegovemu rojstnemu dnevu in dose* ženi polnoletnosti. V Budimpešti pa se bo vršila dne 20. t. m. v baziliki sv. Štefana svečana služba božja za Otona. Popoldne istega dne bo veliko zborovanje, na kate* rem bodo govorili Iegitimistični veljaki o pomenu polnoletnosti princa Otona. Atenski zarotniki se opravičujejo Atene, 5. nov. p. Grški častniki, ki so bili aretirani zaradi suma da so priprav« ljali državni udar, izjavljajo, da ni govo* ra o kakih prevratnih namenih proti reži* mu. Pangalos sam je opozoril na to, da bi bilo smešno misliti kaj takega, da bi imelo 20 oficirjev namen zrušiti vlado, ki ima za seboj samo v Atenah 10 polkov garniaije. Oficirji, ki so aretirani, niso imeli to po* nobenih drugih zaveznikov za seboj. Atene, 5. nov AA Danes je bilo aretl* ranih nadaljnjih šest oficirjev, ki sn bili osumljeni sodclovaujd v Pangilosovi zaroti. PRESENETLJIV IZID VOLITEV V ZEDINJENIH DRŽAVAH Nepričakovan uspeh demokratov na škodo republikancev — Poslan-ska zbornica bo imela najbrž demokratsko večino — Odločilen vpliv odpora proti pretirani prohibiciji Washington, 5. novembra, d. Včeraj so se vršile v vseh državah ameriške Unije volitve za izvolitev ene tretjine senatorjev (34). vseh članov reprezen-tantske zbornice (435) ter 32 guvernerjev. Pred volitvami se je vnela volilna borba v tako velikem obsegu, kakor je ne pomnijo niti Američani. Demokratska opozicija je vodila volilno kampanjo v znamenju protesta proti gospodarski politiki vlade. Vsi govorniki so se obširno bavili z gospodarsko krizo ter naraščajočo brezposelnostjo in napadali vlado, da je premalo agilna v borbi s temi pojavi. Demokrati so posebno napadali vlado zaradi uvedbe novih zaščitnih carin ter jo obtoževali, da je s tem zaprla ameriški industriji ekspanzijo na neameriške trge. Republikanci so se na shodih izgovarjali na splošno gospodarsko krizo, ki tare vse države in ne samo Zedinjene države. Veliko vlogo je igrala v volilni borbi tudi zahteva demokratov, naj se omili dosedanji ostri sistem prohibicije. Ker je ameriško ljudstvo zelo sprejemljivo za ta predlog, je tudi mnogo republikanskih kandidatov pristopilo v »tabor mokrih« ter pričelo napovedovati, da bodo v novi zbornici podpirali borbo za omiljenje prohibicije. Newyork, 5. novembra, s. Po rezultatih, ki so bil znani do 3. zjutraj, so dobili republikanci 108, demokrati pa 141 sedežev v reprezentančni zbornici. Dasi so si priborili socijalisti največje število glasov po letu 1920., vendar nihče izmed njihovih kandidatov ni bil izvoljen. Pri volitvah za ne\vyorškega guvernerja je bil izvoljen demokratski kandi- dat Roosevelt z večino skoraj tri četrt milijona glasov. Zaradi tega skiepajo v demokratskih krogih, da bo Roosevelt tudi demokratski kandidat, ki bo imel največ izgledov pri predsedniških volitvah leta 1932. Pri volitvah za kongres je prišlo povsod razen v južnih državah do izraza razpoloženje proti prohibiciji. Tako zva-ni »mokri kandidati« so bili skoraj povsod izvoljeni brez ozira na to, kateri stranki pripadajo. Zdi se, da je že sedaj demokratska večina v reprezentančni zbornici zagotovljena in da je tudi v senatu pričakovati znaten porast demokratske moči. Newyork, 5. novembra. AA. Poučeni krogi sodijo, da še ni mogoče govorit; o končni politčni sestavi bodoče poslanske zbornice. Demokrati zatrjujejo, da je mogoča koalicija z ljudskimi poslanci ter z zastopniki podeželskega delavstva. Ta koalicija bi mogla iztrgati javno kontrolo iz rok republikancev. Izmed pristašev prohibicije je ponovno izvoljen senator Borah. Časopisje vseh strank smatra, da je glavni vz-ok republikanskega poraza iskati v krizi gospodarskega življenja in trgovskih poslov. Nadaljnji vzrok je tudi to. da je bilo prohibicijsko vprašanje vpleteno v te volitve. Newyork, 5. novembra, g. Po rezultatih, ki so bili znani danes do 2. popoldne, so dobili demokrati 202, republikanci pa 186 sedežev v poslanski zbornici. Demokratom manjka samo še 16 glasov do večine. Če bodo dobili večino, bodo imeli tudi predsednika pri volitvah leta 1932. Kot republikanski kandidat za predsednika se imenuje bivši poslanik v Mehiki in tast Charle- sa Lindbergba Morrow. Za enkrat ni pričakovati, da bi imela demokratska zmaga pri volitvah kakšne posledice. Tudi odprava prohibicije v novih zakonodajnih ustanovah ne bo dobila zadostne večine, ker gre pri tem zakonu za spremembo ustave, za katero je potrebna dvetretjinska večina obeh zbornic in obenem sankcija tega glasovanja v najmanj % držav Unije. Zaradi tega ni računati, da bi bila prohibicija v do-gledni dobi odpravljena. Po ustavi bo potekla poslovna doba starega kongresa šele dne 4. marca 1931., dočim se bo novi kongres sestal na prvo delovno sejo šele prvi ponedeljek v decembru 1931. Sedaj pričakujejo, da se bodo demokrati, kakor so že obljubljali v volilni kampanji, z vso energijo zavzeli za znižanje novih carinskih postavk. Da bi se spremenila ameriška zunanja politika, za enkrat ni pričakovati. Demokratska večina tudi v senatu iNewyork, 5. novembra, g. Volilna zmaga demokratov je nepričakovano velika. Po oficijelnem sporočilu strankinega vodstva je dosegla stranka v senatu že večino. Bodoči senat bo sestavljen iz 48 demokratov in 47 republikancev ter 1 farmerja socijalnih demokratov. V reprezentančno zbora;cj je b: o do sedaj izvoljenih 208 demo <-t to v. 20) republikancev in 1 kandidat delavske stranke. Razdelitev 17 nundit :v še nI odločena. Vlada noče dati nobene izjave o izidu volitev, vendar se je i-zveie i, da je predsednik ^oover zaradi p<.raza svoje stranke naravnost potrt Pripravljalna razorožltvena konferenca Konferenca bo razpravljala o načrtu razorožitvene pogodbe in vseh doslej nerešenih vprašanjih rodnih sporov naj se sprejme ravno tako kot opcijska klavzula glede razsodišča za sporna vprašanja. Nadalje naj se redigira načrt razorožitvenega programa. Anglija in dominijoni bi bih razočarani, ako ne bi pripravljalna razorožltvena komisija omogočila sklicanja razorožitvene konfe* renče že prihodnje leto. Britski imperij ne bo oviral dela pri* pravljalne razorožitvene komisije pri se* stavi osnutka razorožitvene pogodbe. Končno so vodje delegacij na imperijalni konferenci sprejeli v splošnem predlagane izpremembe statuta Društva narodov, ki naj se spravi v sklad s Kelloggovim mirov* nim paktom. Moskva, 5. nov. a. Na poti v ženevo je posetil komisar za zunanje zadeve Litvinov nemškega zunanjega ministra Curtiusa. Dne 2. novembra je odpotovala ruska delegacija na zasedanje pripravljalne razorožitvene komisije Društva narodov. ženeva, 5. nov. Včeraj se je sestala komisija Društva narodov za kolonijalne mandate. Razpravljala je o palestinskem vprašanju in o stanju bivše nemške Vzhodne Afrike. Jugoslovenska delegacija Beograd, 5. novemba p. Na pripravljalni razorožitveni konferenci, ki prične jutri zasedati v ženevi, zastopata našo državo kot delegata dr. Laza Markovič in bernski poslanik Hija šumenkovič, kot eksperta pa brigadni artiljerijski general Nenadovič in kapetan bojnega broda Mar-jaševič. Ženeva, 5. novembra. AA. Jutri se prične zasedanje pripravljalne komisije za razorožitev. Iz note, ki jo je predsednik komisije poslal vsem državam, se vidi, da gre za definitivni načrt konvencije o razorožitvi. Razen tega se vidi, da je od prejšnjih zasedanj ostala nerešena še cela vrsta vprašanj. Tako n. pr. o vojaškem in pomorskem materijalu, o kadru raznih pomorskih enot, o definiciji pojma »aktivna efektiva oboroženih sil«, o formaciji bojnih organizacij. Pri tem se bodo vzeli v pretres nemški amandmani o teh vprašanjih. Dalje se bo razpravljalo o kontroli Izdatkov za oboroževanje v proračunih posameznih držav, o izmenjavi informacijske službe, o nemškem predlogu, da se pretol-mači poslednji odstavek čl. 8. pakta Društva narodov. Konference se bodo udeležili zastopniki sledečih držav; Nemčija, Argentina, Belgija, Velika Britanija, Kanada, Čile, Kolumbija, Španija, Kuba. Francija, Grčija, Guatemala, Svobodna država Irska, Italija, Japonska. Norveška, Holandija, Peru, Poljska, Rusija, Rumunija, švedska, češkoslovaška. Turčija, Urugvaj, Venezuela in Jugoslavija. London, 5. novembra, AA Ker je bil na imperijalni konferenci dosežen v vpraša* nju imperijalnega razsodišča sporazum, bo lord Cecil, vodja britske delegacije za pri* pravljalno razorožitveno komisijo odpoto* val v Ženevo. Komisija se sestane danes. Lord Cecil bo zastopal na zasedanju te komisije tri važna načela britskega imperija. Splošni akt za mirno poravnavo medna* Imperijalna konferenca London. 5. nov. AA. Danes so vodje de* legacij imperijalne konference nadaljeval! razpravo o raznih vprašanjih medimperijal* nih odnošajev. V razpravi je bilo vpraša« nje o vzklicnem pravu državljanov doml» nijonov na tajni svet Razprava o tem vpra» šanju je bila odgodena. Odbor za pomor« sko in trgovsko pravo je proučil razna vprašanja na osnovi predlogov konferenco o ustroju dominijonske zakonodaje. Odbor pod predsedstvom trgovinskega ministra Grahama izdeluje poročilo o svo« jem delovanju. To poročilo vsebuje spo« razum v vprašanju kvotnega sistema, ki naj se uveljavi pri žitu in drugih živilih. Vprašanje medzavezniških dokov London, 5. nov. g. »Daily News« poroča« jo, da bo prišel guverner newyorške rezerv, ne banke Harrison v kratkem v Evropo, da uvede z vodilnimi bankami v Londonu, Pa* rizu in Berlinu pogajanja zaradi pričetka plačevanja medzavezniških dolgov Amerl» ka namerava dovoliti bivši veliki antanti moratorij njenih dolgov, če bo antanta tu* r'i Nemčiji dovolila moratorii. V Amert* upajo, da bi ta načrt ojačfl kupno tnoc Evrope is poživil trgovino z Ameriko. Po sporazumu v Ankari Ankara, 5. nov. V poučenih krogih napo* vedujejo, da bo turški zunanji mmistet Tevfik Ruždi bej po zasedanju razorožit* vene konference odšel v Italijo, kjer bo stopil v stik z italijansko vlado ter raz* pravlja! o raznih vprašanjih, katerim pri* pisujejo politični krogi veliko važnost. Zadnje izpremembe v vodilnih in državnih uradih se smatrajo za potrditev načrta za ustanovitev novega političnega bloka na bližnjem Orijentu s sodelovanjem Turčije, Atene, 5. nov. AA- Britski poslank » Atenah je posetil Mihalakopulosa. Mnrstet za zunanje zadeve je zagotavljal poslari* ka, da ankarski sporazum služi samo cb» čemu miru in ni naperjen proti nikomur. Anglija in grško-turški sporazum Atene, 5. nov. č. Angleški poslanik v Atenah je posetil grškega ministra zuna* njih poslov Mihalakopulosa, ki je uveril angleškega diplomata, da služi ansarskl sporazum samo splošnemu miru, da ni na* perjen proti nikomur in da ni odvisen od nobene velesile. Angleški poslanik je od* govoril, da njegova vlada odobrava vsako gje za tem, da ae učvr&ti sveto*< oi eus, Neuspeh konservativcev London, 5. nov. AA. Snoči je spodnja zbornica z 261 glasovi proti 250 odklonila konservativni izpreminjevalni predlog k adresi v odgovor na prestolni govor. Glavno zanimanje pri tem glasovanju je bilo za stališče liberalcev, ki so se po večini vzdržali glasovanja. Za izpreminjevalni predlog je glasovalo 5 liberalcev, med temi sir Robert Hutchin-son in sir John Simon. Za vlado so glasovali 4 liberalci. Lloyd George in ostali liberalci niso glasovali. London, 5. nov. AA. Položaj vlade j Pragi je bila sprejeta tale resolucija: Agrarna konferenca smatra za potrebno, da so načelo največje ugodnosti spremeni z re* gijonalnim, oziroma mednarodnim konti* nentalnim sporazumom, v katerem bi brli točno odrejeni kontingenti za uvoz in iz* voz. Resolucija poudarja, da se morajo xa žito, uvoženo iz Rusije, uporabljati spe-ji* jalni ukrepi. Uvoz sovjetskega žita se sms odobriti samo v količini, ki odgovarja )»» trebi, in samo pod pogojem, da se ugotovi, da odgovarja cena uvoženega sovjetskega žita režijskim stroškom V svrho kontrole uvoza sovjetskega žita bodo ustanovljene posebne ustanove. Turčija posreduje med Rum«;>!^) in Rusijo Bukarešta, 5. novembra g. sLupta« objavlja zanimivo vest, da se turška vlada bavl z mislijo, da bi ponudila rumunski vladi vlogo posredovalca za otvoritev pogajanj med Rumunijo in Rusijo. Vsekakor je malo verjetno, da bi hotela Rumunija danes sličen predlog sprejeti, ker vsi nj*»-ni sosedi še niso v gospodarskih odnoda-jih s sovjeti in tudi Rumunija nima pohoda, da bi jih iskala. Kralj Boris odšel na deželo Sofija, 5. novembra AA. Kralj Boris in kraljica Jov&na sta odšla na potovanje. Poeetila bosta gradove v raznih pokrajinah. Gete, ki so bile osredotočene v Sofiji, kakor tudi kmečko prebivalstvo, ki je prisostvovalo poročnim svečanostim r Sofiji, je odšlo na svoje domove. Mesto ima zopet normalni izgled. Bivši ministrski predsednik Facte umrl Rim, 5. novembra s. Danes dopoldne je umri v 96. letu starosti bivši italijanski ministrski predsednik Facta, ki je že dalj časa bolehal na sladkorni bolezni. Facta je bfl zadnji ministrski predsednik Italije, preden je priSel fašizem na krmilo. Kot diplomat je mnogo deloval v inozemstvu, kjer je bil dobro gowwin. Zaprisega fašistične mladine Slavnostni obred zaprisege cev - MussoBnijev govor - Rim, 5. novembra d. Rim ie praznoval včeraj z velfkimi slavnostmi obletnico zmage v svetovni vojni. Glavni del programa je bil Mussolinijev nagovor na mlade fašiste, ki so zavzeli ogromni Kapitolski trg tako, da je bil do zadnjega kotička napolnjen. Okoli 4. popoldne ie prijahal Musso-lini obdan od fašističnega generalnega štaba. Nosil je uniformo vrhovnega poveljnika fašističnih čet. Med delirijem navdušenja ie Mussolini nag voril pomladek fašizma z besedami: »Mlade črne srajce! Danes vas je zadela izredna sreča in velika čast, da prisežete za stvar domovine in fašistične revolucije. Zgodi se to rta današnji pomembni dan, k! spominja na slavne dneve 18. leta, ko so italijanske armade za vedno uničile sovražno vo.isfko. Prisegate na griču, ki ie svet ne samo v zgodovini Rima in Italije, ampak celega omikanega sveta. Ravno ob tem trenutku dviga še 250.000 drugih mladih fašistov roko k isti prisegi. Ko so se vaši starejši tovariši borili ln prelivali kri v bitkah, ki so dovedle do zrna ge, vi niste mogli biti med njimi.. Danes vas sprejemajo odprtega srca in z najglobljo simpatijo. Ko izrečete prisego boste izpolnili eno naisvečanejših dejani v vašem 250.000 fašističnih mladeni--»Italija je rešila Francijo!« življenju! Ob tej priliki vprašujem kom« bodočnost domovine?« Iz fašistične množice ie zagrmel na to vprašanje klic: »Nam, nam,« Nato ie Scorza, poveljnik mladinsikih fašističnih zvez bral formulo, ki so jo mladeniči spremljali z vzkliki »Prisegamo«. Rim, 5. novembra s. Pri proslavi zmage v Rimu je imel državni podtajnik Manare-si govor o uslugah Italije za zaveznike med voino. Manaresi .ie med drugim zatrjeval, da je Itairja rešila Francijo in njene zaveznike, in sicer najprej s svojo izjavo nevtralnosti, nato z vojno napovedjo in končno s svojo zmago. Brez italijanske nevtralnosti bi bil; Nemci, ki so kakor vihar prihrumeli nad Francoze, popolnoma stri! Francijo. Najostrejše ie nastopil govornik proti francoskim trditvam, da ie bila zmaga pn Vittoriu dosežena nečastno. Ta zmaga je stala Italijo še 100.000 mrtvih in je bila odločilna za vso vojno. Na drugi strani, tako je zaključil Manaresi, so italianski zmagt porezali krila. Še vedno ječe italijanski bratje pod tujim jarmom in Italia mora težko plačevati dolgove, dočim drugi sprav-lia.io visoke dobičke. Odgovor tir. Beneša na Curtiusove izjave Dr. Curtius je bil napačno poučen o poteku nemirov zaradi nemških zvočnih filmov ~ Načrti čsl. vlade za omiljen je brezposelnosti Paraga. 5. novembra, g. V zunanjem odboru senata je odgovoril danes zunanji minister dr. Beneš na napade nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa glede izgredov proti nemškim zvočnim filmom na Češkoslovaškem in glede kulturnega bojkota, ki ga je baje napovedala Češkoslovaška. Dr. Re-neš je med drugim naglasil, da je bil dr Curtins napačno poučen o dejanskem atauu in da jc zaradi tega presojal dogodke popolnoma nepravilno. Minister je obžaloval, da je dr. Curtius odobraval kulturni bojkot Češkoslovaške, ki se je pričel izvajati v Nemčiji, pri čemer se je pozival na čast nemškega naroda. Dr. Beneš je zavračal vse neopravičene napade in se skliceval na ponos češkoslovaškega naroda, ki obsoja vsak šovinizem, posebno pa še oni, ki izzove bojkot kulturnega gibanja. Praga. 5. novembra, d. V ministrstva za javna dela pripravljajo vrsto zakonov o velikih investicijskih delih, s katerimi mislijo omiliti brezposelnost. Tako je izdelan načrt za zason o cestnem fondu, ki bo omogočil kar najhitrejšo rekonstrukcijo in spopolni-trv češkoslovaškega cestnega omrežja. Iz tega fonda bodo popravljali in gradili tudi okrožne ceste. V ta namen je določenih že dosedpj 186 milijonov Kc. Ministrstvo za delo pripravlja poisg tega tuHi zakon o novem cestnem redu in ccstni policiji, ki bo uredil precej neure,i"ne razmere v tem pogledu. Poleg tega bn predložen še tekom letošnjega zasedanja poslanski zbornici zakon o ustanovitvi e]ek*ri!:ka-cijskega fonda, ki bo omogočil eluktrificlra nje podeželja. Pripravljajo tudi a^vi stavbni red in salron o regulaciji glavnih mest Brna in Bratislave Odmev Flandinovega potovanja Poročilo Flandina ministrskemu svetu - Spori v srednji Evropi ogrožajo mir Pariz. 5. novembra, AA »Le Journal« priobčuje komentar o ekspozeju ministra trgovine Flandina na včerajšnjem ministr« skera svetu. Flandin je poročal o svojem potu po centralni Evropi. List poroča, da se ministrski svet ni mogel ubraniti neke« težkega vtisa spričo težav, ki pritiska* jo na centralno Evropo. Ti narodi bi mo* Tali naiti medsebojno ravnovesje Sedanji trenutek še ni tragičen, pač pa bi lahko postal, ako bo ostalo pri dosedanji nape« tosti Spori v centralni Evropi pomenijo na vse zadnje vendarle ogrožanje miru vse Evrope. Francija naj omogoči v teh drža= vah trgovske, industrijske in poljedelske zveze. Rim, 5. novembra, AA Francosko posla* ništvo je izdalo komunike, ki v njem pro« glaša za netočne vesti o tem, da je bila naloga pravkaršnega potovanja člana fran« coske vlade po vzhodu ta, da organizira gospodarsko akcijo proti neki vzhodni ev* ropski državi. Egiptovske homatije Pričakovati je. da bodo v bližnjih dneh prihajale zopet boli vznemirljive vesti iz Egipta. Tam se je namreč izvršila daleko* sežna notranja preuredba, ki mora do skrajnosti razburiti večinsko politično stranko in bržkone vso javnost. , Dne 23. oktobra je ministrski predsednik Sidki paša v imenu kralja Fuada razgla* siln novo ustavo za Egipt in jo takoj uveljavil. Nova ustava se sicer oficijelno označuje samo kot modifikacija dosedanje ustave, ali dejansko gre za temeljito spre* membo dosedanjih ustavnih določb in si* ccr ravno v najvažnejših točkah. Nova ustava omejuje aktivno volilno pravico na starost 25 let, volitve same pa preureja v indirektni sistem, pri čemer se za pasivno pravico volilnih mož ter poslan* cev zahteva primerno visoka davčna moč. Vrh tega ustava reducira število poslan* cev od "dosedanjih 235 na 150, števUo se* natorjev od dosedanjih 132 na 100. Pogla* vitno pa je. da bo zanaprej kralj imel pra* vico imenovati tri petine senatorjev, do* čim jih je sedaj imenoval le dve petine. S tem more vlada potom senata preprečiti vse neljube ji sklepe poslanske zbornice. Zelo so važne tudi' določbe glede zaseda* nja parlamenta in njegovih pravic, odgo« vornosti ministrov itd., Egipt ima svojo ustavo šele od"l. 1923, ko je Anglija priznala deželo za samostojno državo. Toda egiptska ustava ni imela sre* če; v teku šestih let je bil egiptovski par* lament petkrat razpuščen in končno je se* daj bistveno spremenjena ustava sama. Se« veda je imel parlament neprijetno nalogo, da bi moral urediti z Anglijo one štiri sporne točke, ki so še ostale predmet hu* dih nesoglasij. Toda ekstremnonacijonali* stična stranka vafd. ki si je pod vodstvom pokojnega Zaglul paše priborila absolutno večino v deželi odnosno v parlamentu, se ni hotela ukloniti angleškemu stališču, pri* haiala pa je v vedno hujše navskrižje tu* di s samim kraljem Fuadom. Posebno v zadnji dobi se je spor poostril, pri čemer pa je treba ugotoviti, da iz notranje*poli* tičnih vzrokov še mnogo bolj nego iz vna* njepolitičnih. Kralj Fuad se je v vedno ostrejši borbi zoper vafdovce naslanjal na liberalno, to je drugo najmočnejšo stran« ko v Egiptu: iz nje izhaja tudi sedanji mi* nistrski predsednik Sidki paša. ki je izve« del državni udar. Ta politik je bil nekdaj sam hud nacijonalist in je moral skupno z Zaglul pašo v eksil na Malto. Sedaj pa je izdelal novo ustavo, ki naj temeljito omeji moč in vpliv vafdovcev, zasigura kralju in vladi oblast v deželi zoper do« sedam io opoziciio in ki naj končno izvede pogodbo z Ang>lijo. kar pa je vendar samo stranskega Domena. Sprememba ustave in volilnega reda se fj v Egiptu napovedovala že dolgo, dasi ne očitno. Opozicija je za ta primer na* posredovala rva jhtrjsi odpor, napovedovala, da bo napela vse sile in uporabila prav vsa sredstva, da očuva staro ustavo. Sedaj je nastopil trenutek, ko se bo moralo po* kazati, kaj zmore opozicija. Ali razpolaga s toliko dejansko silo, da bo prisilila vlado na umik, ali bo morala sama kapitulirati, to je udati se v usodo? Že prihodnji dnevi bodo dali odgovor na ta vprašanja. Za dalekosežnost vladne« ga koraka je značilno, da je nastopilo pro« ti njemu celo vodstvo liberalne stranke, ki ji pripada Sidki paša. Celo njegovim last« nim pristašem se zdi potemtakem, da gre vlada predaleč s svojo spremembo ustave. Zato se je tem bolj bati, da bodo nemiri reakcija na ta vladni ukrep. Toda kak rezultat bi mogli nemiri imeti, je drugo vprašanje. Egiptovski nacijonali« sti so že poskusili svojčas mobilizirati uli« co zoper vlado, a se jim je stvar popolno« ma ponesrečila. Ni tedaj zelo verjetno, da bi se jim v drugič bolje posrečilo. Zanimiv je odmev, ki ga je sprememba ustave izzvala v inozemstvu, predvsem v Angliji, kjer so za dogodke v Egiptu še vedno najbolj občutljivi. Ker je v Angliji na vladi delavska stranka, so bili egiptov* ski vladni krogi gotovo sami presenečeni, da so angleški listi z vladnimi vred zabe* ležili spremembo ustave brez odpora in obsodbe in celo z nekim dobrohotnim ra» zumevanjem. Pri tem ne gredo le s stali« šča, da se bo z reprezentanco, ki jo bo Egipt dobil na podlagi nove ustave, Angli« ja mnogo lažje sporazumela, temveč bolj ali manj odkrito izjavljajo, da je sedem let parlamentarnih peripetij dokazalo, da mase egiptovskega prebivalstva še niso zrele za neomejeno demokracijo. Ta je po mnenju angleških listov ustvarjala le dik« taturo političnih voditeljev, dočim bo nova restringirana ustava ustvarila podlago za razvoj prave in zdrave demokracije. V enakem smislu komentirajo spremeni* bo egiptovske ustave italijanski in franco« ski desničarski listi, dočim se francoski levičarski listi, bržčas iz obzirnosti do Mac« donaldove vlade, vzdržujejo vsake odloč« ne sodbe. V splošnem pa ima Evropa sama s seboj toliko skrbi, da nima časa in Te« selja se globlje ukvarjati s problemi na« rodov na drugih kontinentih. Plačilne težkoče francoske banke Pariz, 5. nov. g. Banka »Credit du RLo« ne«, ki ima 10 milijonov frankov osnovne glavnice in v Lvonu ter okolici 26 podnž« nic, je zaprla poslovne prostore. Že neka} dni je bil v banki velik naval vlagateljev, ki jim je morala izplačati 20 milijonov frankov. Polom te banke je v zvezi s poi : ; mom banke »Adam« v Boulogneu, ki it i imela večino delnic banke »Credit du R ne«. Vlada je izjavila, da ne namerava »vt. i sti akcije za pomoč. i Ustanovitev domače filmske družbe V Beogradu je b#a osnovana dekliška družba »Jugoslavija-fftm«, ki bo izdelovala in razpečevala fHme Zveza mest je sklenila naprositi m;nistra za finance, da odpošlje na konferenco svoje delegate, da čujejo mišljenja zastopnikov mestnih občin glede budžetiranja občin ln glede pobiranja mestnih samoupravnih davščin. Ministrstvo financ zastopava na R.ou-ferenci načelnika Milorad Tošič in Rutlolf Pojič. Danes dopoldne so govorili še zastopniki Sarajeva, šibenika, Beiovara, Su-šaka in Novega Sada. popoldne pa je imel daljši referat zastopnik Ljubljane Wan Tavčar, ki je govoril o najmar:ni o potreb! posebnega pravilnika za budžetirmie ob čin, o trošarini in podobnih vprašanjih, k; se tičejo mestnih občinskih gospodarstev. Na popoldanskem nadaljevanju konference Zveze mest so govorili še zastopniki Leskovca, Mostara. Sušaka. Kragujevea, šabca ter generalni tajnik zveze šarič. Ob 18.30 je bila seja zaključena in se bo nadaljevala jutri dopoldne. Beograd, 5. novembra, p. Danes se je pričela v Beogradu konferenca Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Zborovanje se vrši v svečani dvorani beograjske občine. Navzočih je okoli 50 delegatov iz vseh strani države. Ljubljansko mestno občino zastopajo Ivan Tavčar, dr. Miroslav Lukan, finančni referent Alojz Rant in raznatelj doho-darstvenega oddelka Ivan Zupan. Maribor zastopa župan dr. Alojzij Juvan. Konferenco je otvoril predsednik beograjske občine Nešič, ki je prisrčno pozdravil vse goste Za njim je spregovoril predsednik zagrebške občine dr. Srkulj. Na poslednji seji Zveze mest, ki se je vršila 29. septembra v Ljubljani, so razpravljali o najvažnejšem vprašanju, to je o finansiranju Ln budžeti-ranju mestnih občin. Z novo zakonodajo so namreč sprejele mest.ie obč:te deloma tuli posle državne administracije, kar nalara občinam nove izdatke. Seja zveze jugoslovenskih mest Velika udeležba iz vse države — Razprava o občinskih samoupravnih financah — Zastopstvo finančnega ministrstva Vpis delnic se bo vršil od 5. t. m. do 5. decembra v poslovalnici društva v Beogradu, ali pa preko Poštne hranilnice. Pri vpisu je treba za vsako delnico položiti 75 Din na račun delnice in 15 Din na račun ustanovnih stroškov. Ustanovitelji društva so: svetnik ministrstva financ Todor Ilič, prof. Voja Jova-novič, prof. Miodrag Rajačič, odvetnik Milan Djerič, sotrudnik «Politike» Dobroslav Kuzmič, zdravnik in novinar dr. Bogoslav Milanič, odvetnik Milan Arsenijevič, odvetnik in sotrudnik »Politike« Radoje Josi-movič, sotrudnik »Politike« Budimir šalje-vič, prof. Momir Veljkovič, Dragomir Stoj-šič, Todor Popovič in učitelj Brana Nešič. Beograd, 5. novembra. AA. Minister za trgovino in industrijo je s sklepom 23. oktobra t L odobril pravila ln ustanovitev tvrdke »Jugoslavija - film« delniška družba za izdelavo in prodajo filmov. Delniška glavnica znaša 1,200.000 Din, razdeljena je na 4000 delnic po 300 Din. Namen društva je proizvajanje filmov, predvsem nacijonal-nih, nabavljanje in trgovina s filmi ln s filmskim materijalom. Prva dolžnost društva bo izdelati velik film »Otrte solze«, v čisto narodnem duhu, ki poveličuje velike napore jugosloven-skega naroda za osvobojenje in uedinjenje. Rokopis je napisal profesor Voja Ivan Jo-vanovič, pregledali pa so ga mero ia'.ni faktorji, ki so ga jako povoljno ocenili. Želje in potrebe Belokrajine Kakor smo že poročali, so se lepo uspelega sestanka, ki so ga v nedeljo imeli ministri v Karlovcu z zastopniki prebivalstva, udeležili tudi delegati iz črnomeljske-ga sreza, ki spada, kakor znano, pod savsko banovino. Belokr. zastopnike je karlo-ški župan g. Modrušan, ki je predsedoval sestanku, v svojem nagovoru še posebej pozdravil. V imenu prebivalstva Ornomeljske-ga sreza je govoril g. Jože Nemanič, ban-ski svetovalec iz Zelebe pri Metliki, ki je izvajal med drugim: Naš srez šteje samo 23 tisoč prebivalcev in je po naravi zelo bogat, vendar pa ima razmeroma največ izseljencev. Ti trosijo svoje moči v tujini, ker nimajo doma dela in zaslužka. Glavni vir dohodkov našega okraja }e vinarstvo, zato nas vinska kriza občutno tare. Nedavno se je ustanovila v Metliki vinarska zadruga, ki naj bi zbrala in omogočila nakup in prodajo vina. Potrebna je pa podpore, za katero prosimo vinogradniki ministra poljedelstvo in vso kraljevsko vlado. Davčna uprava ▼ Črnomlju izterjuje davke z označbo na čeku »Takoj!« Zamudne obresti zaračunava takoj od prvega dne. Zaradi zastoja v trgovini s kmetskiml pridelki in splošne krize prosijo davkoplačevalci, naj se izda Dalog davčni upravi v Črnomlju, da dovoli 14-dnevni rok za plačilo davkov. Bela Krajina je zvezana s sosednim ozemljem onstran Kolpe samo z dvema prehodoma, mostovoma pri Metliki in pri Vinici v razdalji 30 km. Zato prosimo, naj bi se napravil most tudi pri žuničih. Pravtako je potrebno za Poljansko dolino, da se izvede železniška zveza Kočevje-Vrbovsko. Pri delu bi domače ljudstvo dobilo zaslužek. Najbolj pa je potreben vodovod, zlasti za metliški okoliš. Prosimo, da se že izdelani generalni načrt za ta vodovod vzame v pretres, ker bi ta oskrboval 45 vasi z zdravo pitno vodo Elektrifikacija cele savske banovine je v načrtu in se polagoma izvaja. Črnomelj ima za silo elektriko od »Jugolesa«, Metlika pa se je pogodila za 600.000 Din z združenima elektrarnana Zagreb - Karlovac, toda ban-ska uprava še ni odobrila pogodbe. Prosimo gg. ministre, da v zadevi posredujejo, ker je le z elektrifikacijo mogoč napredek. Cest imamo 230 km v oskrbi, tudi nekatere glavne prometne ceste so bile izločene iz seznama državnih cest. Prosimo g. ministra javnih del, da se te ceste zopet sprejmejo v oskrbo države. Kot drugi govornik iz Belokrajine je nastopil g. J. Mazelle, župan v Gradacu. ki je kot predsednik sreskega kmetijskega odbora navedel med drugimi naslednje želje: Naš srez ima 31 občin, čeprav ima samo 23 tisoč prebivalcev. Skoraj vsaka vas ima svojo občino. To pa z gospodarskega stališča ni dobro. Zato niso občine tako urejene kakor v ostalih srezih naše banovine. Težko pričakujemo zakona o občinah in razdelitev sreza v 6 občin: Stari trg, Vinica, Črnomelj, Gradac, Semič in Metlika. Oba slovenska govornika sta končala z vzklikom kralju in vladi in sta bila od vseh zborovalcev živahno pozdravljena. Spopadi v Indiji Karaii, 5. nov. A A. Snoči je doSlo do novih spopadov med množico in redar« stvom. Redarstvo je imelo nalogo, da are« tira 19 kršiteljev zakonov^ ki so izvajali civilno neposlušnost. Množica je obrneta« vala redarje s kamenjem, nakar je redar« stvo poseglo po orožju in streljalo. Več re» darjev je bilo ranjenih. Na strani demon« strantov pa je zadobilo 30 oseb razne ikodbe. Ogromno zavarovanje London, 5. nov. AA. Objavljeno je bilo besedilo dogovora med trgovinskim ministrstvom in parobrodno družbo »Cunard« za zavarovanje enega, ali dveh parnikov, ki jih namerava zgraditi omenjena družba. Parnika bosta veljala približno 4,500.000 funtov šterlingov. Zavarovalna vsota je tako ogromna, da je zelo dvomljivo, da bi mogla biti plasirana na zavarovalnem trgu. Po tem dogovoru bi vlada garantirala zavarovalno vsoto prvega ->arnika v kolikor je ne bi krile zavarovalnice same. Družba bo skušala doseči, da bo vlada garantirale zavarovalno vsoto tudi sa drugi parnik, Nad Italijo divjajo neurja Messina, 5. nov. s. V messinski morski ožini je divjal hud vihar, ki jc presenetil na morju številne ribiške ladje. Ena izmed njih se je potopila. Dva ribiča sta se še rešila, dočim sta druga dva, oče in sin, na« šla smrt v valovih. Na morje je odšlo več čolnov, da bi poiskali pogrešana ribiča. Ti čolni, na katerih je bilo 14 oseb, se še ni« so vrnili in ni o njih nobenega sledu. V Napolju je divjal ves dan hud vihar med nalivom, ki je povzročil številne po* plave po mestu. Vihar je podrl velik zid, ki se je zrušil na tir cestne železnice pri parku Sv. Helene, tako da je bil promet prekinjen. Petrolejski vrelec v plamenih Oklahoma City, 5. nov. d. V bližini me« sta je izbruhnil na petrolejskem polju si« len požar. Pri tem je eksplodiral velik tank petroleja. Goreči petrolej se je razlil po vodi kanadske reke. Zaradi tega je zgore« lo več splavov, ki so bili namenjeni v n.ž« je ležeče lesne tovarne. Žrtev plamenov je postal tudi leseni most. Obstoji resna ne« varnost, da se bo plamen razširil še i:a dru« ga petrolejska polja v okolici mesta. Rusija gradi velezrakoplov Moskva, 5. novembra d. Rusija bo zgradila velik zrakoplov, ki bo meril 5 milijonov kubičnih metrov. Uporabljali ga bodo v znanstvene svrhe. Stanislavski se vrnil v Moskvo Moskva, 5. novembra AA. V rusko prestolnico se je povrnil po 18-mesečni odsotnosti v inozemstvu ravnatelj umetniškega gledališča v Moskvi Stanislavski. Sijajen banket v Londonu London, 5. novembra AA. V jedilnici buckinghamske palače sta priredila snoči kralj in kraljica na čast indijskim princem in poglavarjem slavnostni banket. Pogled na indijske vladarje, ki so bili kar najsijajnejše opravljeni, je bil naravnost impozanten. Banketa se je udeležilo 60 gostov. Med temi so bili indijski princi, španska kraljica, vvaleški princ, yorški vojvoda in vojvodinja in drugi člani kraljeve obitelji. Na Krkonoših zapadel sneg Hirschberg, 5. novembra s. V Krkonoših je zapadlo ponoči 50 cm novega snega. Temperatura je padla pod ničlo. Sinclaire Lewis bo odlikovan z Noblovo nagrado Stockholm, 5. novembra g. Švedska akademija je določila danes za imetnika literarne Noblove nagrade za leto 1930. ameriškega pisatelja Sinclaira Lewisa. Rekonstrukcija albanske vlade Tirana, 5. novembra AA. Kralj Zogu je poveril resor ministrstva za zunanje zadeve predsedniku ministrskega sveta Van-gleliju. Notranje ministrstvo je prevzel bivši minister gospodarstva Juka. Seja odbora Zveze industrijcev v Ljubljani V torek se je v palači ljubljanske Zbornice za TOI vršila 30. redna seja odbora Zveze industrijcev, v kateri se je novi odbor konstituiral s tem, da je izvolil pred-sedništvo. Soglasno je bil za predsednika izvoljen gospod Dragotin Hribar, za podpredsednika pa sta bila izvoljena gospoda Janko Jovan in Avgust Praprotnik. Nadalje so bili za člane oz. namestnike v pred-sedništvu delegirani gg.: Fran Bonač, dr. Kari baron Born (Tržič), Anton Krejči (Ruše), inž. Josip Lenarčič (Verd-Vrhnika), Maks Honvitz (Kranj), Jean B. Pollak, ini. Anton Rudež (Ribnica), Rikard Skubec in dr. inž. Milan Vidmar. Odbor je vzel na znanje, da je g. Jože Smertnik odložil svoje mesto v odboru ter je na novo kooptiral gospoda inž. Milana Lenarčiča in inž. Vojko Knopa (Kranj). Po želji štajerskih podjetij je naprosil g. Antona Krejčija, da posluje kot predsednik mariborske skupine Zveze industrijcev, kot njegov namestnik pa inž. Oskar Dračar. O poslovnem poročilu, ki ga je podal glavni tajnik inž. M. Šuklje, se je razvila podrobna razprava. Razpravljalo se je o potrebi ureditve vprašanja financiranja banovin in samoupravnih teles in o potrebi, da se samoupravam prepove diferenciranje doklad na državne neposredne davke in uvajanje uvozninsltih taks, ki niso v skladu z zakonskimi dolo-čUi. V tem smislu so bile sprejete utemeljene resolucije. V nadaljnjih resolucijah se naproša kralj, vlada, da ukine določbo § 14. Zakona o neposrednih davkih, po kateri se imajo avtonomne doklade priračunati davčni odmerni podlagi; ban dravske banovine pa se naproša, da pritegne predstavnike gosp. korporacij k delu na redakciji banovinskega proračuna za I. 1931-32., da se v bodoče opusti obdavčenje premoga in električne energije in da se v občinah prepreči pobiranje občinske trošarine ali uvos-nine na trgovski promet in industrijsko predelavo. Dr. Fran Windischer je še posebej opozoril na projekt ustanovitve Privilegirane industrijske banke. Izdeluje se več načrtov zakona o tem zavodu tako, da projekt še nima definitivne oblike. Zato tudi ni mogoče o njem podati končno izjavo. Brez dvoma bi bilo velikega pomena, če bi se z novo banko dosegla pocenitev industrijskega, zlasti dolgoročnega kredita. Ljubljanski župan v Beogradu Beograd, 5. novembra p. Danes je prispel iz Ljubljane v Beograd ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Sprejet je bil tudi pri predsedniku vlade generalu Živkoviču. Nastopna avdijenca poslanika Vukčeviča Sofija, 5. novembra AA. Novo imenovani jugoslovenski poslanik dr. Aleksander Vukčevič bo sprejet od kralja Borisa v svečani nastopni avdijenci v petek 7. t. m. Pri tej priliki preda dr. Vukčevič kralju Borisu akreditivna pisma. Milan Marjanovič obolel Beograd, 5. novembra p. Šef centralnega presbiroja pri predsedništvu ministrskega sveta Milan Marjanovič je lažje obolel in mora na nasvet zdravnikov ostati nekaj dni v sobi. Kmečki tabor v Zagrebu Zagreb, 5. novembra n. V zagrebškem »Slejačkem Glasu« sporoča Karlo Kova-čevič, da se bo napovedana velika kmečka skupščina na vsak način vršila 8. decembra. Poplave v Črni gori Podgorica, 5. novembra p. Zaradi močnega deževja poslednjih dni so črnogorske reke, zlasti Zeta in Morača, visoko narastle ter poplavile cele pokrajine. Voda je napravila mnogo škode ter porušila več hiš. Trije uveljavljeni zakoni Beograd, 5. novembra p. Današnje . Službene Novine« objavljajo tri nove zakone, ki postanejo z današnjim dnem obvezni: zakon o državnem sodišču za zaščito države, zakon o likvidaciji agrarnih odno-šajev na področju svoječasne pokrajino Dalmacije in zakon o državnem policijskem izvršilnem osobju. Hmeljski trg žatec, 5. novembra h. Na hmeljskem trgu ni bilo spremembe. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, še vedno nestalno, bolj hladno, tendenca k poslabšanju. Situacija včerajšnjega dne: Velika barometerska depresija odhaja proti vzhodu. Na njenem južnem robu se je formirala sekundarna depresija, ki je prešla na Sredozemsko morje in povzročila zelo močne južne vetrove na Jadranu. Pritisk je padel na vzhodu in jugu za 0.1 do 3 mm. v zapadni Hrvatski in Sloveniji pa je porastel za 0.3 do 2.5 mm. Temperature so se nepravilno spreminjale, deloma padle, deloma narastle za 1 do 3 stopinje. Nebo je bilo pretežno oblačno, ponekod deževno in samo na vzhodu poloblačno. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Hitro, toda le kratko zboljšanje. V prostih legah jutranja slana: podnevi milo vreme. Maši kr Josipa Golobu v spomin p in ljudje Vuzenica, 5. novembra. V ponedeljek zjutraj nas je za vedno zapustil g. Joško Golob, šolski upravitelj. Vsak, kdor ga je poznal, vsa Vuzenica m ves kot tja do koroške meje žaluje za njim kakor za rodnim bratom. Ob njegovem mrtvaškem odru so tekle solze odkritega žalovanja in visokega spoštovanja tei za-hvale. Skozi dolgo vrsto let nam je bil po* kojnik zvest svetovalec in prijatelj ter ne. umorni voditelj narodnega dela V svoji nesebičnosti je imel pred očmi vedno in samo dobrobit bližnjega. Po trudapolnern m nesebičnem delu naj mu bo lahka zemlji« ca. Izpolnjena mu je želja, da počiva ▼ grobu obrnjen z obrazom proti šoli. kjer je tako rad in neumorno v svoji veliki lju> bežni do otrok deloval 18 let. Jubilej pevskega društva »Zvon« v Trbovljah Trbovlje, 5. novembra. Pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah pra-rnuje letos 35 oziroma 37 letnico svojega delovanja. Bilo je v letih, ko se je začela buditi na' rodna zavest v Trbovljah in ko je vladata tudi tu narodna sloga in so se zbirali ln družili vsi pravi Slovenci. Za vzbujanje in širjenje narodne zavesti med domačim pre« bivalstvom so iskali primernih sredstev in kot eno glavnih se je smatralo gojitev in širjenje naše lepe pesmi, ki je bilo v tistih časih skoro edino dramilo iz narodne mlač« nostl. Obstojalo je takrat že pevsko društvo tako zvani »Siingerbund«, kjer so se gojile poleg nemških tudi slovenske pesmi, kar pa gotovo ni moglo vzbujati slovenske narod« ne zavesti, pač pa jo je celo še zadrževalo v njenem razvoju. Značilno za duh. ki je vladal v tem društvu, je dejstvo, da si je upal nadut Nemec predlagati »dass man die NVindischen aussehliest«. Takratni župnik g. Peter Erjavec je pred' ložil leta 1893 deželni vladi v Gradcu pra' vila za ustanovitev slovenskega pevskega društva »Zvon« v Trbovljah. Po potrditvi pravil se je vršil ustanovni občni zbor, n* katerem je bil izvoljen društveni odbor s predsednikom g. Gregorcem in pevovodjem g. Ličarjem. Društvo je takoj pričelo z de* lovanjem. Prvega julija 1893 je imelo dru-štvo svoj prvi nastop, ki je izzval v narodnih krogih veliko navdušenje. Oduševljei* po tem prvem nastopu je začelo društvo ta-koj razmišljati o tem. da se ustanovi tudi mešani zbor. pri katerem so sodelovale gospe in gospodične narodnih družin in jc štel zbor takrat okrog 30 pevcev in pevk. Na občnem zboru v letu 1895 je bilo sklenjeno, da se prične tudi s tamburanjem, ta-krat priljubljeno narodno glasbo. V ta na> men je bilo potrebno izpremeniti pravila in društvo je dobilo ime: »Slovensko pev-sko in tamburaško društvo Zvon v Trbovljah« in od takrat se šteje druga ustanovitev društva, katere 35 letnico praznuje društvo letos na posebno slovesen način. V dolgi dobi svojega delovanja si je pri' dobilo društvo Zvon nevenljivih zaslug nn probudi naroda v naših, v naci jonalnem oziru zelo ogroženih Trbovljah in šteti ga moramo med najzaslužnejša kulturna društva v našem kraju. Društveni funcijonarji so se večkrat menjali in najdemo med njimi imena najza-vednejših družin kot Gregorc. Ličar, Moli, Piavšak, Kuhar, Goropevšek. Počivavšek. Kramer, Dežman. Feštajn, Žan Pleskovič. Karel Berger, Dolničar, dr. Jamar, Bidovec. inž. Verbič in še mnogo, mnogo drugih. Pravi razmah je dobilo društvo leta 1909, ko je iznova prevzel mesto pevovodje mar. Ijivi in glasbeno zelo nadarjeni in naobra« ženi učitelj g. Oskar Moli. Z njegovim na> »topom je nastopila za društvo nova doba umetniškega ustvarjanja. Pod njegovim vodstvom je zavzelo društvo prvo mesto > slovenskih podeželskih zborih in danes, ko obhaja društvo 354etnico svojega delovanja, stoji na tako visoki stopnji, da ga lah« ko z mirno vestjo postavimo v vrsto na]« boljših slovenskih zborov. Ob jubileju pa ne smemo pozabiti naj« starejših aktivnih delavcev pevskega društva Zvon. ki še danes sodelujejo pri dru» Stvu z isto vnemo in istim veseljem ko« pred 10 in 10 leti. Vztrajali so pri društvu dolga leta m to hidi takrat, ko jim je t*, škodovalo v službi. Pred vsem moramo omeniti starosto naših pevcev rudniškega poduradnika. zavednega in nadvse mar!ji« vega g. Feštajna, ki je aktiven član društva od njegovega početka. Omeniti moramo tudi učitelja g. Toneta Kuharja, rudniškeg« uslužbenca g. Franceta Permeta in učitelja Jožo Torija. — So to tihi. mirni kulturni dclavci, katerih narodno zavednost in požrtvovalnost sega d.ileč nazaj v predvojno dobo in niso postali narodnjaki šele po prevratu. — Za zasluge je bil g. Feštajn imenovan častnim članom in častnim predsed« mkom društva in to je tudi edino odlikova. nje. ki ga je prejel g. Feštajn za svoje dol« goletno narodno delo. Sedanji odbor društva je naslednji: Pred« sednik Pleskovič Ivo. podpredsednik I.ičar Tone, tajnica Grilčeva Dragica, blagajnik Perme Franc, arhivar Pavlič Efrem, odbor» niki: Tori Jože, Štih Erna, Šip Gustav. — Društvo šteje danes okrog 51) pevcv in pevk. Svojo 35«letnico praznuje društvo v nede« Ijo. dne 9. t. m. s koncertom, pri katerem bodo sodelovala tudi druga sosedna dru« štva. Na jubilejno proslavo so bili povab« ]jeni Hubadova župa in vsa bližnja sloven« ska pevska društva. Spored koncerta, ki se bo vršil v nedeljo. 9. t. m. ob 16. v Sokolskem domu in pri katerem sodeluje tudi Sokolski orkester, je naslednji: Janko Ravnik: Kam si šla? Emil Adamič: Scherzando, poje moški zbor »Zvona« Trbovlje: koroška narodna: Kje so tiste stezice; Emil Adamič: Tam gori za našo vasjo in Po vodi plava, poje »Mla« dinski zbor Glasbenega društva Zagorje«', Vinko Vodopivec: Ob večerni uri: Anton Hajdrih: Slava Slovencem, poje moški zbor »Zvona« Šmartno; Stanko Premrl: MoJ dom, poje mešani zbor »Zvon« Šmartno: dr. Anton Schvvab: Še ena, (mešani zbor): Emil Adamič: Solnce sije, (ženski zbor); Davorin Jenko: Vračara, (meš. zbor), pojt »Glasbeno društvo Hrastnik«; St. Binički: .Tesen striže; Jakov Gotovac: Pod jorgova« nom; Ivo Muhovič; Mir, poje moški zbot pevskega društva »Cankar« Ljubljana: Jos. Prohazka: Ljubezen; Flmil Adamič: Jutra-nja: St. Premrl: Naša pesem, poje mešani zbor »Zvon« Trbovlje. Do-lžnost prebivalstva je. da se izkaže hvaležno našemu prvemu kulturnemu društvu s tem. da poseti koncert v čim večjem številu. Pomembna desetletnica prote Jankovica Ljubljana, 5. novembra. Danes poteče ravno 10 let, ko ie proto* jerej Dimitrije Sv Jankovič prevzel svoje svečeniške posle v Ljubljani. Njegovega prihoda so se pravoslavni verniki zelo raz* veselili, ker so o vzornem svečeniku slišali pohvalne besede še predno so ga spoznali. Pred njegovim prihodom se za pravo« slavje v Ljubljani splch ni znalo. Vojaki in maloštevilni civilni verniki pravoslavne vere so imel' svoja bogosluženja v prote* stantski cerkvi, ki pa ni odgovarjala za taka bogoslužja. Takoj' po njegovem prihodu se je priče« !o z delom za ustanovitev srbske pravo« slavne cerkvene obč:ne. V letu 1921. se jc že jioka/al njegov prv- uspeh. Ustanovila e je pravoslavna občina, kateri na čelo jc stopil zdravnik g. dr. Pavel Avramovič. Protojerej .Jankovič pa s tem še ni bil zadovoljen. aN vsak način in za vsako ee* no je hotel najti svojim vernikom tudi kotiček, kjer bi se nemočno posvetili mo* ' litvi. In potrkal je na vsa vrata, kjer jc i le upal. da se mu bodo odprla in da sc niu bo nudila pomoč Prvo tako pomoč jc dobil pri takratnem diviz'onarju g. gen. Dokiču. ki ie dovolil, da sc spremenita dve sobi v pravoslavno kapelo. Ko je bilo dovoljenje tu. se je š'o na delo. Vsi ver* niki so se t-udili. da bi novi božji hram izgleda! čim lepše. Posebno so se odliko« vali pri tem delu polkovnik g. Stevan Ne« šič. odbor in slikar Inch ostri, ki je prevzel slikanje kapele. Pozivu svojega svečenika so se odzvali mnogobrojni verniki, ki so noteii okrasiti novi hram. Med prvimi do* brotniki je bil tukajšnji univ. prof. dr. .Jo* van Hadži s soprogo. Njegovemu primes ru so sledli drugi in pravoslavna kapela, prva v Ljubljani, je bila v kratkem času papolna. Protojerej Jankovič se pa ni ustavil na tem. Kot pravi svečenik je zbiral okrog sebe vse pravoslavne vernike, vpeljal za šolsko mladino verouk in iskal pravoslavju prijateljev. Brez razlike vere, narodnosti in takratnega političnega prepričanja so vsi vzljubili novega pravoslavnega svečenika. Njemu so bili in so vsi enaki. Cc pri ko« mu. veljajo pri tem svečeniku besede »brat je mio, koje vjere bio«. Protojerej Jankovič je že deset let med nami. In zdi se. da je prišel včeraj. Ved; no mlad in dobro razpoložen z vso goreč« nostjo in veseljem opravlja svoje sveče* niške posle. Njegovo delo je priznano. Več odlikovanj, cerkvenih in prosvetnih, priča, da je protojerej Jankovič mož dela. Že oh svojem prihodu je protojerej Jan* kovic močno vzljubil Slovenijo in posebno Ljubljano. Z njegovih ust so vedno prišle samo laskave besede za njegovo novo ožjo domovino. Njej se je posvetil ves in ka* mor pride, ima najlepše besede za Slove« ni jo in Slovence. Spominjam se še lepih besed, ki jih ie prota Jankovič izgovoril o Slovencih pokojnemu poglavarju pravo* slavne cerkve ob njegovem prihodu. Nj. Sv. pok. patrijarh Dimitrije sc mu je za pozdrav zahvalil in reke! med drugim: »E sinko. Tvoj: su Slovenci d'vni ljudi, čuvaj mi jih. bodi im dobar ; sve pozdravi i u mojem imenu blagoslovi.« In tudi novi cerkveni poglavar N j. Sv. patri jarh Varna* va je že slišal naiicpše besede o Slovencih in Ljubljani in je obljubil, da porabi prvo priliko, da si to lep >to ogleda. Protojerej Jankovič je deset let med na* mi. Ves čas je dai vse svoje moči na raz* polago cerkvi, narodu in državi. Krona njegovega dela pa bo zgraditev novega božjega hrama, ki ga postavi pravoslavna občina v srce Ljubljane. Že spomladi se bo blagoslovil in položJ temelj, na katerem bo ponosno stal pravoslavni hram. posve* čen našima učiteljema sv Cirilu in Meto« ilu. Z radostjo v srcu časa naš jubilant te« ga dneva in povsod s prnosom pripove* cluje o radodarnosti Ljubljančanov, kate* rih nemala zasluga bo. da bo stal ta veliki monument pravoslavlja v prestolici Slove* nije. Protojereju g. .Tankoviču želimo ob de* setletnici njegovega bivanja med nami, da bi sc mu želja izpolnila in da bi kmalu za* pel pesem zahvalnico v novi cerkvi. Novosti iz škofjeloškega okoliša Škofja Loka, 5. novembra. Prazniki Vseh svetnikov, ki so tudi v škofjeloškem okraju minili ob malone ne* prestanem nalivu, so za nami. Tako * Škofji Loki. kakor tudi v Stari Loki so bile mrtve poljane izpremenjene v cvetoče gaje križan tem, ki sc na večer odsevale v od« svitu tisočih lučic. Vojaških grobov so se prav obilno, da pohvalno spomnili otroci, ne v zadnji meri Podmladkarji. Skupno je mladina olepšala gomile. Okitila je s cvet> jem nad 300 grobov in je oskrbela za sve« čke. Blagočuteče sc pomagale in pritegnile sestre Kola jugoslovenskih sester, ki porazdeljeno stalno skrbe za oskrbo in ličnost gomil padlih vojaških drugov. Svečanosti so se vršile ločeno. V nedeljo popoldne so se zgrnile množice najpreje na mestnem in potlej na vojaškem pokopališču. Duhovščina, pevski zbor pod vodstvom g. Matka, škofjeloška godba na pihala, častna četa vo« jakov, zastopniki civilnih, vojaških in samoupravnih oblastev, oficirski zbor in ljud« stvo od vseh strani so dostojno počastili spomin mrtvih. Pevske in godbene žalostin* ke z vojaško salvo so zaključile popoldan V Stari Loki je zapel pevski zbor več žalo« stink pred novim spomenikom, obrede je opravil kanonik g. Matej Mrak. Pevci so zapeli tudi v Sori. škofjeloški člani Podmladka so doživeli prav prijetno presenečenje. V letošnji pomladi so zbrali dečki pri aoorih ljudeh okoli 500 Din in so jih odpjs'ali francoski«-, poplavljeneem, skupno s pismom na mesto Moissac. Že pozabljeno pisemce objavlja v poslednji številki glasilo francoskih čianoi P. R. K. Jeunesse. kar je tem boli razvese« Ijivo, ker so šole dravske banovine na lerr, mestu zelo, zelo redke. Otroci so gotovo opravili z dejanjem tudi kos propagande za poznavanje slovenske zemlje. Rctcčani se pripravljajo za napeljalo elektrike, ki bo na pomlad gotovo že zagorela po domovih v zadnje čase precej ag-i* nem naselju. Vod bo speljan iz Gode.šč, ki dobivajo luč od škofjeloške elektrarne, Ki je s povečanjem kapacitete s Hajnriharjevo lokomobilo v stanu ugoditi nameram doma* činov. Zagorela bo električna luč tudi v Go« renji vasi. Zgornji Senici in v Sori. Vse pri» prave terena in napeljav bodo izvedene pre* ko zimskih mesecev. Brez dvoma jc, da bo» do kraji z lučjo dokaj pridobili. V Dražgošah se jc poslednje čase pojavi* la škrlatinka. ki se je omejila zgolj na oboletje otrok v eni družini. Žal, da jc njen nastop vendarle zahteval žrtev. Kruti morilki je podlegel mali Krekov fantiček. Na lice mesta došla zdravnica dr. Strnadova malemu bedniku ni mogla pomoči, ker je že preje nastopila smrt. Preostalim naše toplo sožalje. Dokaj pozornosti in graje je vzbudila vest o popolnem uničenju smrekovega na- f ..-'A-.;,, \ S; ... * • . ' .'-..■". Baaes ob l In ' <10. uri zvečer PREMIERA! 9PERETA ognjevite ljubezni, očarljive muzike, nepozabnih popevk ciganske glasbe, smeha in duhovite komike Posneto po istoimenski Fritz Griinbaumovi opereti. — Glasba Georg Jarno in Oto Stransky. V glavnih vlogah Greti Theimer, junakinja iz nepozabnega filma »Dvoje src v % taktu«; nadalje Paul Vicenti, Ernst Verebes in Albert Paulig. ELITNI KINO MATICA Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. — Telefon 2124. Vi žene in dekleta daii ste se že udeležili nagradne naloge 50.000 dinarjev? Ako tega še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje! sada Balantovih iz škofje Loke pod Lut>« nikom. Brezvestneži so uničili celih 80 are--vcsc in znaša škoda ne glede na izgubo ča« sa za ponovno rast preko 2000 Din. Vrno« vi smrečic, tudi do 3 m visokih so bili do« besedno odlomljeni in debelca zasekana, da lastniku ne kaže drugega kot zasaditi se-čino iznova. Menijo, da so vandalsko delo opravili ljubitelji malin, ki uprav na ome« njeni parceli zaradi skrbnega oskrbovanja gozda niso uspevale. Vsekakor pa zasluži* jo storilci ostre kazni Zanimanje za gostilničarsko pivovarno v Laškem je v škofjeloškem okraju veliko. Ncle škofjeloški, temveč tudi gostilničarji Selške in Poljanske doline so se odzvali kli« cu organizatorjev. Prodanih je bilo precej delnic. __ Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz .Josefova« greneiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Motorni vlaki na prleški progi Ljutomer, 5. novembra že dalje časa se govori, da dobimo na naši prleški progi motorne vlake, ki so se drugod na stranskih progah, tako posebno v Vojvodini, dobro obnesli. Namero železniške uprave, da izboljša naše prometne razmere, moramo samo pozdravljati. želimo le, da se zadeva ne bi preveč zavlekla. Prebivalstvo našega sreza želi, da se uvede na progi od Ljutomera do Gor. Radgone še en par vlakov, in sicer tako. da bi prihajal vlak v Ljutomer zjutraj nekoliko pred 8. uro, odhajal pa naj bi po 15. Ta vlak bi zelo ustregel ljudem, ki imajo opravke pri uradih, kakor tudi de-ci, ki se vozi v meščansko šolo. Sedanji jutranji vlak naj bi ostal in uvede naj se te vlak, ki bo kakor svoj čas odhajal iz Ljutomera po poldnevu, želji prebivalstva je možno ustreči z uvedbo motornih vlakov, ki vozijo z večjo brzino, potrebujejo manj osobja ter ne zahtevajo nobene priprave za vožnjo, železniške konference, ki jo je v ponedeljek sklical trgovski gremij f Murski Soboti, so se udeležili iz Ljutomera zastopniki mestne občine, trgovskega in obrtnega društva ter trgovskega g remija. Po nesreči usmrtil teto Dol. Lendava, 5. novembra Na dan Vseh svetnikov se je dogodila v Nedelici težka nesreča, ki ie zahtevala smrtno žrtev. Štefan Doninko, 24«leten mla« denič se je v sobi igral z nekim starim sa« mokresom. Ni pa vedel, da je v revolverju neizstreljen naboj. Hipoma odjekne v sobi strel, a istočasno sezasliši krik in na tla se zgrudi smrtno zadeta Hozjan Orša, teta mladeniča. Strel je zadel 49*letno Oršo nad srcem, ji šel skozi aorto in je smrt nastopila v ne« kaj trenutkih. Nesrečna Orša je ravno pri« šla od jx>poldanske cerkvene pobožnosti in se ie odpravljala na pokopališče, ni pač slutila, da jo bodo nesli na pokopališče mrtvo. Dejanski stan je ugotovila sodna komi« siia. ki se je v nedeljo mudila v Nedelici. Dokazalo se je. da je vsak drugi sum fz> ključen in ie le vse usodna nesreča. Dogo» dek je zbudil v vsej okolici veliko zanima« nje ter pomilovanja žrtve in njene rodbine. Smrt na čevljarskem stolčku Novo mesto, 5. novembra. Na Škrjancih, v dobre pol ure od Novega mesta oddaljeni vasi, se je pošteno preživ« ljal s svojim delom čevljar France Lojk. Dosegel je že čestito starost 76 let, vendar pa je bil venomer kakor prikovan ob svoj trinožni stolček. Dela je imel vedno obilo, ker so ga kmetje cenili kot starega solidne« ga in dobrega mojstra. Tudi za minule praznike je imel pokojnik mnogo dela. Na večer pred praznikom Vseh svetih je moral dogotoviti še poslednji pa* čevljev. Zabijal je lesene klince m pridno pušil iz pipe. Luč je počasi dogorevala ... Zjutraj ga je našla žena g Beleta, sostano« valka v njegovi hiši. Ko se na njene klice nt odzval, je stopila k njemu, a je s strahom zopet odskočila, ko je uvidela, da je stari mojster — mrtev. Pokojni Lojk je sedel na trinožnem stolčku prekrižanih ni zelene bratovščine. Pa tudi med nišim ženstvom in diiaštvom se irora poživiti smisel za udejstvovanje v Strelski družim. To se bo zgodilo v prvi vrsti z uvedbo sob» nega steljanja v zemskem ča-u in sicer te» densko po en večer. Kdaj. kje in kako. bo» mo javili pravočasno. Preteklo nedeljo so bili doseženi nasled« nji rezultati z lepimi nagradami; I. nagra« da: g. kapetan I. ki. Milorad Milutinovit (srebrno Longines«uro, dar tvrdke »Aurea-o dosegel je 82 točk; 11. nagrada: g. načelmfc inž. Vladimir Lipold (krasna puška flober« tovka, dar celjske Narodne odbrane) dose« gel je 79 točk: III. nagrada: g. mizarski po» močnik Ant. Fister (srebrn likerski servis, dar celjske Mestne hranilnice) dosegel /e 77 točk in IV. nagrada: g. poročnik Miletit (srebrno cigaretno dozo, dar juvelirja g. Lečnika) dosegel je 75 točk. Tekmovanja z lovsko puško se je žal udeležilo samo ft tekmovalcev in je prejel nagrado g. sodiik o. s. dr. Leopold Vičar. Tekmovanje je za* ključil z lenim, pomembnim nagovorom predsednik družine, neumorni g. polkovnik Kostič. Dolžnost slehernega CVjana je. da se čim prej včlani v Strelski družim in ?» pripomore s svojim udejstvova.ijein k čim lepšemu razvoju in napre dku •>««»« a Pod sfatasm nadzorom ccle vrste kemikov je izdelava Hspirina. Dnevne preizkušnje in naknadni izpiti dajo polno garancijo za čistost, jednakomerno sestavo, dobro prenašanje in učinek produkta. Zancsete se torej lahko vedno na ASPIRIN. Deček litem! v Savi Kranj, 5. novembra Danes je po večdnevnem neprijetnem vremenu zopet zasijalo soince in vse je postalo živahnejše Tud' na obrežju .Save. k; je še zelo visoka, se je popoldne gibalo nekaj rok pridnih peric. Med njiini je praia perilo tudi dekla g. Mohorja. V bližini sta se igrala na sipi sinček g. Mohorja Bogomir ter štiri in poi leta stari Zvonko, sinček to» varnarja g. Štefeta. Ker sta pa mala prijateljčka postala pre* več razposajena, ju je dekla napodila d'>* mov. Vrhu precej navpične škarpe v bližini stare klavnice pa se je Zvonko nenadoma spomnil, da si mora umiti roke. Poklici! je tovariša, ki pa se m odzval, ,n sc Je takoj nato zagnal po škarpi k vodi. Zaradi silnega zaleta pa se ni mogel na obrežju ustaviti: izgubil je ravnotežje in mlado te; lo so objeli mrzii valovi ter ga odnesli pro* ti sredini. Klic malega ponesrečenca je zdra= mil vso okolico, vendar mu nihče ni mogel pomagati. Še nekajkrat je Zvonko pomolil ročice iz vode, nato pa je izg'ni!o njegovo telo v kalnih valovih. Nesrečni oče. ki je doživel že dva podob* na primera nesreče v svoji rodbini, je ukre* nil Vse potrebno za poiskanje trupelca, ki ga kljub dolgotrajnemu iskanju zaradi inoč* no narasle vode še niso mogli najti. Hudo prizadeti obitelji naše globoko so* žalje! isevice Ko ie plebiscit uspel v prilog Avstrije, so nemški voditelji kar blazneli od veselia, češ, sedaj je pa odbila zadnja ura koroškim Slovencem. Pa ni bilo tako. Moč slovenske manjšine je še narasla in ob proslavi plebiscitne desetletnice so se morali Nemci pred vsem svetom spominjati Slovencev. Ni bilo mogoče, utajiti jih v javnem življenju. Sedaj pred volitvami jih zopet poznajo vse stranke in krščansko-soeijalna se je ogrela za pravično rešitev slovenskega vprašanja v deželi. Nemci upoštevajo krepko udeležbo slovenskih volivcev pri zadnjih deželnozborskib volitvah, ki je bila še močnejša pri občinskih volitvah. Pri prvih dne 24. aprila 1927. je dobila slovenska stranka 9537 glasov, čez leto dni, 22. aprila 1928. pa je pri občinskih volitvah v primeru s prejšnjimi napredovala za ti34 glasov, tako da je bilo pri teh dveh volitvah 10.212 slovenskih glasov. Pri bližnjih volitvah je pričakovati nov napredek. Silni nemški pritisk in izzivalno plebiscitno slavje sta pretresla marsikoga, ki je doslej omagoval, da je uvidel nemško početje & slovenskim ljudstvom pa bo zato glasovni za slovensko stranko. Krščanski soeialci so šli pri zadnjih volitvah v volilni boj skupno 7. Vsenemei, letos iščejo za državni zbor slovenskih glasov, obljubljajoč svoje zavzemanje za rešitev manjšinjskega vprašanja po načelih n ravnega prava in krščanske pravičnosti. Pred dvema letoma je govoril dr. Seipel na zborovanju Društva narodov v Ženevi takole: iManišinjsko vprašanje ie postalo na podlagi mirovnih pogodb mednarodna zadeva. Da imajo manjšine kot sploh vsa ljudstva in rodovi pravico, da se držijo v svoji materinščini po načinu in običaju svojih očetov vrelcev svoje kulturne samorasti in svoje narodnosti in da se lahko nekaznovano priznavajo za pripadnike svojega naroda. to mora končnoveljavno priti v zavest splošnosti in čimprej v pravila Društva narodov .. Oni, ki nosijo naslov j-domovini zvesii Slovenci«, naj bi ob volitvah razmišljali, da ni storil deželni zbor tekom desetih let ne za nje in ne za druge prav nič. marveč je sedaj samo ponovil znane obljube, ki jih je dal pred plebiscitom v št. Vidu. Nemški priseljenci gledajo na nje kot gospod na svojega hlapca. Za mani vredne veljajo pi če še tako zvesto služijo nemštvu. Nemški listi in govorniki naglašajo najraje, da je Koroška nemška pokrajina in zatajijo včasih vse Slovence Celovški vladni funkcionarji pravijo: »Wir k en n en nur Deutche und Slovener: in Karnten, die Periode m't .len heimattreuen VVindischen hat bereits aufgehort zu existieren«.. Ob volitvah seveda m takih izjav, ampak laskanje, katero na; priveze »domovini zvestec še nadalje v nemško sužnjost. Slovenci so si dobro zapomnili surovo odstranjevanje slovenskih napisov ob plebiscitnih prireditvah. Iz Celovca je bilo dano navodilo, da ie treba k desetletnici odstranili vse. kar spominja na bivanje Slovencev v deželi V Svečah so odstranili z gasilskega doma slovenski napis, potem pa izbris-aii še neki drug dvojezičen napis. Na Dobrovi je orožnik z bajonetom strgal neko. slovensko napisno tablo in ukazal gospodarju. da si mora napraviti nemško. Slično ;e bilo po številnih drugih slovenskih krajih. Slovensko maščevanje za nemško zaničevanje naj bo volilni glas. oddan za koroško slovensko stranko. Na deželi so bile ob plebiscitni proslavi slavnostne seje občinskih odborov, toda samo tam, kjer ni slovenskih županov, oziroma nimajo Slovenci večine. Seje so se izvršile brez debpte, zato da slovenski odborniki niso mogli povedati svojega mnenja o slovesnosti. V občinah z nemško večino so vzidali v hiše. kjer so bili glasovalni prostori, spominske plošče z napisom: »In die-sem Hause \vurde am 10. oktober 1920 iiber die Freicheit Karntens abgestimmt«. V Dobrlivasi je rekel pravi Nemec. »Večino imajo »domovini zvesti Slovenci«. Ti so priredili plebiscitno slavje, ki je pa slabo uspelo. Na sejmišču je poudarjal govornik da so v večini prireditelji proslave in da manjšini ne preostane nič drugega nego, da se lepo priključi večini. L desemier — tkalski pravnik Beograd, i. novembra. AA. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal tole okrožnico o proslavi narodnega praznika 1. decembra: Vsem sokolskim društvom in župam! 1. december 1918. leta bo ostal za vse čase najpomembnejši dan v zgodovini ju-goslovenskega naroda, zakaj to je dan svečane objave in manifestacije našega narodnega in državnega ujedinjenja. Na ta zgodovinski dan je bilo ustvarjeno je-dinstvo naše nacijonalne jugoslovenske države, v katero so bili položeni nadčloveški telesni, moralni in duhovni napori celokupnega našega naroda in položene največje žrtve krvi in življenj najboljših sinov našega naroda, ki so s tem dobili končno besedo in moralno sankcijo ter največjo moralno silo. Ta dan nam dokazuje, da naše narodno in državno edin-stvo ni proizvod slepega poteka zgodovine in sleoe vojne sreče v svetovni vojni, marveč da je plod zavestne, uporne, ne-odoljive in vztrajne volje do življenja in razvoja sposobne nacije. On nam nadalje pojasnjuje, kako težka in daleka je oila pot našega naroda skozi vekove, prej ko je dospel do osvoboditve in ujedinjenja. ker vidimo na vsakem koraku grobove in gomile. Dokazuje nam za kako drago ceno je naš narod osvojil končno svobodo in zato nas navaja, da to drago plačano svobodo izkoristimo v okrepitev in razvoj vseh telesnih, moralnih in duhovnih sil. da se znajdemo v vrstah kulturnih in pro-svitljenih narodov. Nadalje nam nalaga dolžnost, da moramo za vse čase zaščititi to drago plačano svobodo, ker nas ta lan spominja na našo prošlost žrtev in trpljenja ter na uporno in vztrajno voljo, ki je bila na vsezadnje ovenčana z uspehom. Opozarja nas na našo bodočnost in njene velike naloge in cilje, ki jih moramo ustvariti. Ta dan je spomenik prostosti s programom za bodočnost in z.alo je naj-prikJadnejši, da postane sokolski praznik. Izvršni odbcr Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je imel vse to pred očmi in v zvezi s tem miselnim tokom je na svoji deseti seji dne 4. novembra 1980 na osnovi čl. 20. saveznih statutov sklenil, da se naj državni praznik 1. decembra proglasi za sokolski praznik. Obveščajoč o tem vse bratske župe in društva dostavlja glede organizacije ir. proslave vsem sokolskim edinicam brez izjeme sledeča navodila, pri čemer se Svečana seja upravnega odbora društva (čete) bodi praviloma v sokol3ki telovadnici (sokolskem domu), in to lo-poldne. Na dnevnem redu bodi: a) državna himna, b) otvoritev seje po starešini oziroma njegovem namestniku, c) predavanje o pomenu 1. decembra z ca-eijonalnega, državnega in sokolskega sta lišča. d» izvajanje patrijotske skladbe (pevski zbor), e) svečana prevedba sokol ske dece v naraščaj in sokolskega naraščaja v članstvo. Starešina (oziroma njegov namestnik) ima pri god ni nagovor MH>HM>»>M»»MM>«M»H»t«»»M Ako Vara deca ne more jemati ribjega olja, dajte ji ki ima zelo prijeten okus in vonj in ga otruci jemljejo kakor kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din za veliki zavojček in 25 Din za mali zavojček. >H«HM«tMMM«»>t»MM>M«« Dekadenca ljubljanskega športa Takoj v začetku poudarjam, da nisem pristaš ne Ilirije ne Primorja — sem samo izvenljubljan&ki, popolnoma objektiven opazovalec. Gospodje v Ljubljani govorijo o dekadenci ^slovenskega« nogometa. Toda, ako ti gospodje mislijo, da prepada slovenski nogomet, se zelo motijo. Naj samo pogledajo malo iz Ljubljane, kako se v provinci dela. Ah nogomet v Mariboru. Celju, Kranju, Tržiču itd. propada? Mislim, da ne, saj ljubljanski klubi so skoro vedno bili v Mariboru poraženi ? Ali zasledujete dopise provincialnih klubov? Kako navdušenje preveva iz teh vrstic, ki dokazujejo, da klubi stalno napredujejo. Toda l£.m se ueia brez prepirov! Ti klubi vedo, da mora postati šport vseobča last, da bode pri izvajanju športa uživali tako igralci kakor občinstvo. Oni ne dopuščajo, da fci čilo športno igrišče shajališč? pra-napeiežev in onih, ki zaradi zabave tulijo in piskajc in ki so glavni krivci nezdravih športnih razmer y Ljubljani. In ti gospodje pišejo, da je ^slovenska« morala sla-'oa Kako žalijo s tem vse športne kroge izven Ljubljane, se niti najmanj ce zavedajo. Vsi ti so bili do sedaj tihi in niso na to odgovarjali, ker niso hoteli slediti vzgledu svojih ljubljanskih kolegov. Ali povedati jim je treba, naj nehajo pisati o dekadenci »slovenskega % nogometa. ARo propada ljubljanski nogomet, ne propada še slovenski. Še nekaj o reorganizaciji prvenstvenega tekmovanja. Ako se že o tem govori, naj se razpravlja o reorganizaciji v Ljubljani, mesta branila. V Mariboru smo z dosedanjim načinom popolnoma zadovoljni. Vsi klubi imajo od tega materialni in moralni dobiček in slabši se od boljših še kaj naučijo. Tekme so zelo dobro obiskane kakor v Ljubljani nikoli. Reorganizacije se bodo tudi druga mesta branili. V ljubljanske razmere se nočem vmešavati, priporočam pa ljubljanskim športnikom naj gredo pri tem vprašanju preko vseh klubskih interesov in vseh osebnih nasprotstev. Cilj naj bo samo eden: dvigniti ljubljanski nogomet iz žalostnih razmer in mu izvojevati mesto resničnega prvenstva. Ako hoče biti Ljubljana matica slovenskega nogometa, naj ne prežvekuje starih lovorjevih vencev. Nam je treba novih, svežih. Ako jih ne bo dobila Ljubljana, bo morala pač provinca rešiti slovenski nogomet. Še eno sezono ljubljanskih prepirov — in provinca bo dokazala, kaj zmore »slovenski« šport. Franjo Pivka, Maribor. Sekcija zbora hazenskih sodnikov JHS v Ljubljani (Službeno.) Po nalogu zbora hazenskih sodnkov JHS v Beogradu se za jesensko prvenstveno tekmovanje ZHP določajo naslednji sodi niki: Prvo kolo: 2. novembra Maribor : Celje v Mariboru, g. Peterka; Coneordia : Iliri* ja v Zagrebu, g. Schneller; Atena : Mura v Ljubljani, g. Keresturi. "Drugo kolo: 9. novembra. Sava : Mura v Sevnici , g. Doberlet; Atena : Maribor v Ljubljani, g. Baltesar; Celje : Coneordia v Celju, g Čuvaj Tretje kolo: 16. novembra. Mura : Con* cordia v Murski Soboti, g. Schneller; Ma* ribor : Ilirija v Mariboru g. Keresturi; Sava : Celje v Sevnici, g. Doberlet. Četrto kolo: 23. novembra. Mura : Maru bor v Mariboru, g. Baltesar; Sava : Con« cordia v Sevnici, g. Čuvaj; Ilirija : Atena v Ljubljani, g. Peterka. Peto kolo: 30. novembra. Celje : Mura v Celju, g. Peterka; Ilirija : Sava v Ljub* ljani. g. Baltesar; Atena : Coneordia v Ljubljani, g, Keresturi. Šesto kolo: 7. decembra. Coneordia : Maribor v Zagrebu, g. Keresturi; Sava t Atena v Sevnici, g. Doberlet; Ilirija : Celje v Ljubljani, g. Schneller. Sedmo kolo: 14. decemhcr. Mura : Ilirija v Murski Soboti, g. Schncller: Celje : Ate* r.a v Celju. g. Čuvaj; Maribor : Sava v Mariboru, g Peterka. Službene objave LPP. Odborova seja v soboto 8. t. m. ob 18.30 v restavraciji Slon. Udeležba za vse odbornike obvezna. Tajnik SK Tržič : reprezentanca Škofja Loka 2:1 (2:0). Z ozirom na objavo v dnevniku ».Hitro« z dne 28. t. m. pod gornjim naslovom nam sporoča SK Sokol, ki je nastopil kot reprezentanca škofje Loke v Tržiču, da .ie bila igra v resnici obojestransko živahna in napeta. Tudi je res, da so igralci Sokola tehnično nadkriljevali domačine. Stalne premoč: pa niso mogli izrabiti zaradi ostre igre SK Tržiča, pri kateri sta bila dva igralca Sokola takoj blesirana, koncem igre pa nič manj kot pet. SK Tržič je bil ojačen z dvema igralcema, znanih ljubljanskih klubov, kar je tudi upoštevanja vredno. Sodnik g. Kamenik nikakor ni bil na svojem mestu. Preprečil bi bil lahko vsako surovo igro. Venomer je z nepravilnimi odločitvami zaustavljal napad Sokola in ni priznal pravilno zabitega gola, da raznih malenkosti ne omenjamo. SK Sokol je vzdržal igro do konca izključno le zaradi discipliniranosti enajsfcorice. SK Ilirija. Jutri ob 20. bo v kavarni »Fmona-< izredna plenarna seia glavnega odbora. Predsedstvo presi za točno in pol* noštevilno udeležbo. SK Jadran. Danes seja ožjega odbora, na katero se poživljajo Novak I., Grabris jar II.. Zadel in Kos. Pripravljalni odbor za ustanovitev table-tenis podsaveza v Ljubljani se pogaja s svetovnimi prvaki v table-tenisu, ki sodelujejo na meddržavnem matehu Jugoslavija - Madžarska v Zagrebu, da igrajo r po-nedeljek 10. nov v Ljubljani proti najboljšim igračem Ljubljane. Pogajanja dobro potekajo in opozarjamo že danes prijatelje toga športa na izredno priliko. Oflifcl RIMSKE TOPLICE. Sokolsko društvo Rimske toplice—Šmarjeta priredi v nede* 1 jo 9. t. m. ob 16. v prostorih hotela »No* va Pošta« Martinov večer z dvodejanko »Trije ptički«, srečolovom in presto zaba* vo. Zveza s popoldanskimi vlaki nad vse ugodna! Vsi prijatelji Sokolstva najvljud* neje vabljeni! Zdravo! ŠV. LENART V SL GOR. Naš Sokol priredi v nedeljo 9. t. m. Martinov večer v Sokolkem domu. Ta tradicijonalna prire* ditev našega društva je zelo priljubljena, kar priča vsako leto številen obisk. Poleg običajne proste .zabave bo letos na spo* redu zabavna veseloigra »Gospod svet* nik«. Državni in sokolski praznik I. de* cembra bo proslavilo naše društvo s telo* vadno akademijo. Vsi oddelki bodo nasto* pili z izbranimi vajami Grem ta $ en/e v ££ urah ~ je dosegla, kakor javlja » ^ zahvalnem pismu, gospa dr. A., Praga: 10 lentfco* »Eros« kreme, ki ssm jih prejela ci vas. sens aiorfci« prepustiti svojim ?nackam. Moj obraz je dubra reklami la vašo kremo, kajti Kljub svojui 4'J letom lepa lo mladostna. »EKOS« kr*»ma GP.glo in zanesljivo odstrani sajedce. mosolje, gube, pege, nosno rdečico, rumene in rnjave tise, ioincoe pere Jamstvo: deu-i uazaj. ie ni ašpeii». Oeoa 12 Wn. 3 lončki 25 i>tn. 6 !on6kov 40 Din. Dr. Nie Kemeny. Košiee C oo-tni oredal 12/E 9 ČSR Dovršen® in koristite Vsak tuj jezik se zamorete naučiti v 3 — 4 mesecih samo po »LINGAFOK-metodi, ker je učenje lahko in zabavne in prestopno vsakemu brez razlike. Izum ie an«leški in sotrudniki so poznani svetovni umi To metodo jf. sprejel ves svet in tudi mi s hvaležnostjo. Ministrstvo prosvete je za potrebo gimnazij že odkupilo gotovo število tečajev za francoski in nemški jezik (začetnih m literarnih). Uči se s pomočjo gramofonskih plošč, ki w za vsak gramofon, s katerega vam preda* va profesor v materinem jeziku in vam ponavlja lekcijo kolikorkrat želite. Spored plošč ima: besednjak za 6 jezikov, knnso tujega teksta (za vsak jezik posebej) m orevod teksta v našem jeziku En kompletm tečaj ima 30 lekcij, ki obsegajo vse praktične potrebe življenja. Za vsak jezik so početni m literarni tečaji (rzbrano štivo poznanih kniiževmkov), ki stane po dva tisoč Din vsak, franko Beograd Oni. ki ne morejo naenkrat kupiti vsega tečaia, morejo kupovati po redu po dve plošči (4 lekcije) knjigo tekstov (30 lekcij), in besednjak vse skupaj za 370 Dm v Beogradu, a za provinco 470 Din (kateregakoli jezika začetnega tečaja). Zahte* vajte prospekt ali pošljite denar zastopniku za Jugoslavijo: The Linguaphone Insti* tute, London, Srpska obrtna banka, d. d., Beogiad, Cika Ljubina ul. 15, telef. 37*87, p št ček br. 51 125 14318 LJUBLJANSKA DRAMA. Zar^teU ob 20 Četrtek, 6.: Razbojniki. C. Petek. 7.: Zaprlo Sobota, 8.: Mladoletje. Red. A. LJUBLJANSKA OPERA Za*e'ek oh 20 Četrtek, 6.: Kuez Igor. Red D Petek, 7.: Zaprto. Sobota, S.: Mascotta, opereta. Premijora. Izv MARIBORSKO (tLROALISCK Začetek ob 20 Četrtek. 6.: Sveti plamen. B. Kuponi. Petek, 7.: Zaprlo. Sobota, 8.: Aleksandra. A. Kuponi. Nedelja, 9.: Ob 13. Sen kresne noči. Kuponi. Navadne dramske cene. — Ob 20. Lutka. Premijera. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI OGER. Zafetek ob '2't Sobota, 8.: Križni pajek. Otvoritvena predstava. Nedelja, 9.: Križni pajek. Repriza. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Ponedeljek. 10.: Aleksandra. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz mariborskega gledališča (L. Andrejev: »Dnevi našega življeija.;.) V dosledni režiji je g. Jože Kovič izčrpal mogočno se razvijajočo dinamiko te igre, ki se izlije iz liričnega lastroja prvega dejanja v strahovito realistiko poslednjega. Scenič-na podoba gozdnega piknika se je odigrala po-mah bahave študentarske neskfbnosti si je prizadeval g. Skrbinšek kot stara hiša Miška. Zelo pomemben lik je ustvaril g. Na-krst kot gladujoč študent. Omeniti je še posebno prav efektna karakterna tipi ka generala v pok. g. P. Rasbergerja, trgovca m slugo u. Furijana ter pocestnega dekleta gdč. Udovičeve. G. Grom je podal polkov-nega zdravnika von Rankena v morbidni 1'ealnorti, ki bi bila lahko bolj izrazita. Visokega merila hudožestveniške dovršenosti ne moremo navajati ua naše razmere. Vendar so dopustile oživotvoriti dokaj resnega stremljenja v enoviti liniji žive tgre, ki je jasi o izdelal« zamisel umotvora in ga riovedla do popolnega učinka. Pod močnim dojmom je zapustilo zelo številno občinstvo gledališče. Posebno je bil počaščen g. Tomašie s prizanjem in cvetjem, ker je praznoval 10-letniro umetniškega dela. ----------A--c. Nove zbirke »Tiskovne zadruge« je občinstvo sprejelo z razveseljivim zanimanjem. Vsak dan prinese pošta kopico novih naro- čil. Sodobno-živi program -Sodobnega roma-na« in slavna imena v -Zbirki mojstrov« posebno mikajo. Prihodnje dni bo priložen »Jutru« prospekt z opisi posameznih dei, ki so na programu. Že danes opozarjamo vsakega čitatelja, da si ta prospekt vsa] ogleda. Če ie količkaj dovzeten za lepo knjigo,* se ne bo mogel ubraniti skušnjavi, da pod toli ugodnimi pogoji ie naroči vsaj ene zbirke! O romanu Stanka Tomašiča »Salon mi-lostive Me«, kj je — kakor smo že zabeležili na tem mestu — v založbi Zabavne biblioteke, piše Ante Kovač v »Književnih no .".nalic (št. 5): »Salon milostive Kie« se kakor nebotičnik loči od brda ju-goslovenskih knjig, ki so izšle po vojni. Loči se brez naročenih talambasov, ki po navadi v slavo jugoslovanske kulture spremljajo dalbko siabše spise nego ie Tomašičev.« Posebno literarno zanimivost daje iej knjigi avtorjev avtobiografski uvod z originalno kritiko splošnih literarnih razmer v naš; domovini. Miroslav Krleža o liriki R. M. Rilkea. V novembrskem zvezku »Hrvatske revi-ie-r je izšel obsežen esei o liriki Rainerja Marije Rilkea iz peresa Miroslava Krleže. je odlično sfiisan in predstavlja prvo večjo študijo o velikem nemškem pesniku v jugoslovenski književnosti. Mnoai krasni prevodi kažejo kongeniialnost Krleže, ki iih ie p reve! in vplete? v svoi esej. Trideset let Nobelovih nagrad. Letos slavi znana Nobelova ustanova tridesetletnico svojega obstoja. Oh tej priliki je dr. Vic-tor Junk izdal v nemščini obsežno delo Nobelpreistrager«, ki vsebuje avtentične, podatke o vseh 150. dosedanjih Nobelovih lavreatih. »Incipit tragoedia«. V pariških s-Les Nouvelles Litteraires< ie po 14. septembru izšel članek Gerarda Bauerja. ki z ozirom na izid volitev v Nemčiji in poslabšanja nemško-francoskih odnošajev vprašuje nemške pisatelje, ki so se še pred meseci zavzemali za nemš'"o-francoski sporazum, zakaj tako ravnodušno molče? Prvi se je odzval apelu francoskega literarnega glasila, znani kritik Alfred Kerr, ki pravi v svoji izjavi med drugim: »Priznavam, da imam francoskega intelektualca rajši nego nemškega hitlerjevca. Preveč sem spoznal glupost vojne, da ne bi mrzil glupo-sti bojaželjnega nemškega fašizma. Ne obotavljam pa se, da ne bi pripomnil tole: Res je. da v Nemčiji ni nikogar, ki bi bil zadovoljen z versajsko pogodbo, kakršna je sedaj (celo pacifisti niso zadovoljni). Propaganda Hitlerjevih pristašev se je s tem okoristila. Ali veste, kaj je tako dvignilo njihovo število? Ali gospodarski položaj Nemčije? Da. Ali bojna osnova te rasne stranke? Da. Ali versajska pogodba? Da, tudi ona. Francoski tovariši, nikar ne mislite, da je naša usoda vredna zavidanja. NemSki pisatelji, ki nismo bili v letih od 1914. do 1918. za klanje, moramo danes prenašati težo versajske pogodbe, jutri pa nas čaka vlada surovih nasilnežev. Incipit tragoedia«. Domače vesti * Kraljevska dvojica v samostanu Kale- uiču. Ni. Veličanstvi kralj Aleksander in kraljica Marija sta preteklo nedeljo pose-tila samostan Kalenič. V mraku sta se vrnila zopet v Beograd. * Pozdrav Prage Jadranski Straži. Ko-'družnica Jadranske Straže v Pragi je oD priliki svoje proslave preteklo soboto poslala glavnemu odboru Jadranske straže v Splitu naslednjo brzojavko: »Jadranska Straža v Pragi pošlje Vam in vsemu prebivalstvu jugoslovenskega Primorja pozdrave široke praške javnosti v prisotnosti admirala Kocha in generalnega tajnika Bartuloviča ter Vam ldiče: »Praga stoji za Jadranom!« * Odvetniške vesti. Gospod dr. Anton Novačan, odvetnik v Celju, je odpovedal izvrševanje odvetništva s t. t- m- Odbor odvetniške zbornice v Ljubljani je imenoval za prevzemnika pisarne g- dr. Reni-holda Kerschbaumerja, odvetnika v Celju. — Odvetniška zbornica nadalje objavlja, da je bil 3. t. m. vpsan v imenik odvetnikov g. dr. Ervin Mejak s sedežem v Konjicah. * Dr. Korošec na oto' finančno niso sposobni za večja pod jetja. 6 Na rednem občnem zboru JAD »7>ig= glava« v Zagrebu, ki se je vršil 25. oktobra, se je novoizvoljeni odbor konstituiral tako* le: predsednik cand. med Gulič Vladimir podpredsednik cand. lo-r. Kladnik Joža. taj= nik stud. ing. Križ Arnold, blagajnik cand. for. Brinar Miran, knjižničar stud. ing Per* havc Stojan, go-spodar cand ing. Tonejc Stane, odbornik cand. for. Suškovič Viktor; revizijski odbor abs. ing. Kebec Dimitrij in abs. med. Brezigar Danilo; častno razsodi* šče: abs. iur. Goričar Joža, cand. mere. Vodeb Vlado in cand. iur. Bogataj Bogomir. v Oglejte si! V Izložbi Tiskovne zadrege in Šentjakobske knjižnice v Ljubijan; ter Tiskovne zadruge v Mariboru so izstavljene ilustracije letošnjih knjig Vodnikove družbe. Mislimo, da že te lepe slike pričajo o vrednosti letošnjih knjig To niso več navadne ilustracije, to so prave umetnike slike, ki delajo čast Vodnikovi dmž-bi in tiskarni, ki jih je izvršila. Poleg 4 lepo ilustriranih knjig dobi vsak član Se lepo sliko Gospe Svete, k-; naj bo vem za spomin na letošnje leto. Zadnji čiani — kolikor bo še mogoče — se sprejemajo pri vseh poverjeništvih, v Ljubljani tudi v pisarni Vodnikove družbe, Miklošičeva cesta. 0 Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu naznanja: Pevski odsek ima pevske vaje ob torkih in četrtkih ob 20.22 Plesni cdsek otvor; plesne vaje io nedeljo popoldne v dveh kategorijah. Natančnejše podatke dobe priglašeni na sestanku, ki bo za vse plesalce v petek ob 20. v društvenih prostorih. Na sestanku se bo izvršila tudi, razdelitev v obe kategoriji. — Vremensko poročilo Meteorološkega zavods v t inblian) dne 5. novembia 1930. Številke za označbo Kraja pomenijo. 1. cas opazovanja, 2. stanje barometra 3 temperaturo. 4 relativno vlaso v % S. smer tn brzino vetra, 6 oblačnost l—10. vrsta padavin 'i Dada-vfriP D mm 7.0. Zagreb: 7. 749.2. 7, 94, SS\V 2 10 dež 20.0 Beograd: 7 747.5 i L dez. 0.2. Sarajevo: /. 746 9, 9. 55 SE 6 9 dež. 0.3. Skopi je: 7. 751.8. 11, 92 N ~> ' p/ dež, 15.0. Kumbor: 7 748.8 1*6 65 S\V 10 8, dež. 38.0. Split: 7 746.8, 10, 94 ' NNE 2 i 10, dež. 3.0. Rab: 7. 747.4, 12, 75.' WS\V 8 I 10. dež. 13.0. Vis: 744.9, 8. 95. NW 12, 10! 1 Najvišja temperatura danes v Ljubijani 11.8, najnižja 5.4, v Mariboru 4. v Mostaru 9, v Zagrebu 7, v Beogradu 10. v Sarajevu 7, v Skoplju 10. Knjižnica izposojuje knjige ob sredah in petkih od 19. do 21., ob nedeljah pa od 11. do 12. (Gunduličeva 29.) * Novi grobovi. Trg Središče ob Dravi je zadela huda izguba. Na praznik Vseh svetih proti večeru je po mučni bolezni preminul v 59. letu starosti trski župan, agilni g. Franc L u k a č i č, posestnik. Bil ie tudi član načelstva Hranilnice in posojilnice v Središču. Za zasluge, ki si jih ie pridobi! kot marljiv delavec za občinski blagor. je bil *voječastio odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. — V Št. Lovrencu je umrl tamošnji posestnik, costilničar in mesar g. Jože J a r m. Pogreb pokojniKa bo v petek ob 9.31 Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Za sanacijo naše vasi. Sanitetno-teh nični oddelek Higijenskega zavoda v Ljubljani je tudi letos razvijal živahno delavnost. Dogradil se je Zdravstveni dom v Rogatcu, dovršen je Zdravstveni dom v Medvodah in zgrajena sta vodovoda v Velikih Poljanah in Ravnah pri Krškem, dalje kapnici v Žvirčah in v Tisovcu V Lu-kovic'! se gradi nov rezervnr ' vodovodu Brezplačno sta se oddali črpalki sistema '■-Paternoster« za kapnici osnovnih šol v emberku in Dvoru pri Žužemberku K5N0 IDEAL AL JOLSON, nepozaben iz zvočnih filmov »Singing Fool« in »Smej se in plakaj« v svojem divnein prvem filmskem delu Jazz • pevec Ob 4„ pol 8. in 9.! Ganljivo. * Novemberska številka »Jugoslavije* (ah Jugoslovenskega turizma), oficijehie-ga glasila za oropagando našega tujskega prometa, prinaša bogato ilustrirane članke. Dr. Letica posveča svoj članek III. vseslovanskemu kongresu zdravnikov v Splitu, J. Bohm razpravlja o Kosovem polju. Grioni o divjačini v Dalmaciji. Revija itna glasbeno prilogo in obilje zanimivega drobiža. Članki so pisani v raznih jezikih. Revija stane letno 120 Din. * Sejem v Cerknici, ki bi se bil mora! vršiti dne 3. t. m., se zaradi izredno slabega vremena ni vršil. Kr. uprava dravske banovine v Ljubljani zato odobrila dn se bo kramarski in živinski .»ejein vršil dne 10. t. m. * Vagoni-restorani na progi Beograd— Sarajevo—Zelenika. Na ozkotirni železniški progi Beograd—Sarajevo—Zelenika so bili s 1. novembrom razen spalnih vagonov uvedenih tudi vagoni-restorani pri brzo-viakih. * Danes je tzšla nova številka »Romana«. V trafikah po 2 Din. Četrtletna naročnina 20 Din. * Huda nesreča prj novi zgradbi. V Benkovcu pri Šibeniku se ie pri neki novi zgradbi nenadoma zrušil leseni oder z zidarji vred Dva delavca sta ostala na mestu mrtva, trije pa so bili hudo ranjeni Obiastvo je uvedlo preiskavo, da se dože-ne, koga zadene krivda za nesrečo. * Velikega morskega psa so vjeli te dm mornarji naše vojne ladje »Spasilac« pri otoku Žirju. Pes je dolg 3.5 metra, težak pa nad 300 kilogramov V trenutku, ko so ga ustrelili, je drža! v gobcu tunja, ki je tehtal 140 kilogramov. Kunnjte samo PENKALA BATERIJE ker gore aajdalje! 301» Pijanec na železniškem tiru. V ponedeljek zvečer je tovorni vlak na progi med postajama Pakrac in Lipik povozil čevljarja Frana Krkleca, ki je ostal na mestu mrtev. Nesrečo je zakrivil Krklec sam, kj je močno pijan hodil po železniškem tiru. * Prepoved obiskovanja gostiln. Deželno sodišče v Ljubijani je s sodbo od 14 oktobra 1930 po § 55 k. z. prepovedalo Francetu Zajcu, rojenemu ]9!q. delavcu stanuj očeniu pri Sv. Valburgi. občina Smlednik, zahajati v krčme za dobo dveh let po prestam kazni. Prepoved stopi v veljavo dne 8. marca 1931 in bo trajala do dne 7. marca 193-3. * Roparski napad na mlado zakonsko dvojico. V oonedeljek zvečer je vozil iz Martincev proti Sremski Mitrovici posestnik Naum Mijalčič s svojo mlado ženo. s katero se je poročil šele te dni. Nenadoma so se na cesti pojavili neznani ljudje, izmed katerih ie eden zgrabil konja za uzde, drugi pa je pretil s sekiro, češ: »Sem z dukatiN Razbojnik s sekiro je skočil na voz ter prereznl ženi z nožem vratno verižico s 30 dukati ter s plenom v roki skoči! z voza. Naum je nato poena! konja. Zakonska dvojica pa je bila zadovoljna, da je rešiia vsaj svoje življenje. 'TO — zobna pasta najboljša ! * Že davno nismo doživeli tako uspešne prodaje kakršnegakoli blaga, kakor se je to zgodilo s slsaško mineralno vodo. Spominjamo se početka. ko smo objavili odkritje muriatsko-alkalno-radioaktivnega vrelca, ki je preiskan po znanih domačih in inozemskih strokovnjakih. Ti sc soglasno ugotovili izredno vsestransko zdravilnost te vode G'cde na zdravilnost te vode se je uvidelo, da bo ta voda posta'a skoro glavna pijača vseh slojev, kar je doslej tudi potrjeno. Danes že vsakdo pije sisa-ško mineralno vodo. Poudarjati pa se mora, da se splošno zahteva s i s a š k a. a ne kakor poprej le kakršnakoli mineralna voda. * Msgr. Toma Zupana sklad. Gdč. Til-ka Lekerjeva iz Maribora je nabrala za gori navedeni sklad 400 Din. Lepa hvala! Kaj pravi doktor Dobrojed na svojih predavanjih ? On vpraša: Zakaj so jajčne testenine »Pekatete« tako dobre ? Zato, ker so izdelane iz najboljšega pšenične-ga zdroba in jajc. Potem pa fabrika-cija! Ta Vam je v vsakem oziru popolna in ni čuda, lia je blago res dobro. Tako pravi doktor Dobrojed, in mi, ki uživamo > Pekatete«, mu moramo pritrditi. * Tovarna Jos. REiCH snrelema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Liublfaae u— Slovo generalnega konzula dr. Res- ia. Včeraj opoldne sc je odpeljal v Prago na svoje novo službena mesto dosedanji češkoslovaški generalni konzul g dr. Fran-tišek Res! Na kolodvoru so se poslovili cd njega predstavniki oblastev z vršilcem banskih dolžnosti dr. Otmarjem Pirkma-jerip.T čelu. Navzqč je bi! celokupni konzularni zbor. zastopniki Ceškoslovaške-lugoslovenske lige. Sokola Kraljevine Ju goslavije. Zveze industrijcev Zboripce za TOl. Liubljanskega velesejma m drug; Odhajajoči konzul se je prisrčno poslovil od vseh. — Novi konzul g. inž Josef Šev-čik je že nastopil svoje službeno mesto NaiaoveSša števiSka ILUSTROVAN w I* !• tfff . i II«8» TEDENSKE REVIJE vsebuje: V pragozdu (lesorez E. Justina) Ne misli na preteklost! (Dr. W. Keever) Največji zločin v svetovni vojni (Mučeništvo na smrt obsojenega naroda — s slikami) Dvanajst najvažnejših zgodovinskih letnic Nebotičniki, spomeniki naše dobe (s slikami) Pritlikava lokomotiva za ran- žiranje (slika) Alpinski muzej v Monako-vem (Dr. A. Brilej — s slikami). Baloni v praktičnem življenju (s slikami) Po vseh štirih (Conan Doyle — z risbami N. Pirnata) Iz brazilskih pragozdov (s slikami) O angleškem parlamentu (s slikami) Šport v Bolgariji Ali je kajenje škodljivo zdravju ? Ura s kukavico Dinosavrova jajca Znanost in ženska Nasveti gostilničarjem Za šalo in za res (Hugojev apetit — Ivlačka škofa gleda — Trinajstica — Sve-tec, podpolkovnik) Tedenski jedilni list Ako še ne veš Karikatura Humor v slikah Uganke in zanke 40 različnih oper poleg drugega koncert* nega dela, pri katerem z največjo vnemo in ljubeznijo sodeluje. Dobro se zavedaš joč pomena simfoničnih orkestrov se ie v letošnji sezoni pridružil opernemu orke« stru tudi orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice Sodeloval bo pn vseh 4 simfoničnih koncertih in tako omogočil v vsakem pogledu dostojno zasedbo koncers vsakem pogled ta. devne ponudbe v pisarni tukajšnje pravo-slavne cerkvene občine v omenjenem času Pripomočki za ponudbo se dobe med urad« nimi urami v pisarn, tehničnega razdelka na celjskem sreskem načelstvu. Podrobnosti razpisa pa so razvidne z razglasne deske sreskega načelstva. e— Iz celjskega gledališča. Ansambl celj* skega Dramskega društva vprizori v torek 11. t. m. ob 20 v gledališču Nestrovcvo komedijo »Utopljenca« v režiji g. Veluščka. \ stopnice se dobe v predprodaji v kn jigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. e— Tujskoprometna statistika za okto> ber. Y mesecu oktobru je prenočilo »• cel--skih javnih prenočiščih skupno 1183 tuj' cev. ki se dele po narodnostni pripadnosti r.a: 912 Jugoslovenov, 159 Avstrijcev 34 N emcev, 28 Čehoslovakov, 22 Italijanov. ]0 Madžarov, 7 Rusov, po 3 Poljake in Bo'oa-re ter po I Francoza. Angleža, Belgijca :n Rumuna. Po poklicu pa so tujci bil;: 37i tr= govskih potnikov. 194 delavcev, 75 obrtnikov, 53 industrijcev, 38 dijakov, 26 urad* nikov, 17 odvetnikov, 9 zdravnikov in 400 brez poklica. e— Vse ob svojem času. Pometanje celj* skih ulic, cest in trgov je prav hvale vred* no dejanje, toda le. če se vrši ob pravem času. Nikakor se pa ne sme na pr. pometa* ti Krekovega trga pred kolodvorskim poslopjem v času med 7. in 8. zjutraj, ko pri' hajajo potniki s kolodvora in na kolodvor Nič kaj prijetno ni človeku, ko stopi iz ko« lodvorskega poslopja na lepo asfaltiran trg, pa se mu nenadoma zamegli pred očmi in v obraz mu plane prah z milijardami bacilov. Pa tudi za obleko tak prašni pozdrav ni priporočljiv. Zato bi prosili merodajne faks torje, naj bi uredili cestno pometanje v Ce* liu tako. da ne bi vzbujalo še nadalje zgra« žanja. e— Zgodba o Šimnu Sirotniku. V dvori« ščni lopi gostilne »Pri zelenem travniku« v Klavniški ulici so našli v ponedeljek zvečer na tleh ležečega popolnoma onemoglega 7.->*letnega berača Ivana Gradišnika rojenega v Slivnici v šmarskem okraju. Starček, ki je jedva še kazal znake življenja, je bil prepeljan z reševalnim vozičkom v celjsko javno bolnico, kjer je bil sprejet v oskrbo. e— Narasla Savinja je odneslo ob zad* njem naraščanju dva čolna, od katerih je eden 5 m dolg, 60 cm širok, koničast na obeh koncih, znotraj belo pleskan, zunaj pa prepojen s katranom. Drugi čoln je dolg 3 metre, širok 40 cm, ves prepleskan z ze« leno barvo in je lažje vrste. Najditelj naj se zglasi v naši podružnici. e— Žrtev pretepa. V celjski javni bolni* ci je mora! poiskali zdravniško pomoč 241etni dninar Franc Pungartnik iz Šošta* nja, ki ga je preteklo soboto v Žrnaveovi gostilni vrgel čevljar Verdnik s tako silo ob tla, da je Pungartnik dobil hude p >škod* be na levi roki. e— Nepošten vrtnar. Pri nekem tukajš* njem trgovcu je bil uslužben kot vrtnar 26= letni Josip S. Iz neke sobe v trgovčevi vili pa so v zadnjem času pričeli izginjati razni predmeti; med njimi je zmanjkala tudi moška ura. Sum je padel takoj na vrtnarja, pri katerem so našli tudi neki ukradeni predme/ in diamant za rezanje stekla. V oknu omenjene sobe pa je manjkalo steklo. Fant je bil aretiran iri vsako krivdo taji. prizna le. da je sem pa tja vzel skrivaj nekoliko zelenjave z vrta in jo prodal. Izročen je bil sodišču. e— Jutri 1. t. m. veliko kuhanje čaja! Kuhal bo zamorec Mr. Sium. Julio Meint, Celje. Vsi sedeži pri vseh predstavah po 4 Din General don Manuelo Drama, polna senzacij iz mehiške vstaje in borb za svobodo! Telefon 2730 KINO DVOR Predstave ob 4., pol 8. in 9.! a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila zanimiva drama iz povojnega življenja -Sveti plamen« za ab. B. in kupone. V soboto se bo pela priljubljena opereta »Aleksandra«, ki pri vseh uprizoritvah iz-'oorno zabava občinstvo. —' Prihodnja operetna premijera bo v nedeljo 9. t. m., in sicer ob 20. uri Audranova zelo zabavna in melodiozna opereta »Lutka«, ki jo prištevajo h klasičnim operetnim delom. Re-žira g. Djuka Trbuhovič, ki bo pel tudi glavno tenorsko partijo. Dirigiral bo g. Herzog, v vlogi lastnika tvornice lutk Hi-larija bo nastopil kot gost g. Harastovič, v naslovni vlogi bosta alternirali gdč. Udovičeva in Barbičeva. a— Za počitniško kolonijo je Slovensko žensko društvo tudi letos priredilo zbirko ob Vseh svetih pred vhodi na staro in no. vo mestno ter na frančiškansko pokopali* šče. Zbirka je dala 639.35 Din. Društvo iz* reka nabiralcem in darovalcem top!o za* hvalo. a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 7. t. m.: Francoska moderna pesem, po* je g. Pugelj, član pariške opere V ponedeljek H), t. m. prične medicinski iel cikla »Rodb ina in otrok« in sicer s predavan »Mati pred in po porodu« Predaval bo spod dr. Toplak, specialist za žeaske ho* lezni. a— Krajevni odbor Rdečega križa s 01 v= dencih pri Mariboru priredi v soboto, S t. m. v gostilniških prostorih g. Špureia j Senica) ob 20. Martinov večer s oestrim vsporedom ob sviranju dveh godb. Ker j6 čisti dobiček namenjen božičnicani ,n 'ztO' vanju na morju studenške in radvanjsse dece, vabimo občinstvo, da s številnim po* setom prireditve podpre človekoljuona stremljenja nesebičp.o v blagor bližnjega delujočega društva. a— Učitelji ■ upokojenci iz Maribora in okolice. Prejeli smo: Da se zopet ne razdelimo. kakor je bilo to 2. preteklega meseca, se v smislu sklepa zadnjega sestanka vabijo ueitelji-upokojenci za četrtek 6. novembra ob 15. na običajno kramljanje li teti Koštomajki v Mlinsko ulico. Dasi je v našem krožku dokaj prijetnega življenja, je še precejšnje število tovarišev upokojencev izven njega. Njih imena bomo prihodnjič enkrat pribili z resnim vabilom k skupnosti, ker le v njej sta naš ugled in naša moč. Torej na veselo svidenje! a— Zveza industrijcev za Slovenijo je imela v torek v Ljubljani širšo sejo, na kateri se je konstituiral odbor. Za mariborsko skupino sta bila imenovana v odbor predsednik mariborske skupine ravnatelj Anton Krejči iz Ruš in podpredsednik inž. Oskar Dračar. a— Sokol v Hoeah priredi v nedeljo 9. t. m. ob 3. popoldne v dvorani Sokolske-ga doma predstavo »čudna gostija«. a— Poplava na progi Pragersko-Mari-bor. Zaradi večdnevnega deževja so vsi podeželski potoki tako narastli, da so prestopili bregove in poplavili nekatere ceste. Vsa pokrajina med Poljčanami, Slovensko Bistrico, Pragerskim, Račjem in Hočami je na nižje ležečih krajih v vodi. V nekaterih krajih so se tudi usuli plazovi. a— Dve url brez luči je bil Maribor v torek ponoči. Zaradi prevelikega deževja, ki traja že nekaj dni, je bil namreč neki transformator naprave mestnega omrežja tako poškodovan, da je morala elektrarna ob 22.30 ukiniti dobavo toka. Popravljalna dela so trajala dve uri, tako da je bilo mesto do pol 1. v temi. a— Neurje, ki je razsajalo v noči od torka na sredo v Mariboru, je napravilo v mestu in okolici precej škode. Naliv je bil tako močan, da so se na več krajih zamašili ulični požiralniki in so v nekaterih ulicah nastale manjše poplave. Posebno odtoki ribnika v parku so bili tako močno zamašeni z listjem, da je voda prestopila bregove in poplavila pota in nasade, šele ko so odtoke očistili, je voda odtekla. a— Splašen konj. Prekajevalec Miloš Tavčar iz Pobrežja se je odpeljal včeraj popoldne s konjem v Št. Janž. Ustavil se je pri gostilni in tam pustil svojega konja, ki se je nenadoma splašil in v galopu oddirjal nazaj proti Mariboru. Pridrvel je ob 5. popoldne na državni most v hipu, ko je bil največji promet. Potem, ko je podrl na tla ključavničarskega pomočnika Alojzija Megliča, ki se je peljal na kolesu, je zdrvel na Koroško cesto, kjer so ga končno ustavili. Meglič je k sreči samo lahko poškodovan. a— Pred državnim sodiščem za zaščito države se bo vršila 10. t. m. razprava proti železničarjema Štefanu Letonji in Milanu Zalokarju ter godbeniku Maksu Jen-nissy iz Maribora, ki so obtoženi komunistične propagande. a— Dva vloma. Včeraj zjutraj sta se na policiji telefonično javili: tekstilna tvor-nica Zelenka-Šonski v Linhartovi ulici in avtomobilska delavnica Pergler-Friedau v Mlinski ulici. V obeh podjetjih so bili v noči od torka na včeraj izvršeni vlomi. Pri Zelenki-šonskem je zmanjkalo po dosedanjih ugotovitvah 1700 Din in nekaj platna. Tekom včerajšnjega dopoldneva so organi policije raziskovali oba prime- Iz Škofje Loke šl— Znamenje časa. škofjeloški Sokol Je razpisal službo hišnika, ker odhaja dosedanji hišnik g. Herman Franc prostovoljno v pokoj. Za službo se je potego%ralo :iad 100 prosilcev. Upravni odbor se je v težki izbiri odločil za g. Podstenska iz Slovenjgradca. Med prosilci so bili ponajveč državni upoko jenci. šl— Pozne jagode. Dočim so vrhovi okoli ških škofjeloških gora odeti v belo, se na prisolnčnih tratah v nižinah še dobijo jagode. Dagarinov Francek jih je nabral za Hribceni cel šopek, prav kakor Gabrov France v Papirnici. Iz Kranja r— Ponovno opozarjamo na otvoritev športnih plesnih vaj, ki se pričnejo danes 6. t. m. ob po! 9 zvečer v knjižnični dvo* rani Narodne čitalnice pod veščim vod* stvom plesnega učitelja g. Mavcra Metoda Vljudno vabi jen 1. Z Jesenic s— Poziv Sokolom pevcem. V četrtek 6. t. m. ob 20. bo v Sokolskem domu sest* nek vseh Sokolov pevcev kakor tudi prija teljev društva, ki hočejo pod okriljem So* kola gojiti pevsko umetnost. Ker se name rava ustanoviti mešan zbor, so vljudno >ab Ijene tudi članice. Zoor bo poučeval pe vovodja Sredenšek. Z Bleda bi— Za Vse svete je blejska šolska mla» dina pod vodstvom svojega učiteljstva kaj okusno okrasila m uredila grobove na tu kaišnjem vojaškem pokopališču bi— Občinska cesta iz Bohinjske Bele do Bohinjskega mostu je v zelo slabem stanju. Blejci so se že pritožili na sresko načelstvo, a se doslej še 11; nič zgodilo. bi— Cesto iz Betinja do Koritnega so po-ži .. .r-alni Koritnjani na lastne stroške raz* širili in preuredili tako, da tudi lahko av« U mobil prihaja v pri jazno vasico. Radi bt zgradili tudi lepo cesto do Risnega. a jim nasprotuje par strank, ki jim nočejo od* stopiti zemljišča v ta nainen. Cesta bi bila v prometnem pogledu velikega pomena. Iz Kamnika ka— Akcija za asanacijo greznic v okoliških vaseh. Te dni je posebna komisija poselila okoliške vasi. posebno Nevlje in ostale ter si na licu mesta ogledala stanje, ki je, po izjavah članov komisije, mestoma neznosno. Mislimo, da se bo v kratkem času izvedla vsa asanacija in je stremljenje m nujnost, s katero se forsira zadeva s strani načelstva. toplo pozdraviti. ka— Sneg. V noči cd torka na sredo je sneg zopet zapadel prav nizko. Deževje je zaradi mraza, ki je prav občuten, prene* halo. Bistrica je pričela zopet padati. ka— Športno gibanje na Duplici. Na Duplici pri Kamniku se snuje kolesarski klub. ki je že imel kratko kolesarsko dir* ko. Pravijo, da bodo v kratkem ustanovili tudi nogometni klub in so glede prostora že v dogovorih. Iz Zagorja z— Koncert, ki se je v nedeljo vršil v Sokolskem domu, je očividno bil zaradi vtisa žalnih dni razmeroma slabo obiskan. Simpatični virtuoz g. Karlo Rupel je kras* no absolviral spored prvovrstne glasbe. Glasbeno društvo v Zagorju je hotelo svo* jim članom nuditi res lep umetniški uži* tek, zato je lahko žal vsakomur, ki je to priliko opustil. z— Sliko gospodarske krize je pokazal tudi sejem pretekli ponedeljek. Doslej ie bil sejem po Vseh svetih vedno eden naj* boljših v Zagorju, tokrat pa je uspeh de* loma tudi zaradi silnega neurja izostal. Živine je bilo do pol 11. prignanih komaj 23 glav. Šele po neurju so začeli prihajati novi prodajalci in kupci. Kramarji so bili nezadovoljni zaradi slabe kupčije in škode na blagu. Zanimiv incidcnt se je primeril pri nekem izkoriščevalcu sreče, ki je nod velikim dežnikom z igro skrivalnico iz* vabljal od ljudi desetake in tudi večji de* nar. Ko se je ugotovila sleparija, je šel dežnik z možem vred v blato ... z— Plesno šolo priredi Sokol. Pričetek v nedeljo 9. t. m. ob 19. Poučeval bo brat France Klun. Vstopnina za člane bo 5 Din in za nečlane 10 Din. Vabljeni člani in pri* jatelji plesa. Iz Trbovelj t— Sličica socijalne bede. Desetletna deklica Elica Peško, hčerka odpuščenega delavca, ki si je šel na kmete iskat dela tn prepustil slabotni ženi preskrbo šesterih majhnih otrok, je šla z drugimi otroci v Kmetovo hosto nabirat gobe. Ker vlada v družini velika revščina, so otroci tudi slabo hranjeni in morda je šlo dekletce še tešče od doma. V gozdu so jo napadle slabosti in dekletce se je zgrudilo in obleža- lo na mrzli travi. Ležalo je precej časa, preden je prišel majhen fantek in povedal lo svoji materi, delavčevi ženi Cilki Piško-vi, ki je šla takoj iskat deklico. Našla jo je nezavestno in tako prinesla tudi na svoj dom in jo spravila v posteljo, kjer je dekletce polagoma prišlo zopet k zavesti in se nekoliko okrepčalo s čajem, ki ji ga Je nudila Piškova. O nesreči obveščena mati je potem odnesla hčerko na svoj dom. -Le majhna sličica bede, ki vlada v nekaterih družinah. Družino najtopleje priporočamo humanitarnim organizacijam. t—- Grdo maščevanje. Rudniški obrato* vodja g. Adolf \Vidra jc imel dva lepa či* stokrvna jazbečarja z rodovnikom do osem generacij nazaj. Te lepe živali je svojčas nabavil g. dr Roš iz Nemčije za 8000 Din. G Widra ima sovražnika, ki se mu je ma* ščeval na ta način, da mu je zastrupil obe živaiici. ki mimogrede omenjeno, nista de* lali nikomur nadlege. Da se ugotovi, s kakšnim strupom sta bila psa zastrupljena, je poslal g. \Vidra želodčno vsebino ke* mičnemu preizkuševališču v Zagreb. Že* leti bi bilo. da se brezsrčnega storilca iz* sledi in eksemplarično kaznuje, kajti ma* ščevati se nad nedolžnimi živalimi se more le popolnoma posurovel človek. t— Alarm. V ponedeljek zvečer so bili alarmiram gasilci. Na Limbergu se je za* radi kratkega stika vnela baraka, v kateri se nahajajo stroji žične železnice Požar je bil hitro udušen. Škoda ni velika. Iz Kočevja kč— Kočevski grobovi ob vseh svetih. V soboto so letos že v drugič zagorele rmo= gobrojne lučice na grobovih naših umrlih Ko so Kočevarji letos poleti prizituvili 600 letnico svojega prihoda v te >ra?e, so se spomnili svojih umrlih prednikov s tem, da so jim okrasili grobove in jim prižga!i lučice. Sicer so bili na Vse svete ,'iooovi lepo okrašeni kakor vsako leto, vendar pa moti človeka, ko vidi toliko grobov orera. slih s travo. Po drugih krajih menda bolj skrbijo za gomile pokojnikov. kč— Še o nesreči g. Verderberja. Gospod Franc Verderber. o katerega nesreči smo Ze pisali, je v ljubljanski bolnici podlegel ra* nam, ki jih je dobi! na glavi pri padcu z voza. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočutje. Pokojnik zapušča ženo ;n še tri nepreskrbljene otroke. Blag ciu spo* min, žalujočim naše sožalje! kč— Hudi nalivi. Zadnie dni smo imeli tukaj hude nalive. Zaradi tolikega deževja je začela naraščati Rinža in ponekod je ze prestopila bregove. Zalila je zlasti veliki travnik ob novi tovarni, kjer je nastalo ce* lo jezero. Tovarna je morala prekiniti grad* njo kanala, po katerem bi črpala vodo iz Rinže. Verjetno je, da dela ne bo niogia nadaljevati do pomladi, ker neprestano de* žuje. Pa tudi sneg bi delo preveč oviral. Iz Novega mesta 11— Jadranska Straža. Za 6. t. m. na* povedano predavanje se preloži na zimski čas. n— Vojaško posadko dobi naše mesto v prihodnjih dneh. Vojaki bodo razmeščeni do zgraditve vojašnice po raznih večjih stanovanjskih objektih. n— Poškodbe in nesreče. Desetletni France Habinc, doma iz Gorenje vasi, je šel v nedeljo iz Čateža od maše proti do* mu. Pridružil se mu je neki součenec ter iz hudobije vrgel proti njegovi glavi kol, ki je Francku predrl uho. — Nogo si je zlomil Jakše Franc, star 15 let, po« sestnikov sin iz Orehovice, ki se je za šalo ruval z nekim fantom. Ta je Jak* šeta spodvrl in ga vrgel ob tla, kar je po* vzročilo zlom leve noge. — S skednja je padel posestnikov sin Hrastar Leopold iz Karteljevega. Spal je, kakor običajno, na senu, ko ga je prišel kbcat njegov tovariš, da gresta skupno k prvi maši v Mirno peč. Fant se je na klice naglo prebudil, vstal ter šel proti izhodu skednja, kjer je pre* stopil za eno stopnico, izgubil ravnotežje in padel na trda tla ter si zlomil roko. Vsi omenjeni se zdravijo v kandijski bolnici. n— Reven šofer je včeraj ob 16. na no* vomeškem kolodvoru v stranišču izgubil denarnico z večjo vosto denarja in razni* m; dokumenti. Denar ni njegova last. Šo* fer prosi poštenega najditelja, da vrne de* nar in ga proti primerni nagradi odda v podružnici »Jutra«. Iz SoStanja št— Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolez* ni je na Vseh svetih dan umrl v Pesjem na premogovniku uslužbeni France Anton, star 48 let. Rodbina je zgubila ž njim skrb* nega očeta, naše sokolsko društvo pa svo* jega č'.ana in bivšega tipičnega igralca. Pokojnik je bil zelo simptičen mož, velik prijatelj glasbe in lep knjige. Priljubljen ie bil povsod. Bodi mu ohranjen blag spo* min! št— S čajanko Rdečega križa, ki se bo vršila v soboto 8. t. m. ob 20. v Sokolskem domu, bo otvorjena sezona letošnjih pri« reditev. Bogati spored obsega poleg nago« vora g. predsednika, recitacij učitelja Vra« žeja več pevskih točk mešanega in moške« ga zbora. Prirediteljem se je posrečilo pri* dobiti k sodelovanju odlično soiistmjo go« spo Anko dr. Badaličevo iz Zagreba. Ker je čisti dobiček namenjen izključno za ob* daritev revnih šolskih otrok v Šoštanju, bo udeležba na prireditev tega človekoljubne« ga društva gotovo številna. Iz Slovenjgradca sg— Odlikovanja: Z redom Jugosloven« ske krone 5. r. so bili odlikovani: g Milan Šmid, uradnik tukajšnje podružnice Ljub* ljanske kreditne banke ter učitelja gg. Raj« ko Iglar in Janko Moder. sg— Kolodvorsko restavracijo je pre* vzel lesni trgovec g. Fran Marčič. Dose« danja najemnica, teta Laura. se z 20. no* vembrom preseli v Sokolski dom sg— Iz bolnice. Ker so vsa adapcijska dela končana, v bolnico zopet neomeje* no sprejemajo bolnike. Vrše se zopet tudi vse operacije. Iz Poljčan po— Teharsko prosvetno društvo vprlzo» ri v nedeljo 9. t. m. ob 15. v dvorani gc. Šuinrove vojno dramo v treh dejanjih »St'l» mondski župan«. Prijatelji lepe igre vablje« ni! Iz Ptuja j— Prvo gostovanje mariborskega gledaš lišča bo v ponedeljek. 10. t. m. Vpnzorila se bo Szirmajeva opereta »Aleksandram, ki spada k modernim šlager*opersta:n ter :s v Mariboru zaradi nad vse zabavne vseb.ue ter temperamentne muzike zelo ugajala. Ob tej priliki bo nastopil prvič v Ptuju bivši prvak beograjske operete ier sedanji član mariborskega gledališča g. Djuka Tr» buhovič. ki opereto režira ter poje glav« no tenorsko partijo. Kljub temu. da sode« luje celotni operetni ansambl, zbor in šta« tistarija ostanejo v veljavi navadne op.T.s cene. Vendar pa se vrši gostovanje le v primeru, ako bo gledališče do sobote, 8. t. m. razprodano. Iz Slov. Bistrice sb— Šolska kuhinja. Podmladek Rdeče« ga križa na naši meščanski šoli je osnoval pod vodstvom marljive učiteljice gdč. Zin* ke Lebnove šolarsko kuhinjo. Marsikateri učenec iz okolice je moral doslej preko poldneva ostati brez toplega kosila, sedaj pa dobi v lepo urejeni šolski obednici za 2 Din izdatno in okusno kosilo, obstoječe iz juhe, prikuhe, mesa ali moenate jedi. Doslej se hrani v tej kuhinji že preko 30 učencev. Gdč. Lebnovi in njenim pomoč* nicam gre za njihovo požrtvovalnost po« polno priznanje. sb— Tombola gasilnega društva je bila zaradi slabega vremena preložena na 9. t. m. popoldne. sb— Češki večer, ki ga je nameravalo 23. oktobra prirediti Sokolsko društvo, je bil v zadnjem trenutku zaradi nepričakovanih ovir odpovedan. To je v kratkem razdobju že druga prireditev, ki je odpadla po ne« potrebnem. V obče se opaža, da družabno življenje pri nas polagoma hira. Iz Ljutomera li— Smrtna kosa. Dne 3. t. m. je po da!j« ši bolezni umrl g. Ernst Rušer, hišni po« sestnik in cestni nadzornik v p. Bil je če« škoslovaški državljan, služil je več let pri bosanski deželni vladi ter se že pred voj« no naselil v našem mestu, od koder je nje« gova gospa iz Krajnčeve rodbine. Dosegel je starost 75 let. Pogreb je bil v sreda N. v m. p.! lj— Kmetijsko delo je zaradi nestalnega vremena in poplav zelo zaostalo. Nekateri kmetje še kopljejo krompir, srečnejši sprav« ljajo že repo domov ter mlatijo proso in ajdo, ki je dobro obrod'la, mnogi pa še ni« so posejali vse ozimnine lj— Motnje v našem krajevnem električs nem omrežju so zopet pogostejše in ob* čutnejše. Napetost pojema hipoma tako, kakor da nameravajo žarnice ugasniti, pa tudi trajno je napetost včasih zelo majhna. Konzumenti se pritožujejo, osobito oni, ki imajo svoje radijske aparate priključene na krajevno omrežje. Natančen pregled omrežja bi bil zelo na mestu. Iz Dolnje Lendave dl— Američani se vračajo ... Zadnje čase prihaja domov vedno več naših ljudi iz Amerike. Vsi pripovedujejo, da je postalo življenje tudi v zlati Ameriki prav trdo. Delo se težko dobi, a kdor ga ima, dela le 3—4 dni v tednu. Plača je sorazmerno z draginjo premala in težko si je kaj prihraniti. Zaradi tega ljudje vedno bolj mislijo na staro domovino. Vračajo se tudi taki, ki so bili že po 20 let v Ameriki. BOTOT Prvovrstna francoska kolesa najstarejše evropske tvornice na 12 mesečnih obrokov (od Din 129 d0 200 mesečnoU na 48 tedenskih obrokov (od Din 32 50 do 50 teden > IVAN Š RIB AR, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 13 Opomba. Ta ugodnost je v veljavi samo čez zimo, zato zahtevajte nemudoma cenike in prospekte brezplačno. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod 3ože Jarm posestnik, gostilničar in mesar po kratki, mučni bolezni danes opoldne za vedno preminul. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek ob 9.30 na farno pokopališče v Št. Lovrencu. št. Lovrenc, dne . 5. novembra 1930. Žalujoča soproga in otroci Vodeča konfekcijska trgovina LJUBLJANA Nudi največjo izbiro damskih plaščlv . rimskih su- KENJ IN OBLEK ZA GOSPODE iN OTROKE PO NAJNIŽJI CENI PREŠERNOVA UL. 7-9 Naročila po meri izvržujemo točno in solidno Oglejte si brezobvezno našo bogato zalogo! GOSPODARSTVO Ugodnosti pri predpisovanju zgradarine in pri plačevanju davkov Dravska finančna direkcija v Ljubljan. razglaša po razpisu ministrstva dclka za davke od 28. oktobra, sL naslednje: . „ »„»/,«-ili» re- Davčne uprave, ki niso ugotovile ^ jonske linije mest. trgov m vas. z nad oUU, prebivalci, nadalje vasi, kjer, je s*** skesa načefetva, ter letov.se in ^i"11" morajo to storiti najkasneje ^ e čim bo ta linija ugotovljena, a najdalje_uo konca tek. meseca, se mora za o. ekmet, ske zgradbe, ki izpadejo iz te linije, oapi sati zgradarina. ;7Vršiti in Istočasno se mora po ^ t SŠSJS ;oSvasZehV sC velia tudi za zgradbe malih obrtnikov po IS » mani ne«o 5000 prebivalci in po S tzven re jonske linije'mest trgov Uo-„ letovišč. Finančne direkcije lahko po preteku pritožbenega. roka Sbrunavai« Prort * uaP do konta tek. meseca, kolikor ie netit pritožbe popolnoma osnovan. ' Vkrajih, kjer je letos letina popolnoma odnovedala smejo finančne direkcije »dgo-d H. konkretne prošnje plačil« letos^p (lavUa do konca nove,nora ^■.»SikH sinejo finančne direkcije dovoliti na podlagi posehn.h prošenj odplačevanje v letnih obrokih do konca ta 1935 Podrobna in.vadda lahko dobe stranke pri pristojnih davčnih upravah. Gospodarski problemi Ljubljane Z »cspodarskimi problemi Ljubljane se peča s Trgovski list« v svoji zadnji številki z daljšim člankom na uvodnem mestu, kjer pravi med drugim: Letošnja gradbena sezona ie pri kraju in z žalostjo moramo ugotoviti da od mnogobrojnih napovedanih javnih del, z iziemo početnih del za cestno železnico na Gosposvetski cesti, ni prišlo. Ob koncu leta. ko se dela nov proračun, moramo ugotoviti, da smo izgubili vso letošnjo gradbeno sezono tako glede gradbe carinarnice, kakor tudi glede regulacije Ljubljanice zlasti pa glede razširjenja Ijublian->ke»-a kolodvora. Vprašanje .carinarnice je •zaradi administrativnih neprilik zastalo preko celega poletja in sedaj še načrti glede instalacij niso potrjeni. Posojilo za te zgradbe je kakor znano že najeto in gre sedaj zato. da se pravočasno vse potrebno ukrene, da se z deli pravočasno prične vsaj pred novim državnim proračunom, da nam nebi zopet zapadla tangenta iz kaldermin-bkesa fonda v korist splošnemu fondu. Vprašanje ljubljanskega kolodvora ni prišlo po konferencah, k' so se vršile poleti, mnogo bližje izvedbi Jesen je potekla v pisarniškem dopisovanju, tako da doslej še niso angažirali kredita, ki je v letošnjem proračunu vnesen za pričetek teh gradbenih del in ki bo zaradi tega najbrž zapadel. ['red dvemi leti montirana avtomatska telefonska centrala bo v kratkem izčrpana. Tudi telefonski kabli so v nekaterih smereh na mestnem pomeriju že popolnoma izkoriščeni. tako da razni prosilci ne morejo^ priti do postaj. Kakor čujemo, je vloženih okrog 200 prošenj za nove telefonske postale. ki jih zaradi raznih računskih ovir ni mogoče rešiti, dasi stranke vnaprej plačajo instalacijske pristojbine. To ni samo škoda za razvoj in napredek Ljubljane, temveč v enaki meri za poštne dohodke. Tudi telefonski promet z Zagrebom in Beogradom Je zaradi nezadostnosti telefonskih naprav zelo oviran. Ker imajo državni in nekateri drugi pogovori prednost, tekom poletja po cele dneve ni bilo mogoče dobiti zveze v poslovnih urah z Beogradom za navadno pristojbino. Na ta način odpadejo dnevno številni pogovori in s tem tudi dohodki pošte. zato je jasno, da bi se investicije za novo linijo v par letili izplačale. Vedno bolj neodložljivo postaja tudi vprašanje javnih telefonskih govorilnic na važnejših prometnih križiščih. V'-■- poletno sezono smo pustili neizkorl--i ■ !. i tudi glede modernizacije cest. Primitivno kakor pred 50 leti se vozi prod v m-.-stale kotanje, da ga prvi avtomobil raztne-če naokoli. Še danes ne vidimo na državnih cestah nobenih parnih valjarjev, dočim Je stanje izvoženih cest in potov v okolici mesta postalo za intenziven promet naravnost nevarno. Za Ljubljano pomenja vprašanje cest enega najosnovnejših prometnih in turističnih problemov, za katerega rešenje je treba, zlasti v finančnem pogledu, še tekom zime vse pripraviti. Do nove turistične sezone bi bilo treba preskrbeti tudi na železnici uvedbo motornih vozil, ki lahko transport i rajo do 180 potnikov, da bi se na ta način vzpostavile gostejše zveze z našimi letovišči. Ljubljanski mestni svet bo pri sestavljanju novega proračuna postavljen pred težko f.afcgj reforme mestne trošarine, ki sme po novem zakonu od 16. aprila bremeniti samo ono blago, ki se v mestu dejansko konsum.-ra. Izvedba tega načela bo imela za mestne finance dokaj neugodne posledice, ker pomen. na eni strani občutni izpadek dohodkov. na drugi strani pa tudi živil ni mogoče obremeniti s previsoko trošarino, ki bi imela za posledico še večjo podražitev živi jen ia Vprašanje industrializacije ljubljanske periferije je ostalo tudi po dograditvi povečane elektrarne še vedno nerešeno. Ljubljana v danih prilikah žal ni mogla slediti politiki drugih mest. kakor Osijeka. Karlovca Kranja itd., ki so znala s pametnimi ukrepi olajšavami in ugodnostmi privabiti velika industrijska podjetja. Ljubljanska občina ne razpolaga za te svrhe s primernimi cenenimi zemljišči in imamo zaradi tega zanimiv pojav, da se razvija industrija v okolici 5 do 10 km od mesta namesto v neposredni bliži- ni. Kljub temu pa smatramo, da vprašanje industrializacije ljubljanske okolice tudi v sedanji situaciji ni nerešljivo in mestna uprava ima mnogo razlogov, da doprinese nekoliko žrtev za pridobitev industrij, ki bodo pozneje postale trajen vir dohodkov mestnih financ. Podrobnosti o naši zunanji trgovini v septembru Najvažnejše sumarne podatke o našem izvozu in uvozu v septembru smo Je objavili. V podrobnostih pa je slika našr- zunanje trgovine \ septembru naslednja. Glavni predmeti našega izvoza s bili: pšenica ("5 7 milijona Din), koruza (21.9). fižol (21.0), sveže sadje (64.6). hmelj (7.8), -'mo (5.1). konji '(5.4;. goveda (33.8) svinje (26.8). drobnica (16 5). perutnina (11.4), sveže meso (16.1), jajca (30.7) sirove kože (9.6). gradben-' les (74.9). drva ■ 9.9), hrastovi pragovi u.2). izdelki od lesa (5.5). cement (10.2), baker (47.0), tzkop-nine (15.8'v svinec (3.1). Nasproti septem bru pret. leta je znatno nazadoval izvoz niče (od 62 490 na 20.680 ton ali o J 141 nn So.7 milij Din), dočim je bil izvoz koruze precej večji. r,ovečai se je tudi izvoz <:!.-'ja Izvriz živine in mesa se v splošnem drži na lanski višini, znatno pa se je zmanjšal izvoz gradbenega lesa (17.-1). nafta (8 9), sirove veže (IS.') čevlji (7.7). si- l-:iv<: (10.4), oljnati plodovi u. semena (12 6). Uvoz tekstni; m ic-iistilniii sirovi n j? •"-stal v glavnem nespremenjen. Nazadoval pa je uvoz železniškega tcaleri-f la, predmetov iz železa, strojev in apnu tov ter kave. Anketa o kritični situaciji v lesni trgovini Les tvori v našem narodnem gospodarstvu zelo važno vlogo in je poleg agrarnih produktov oni faktor, ki je stalno in vsa povojna leta najbolj pripomogel k aktivnosti. odnosno vsaj k zboljšanju naše trgovinske bilance. Večina našega izvoza je usmerjena v sosedne države in tako tudi večina izvoza našega lesa. Najboljši kupec, pa tudi posredovalec za naš les je bila v vseh povojnih letih Italija, dobri kupci pa Ogrska. Avstrija. Nemčija in v poslednjih letih tudi Anglija. Iz statističnih podatkov prejšnjih let sledi, da je naša lesna trgovina tako kvantitativno kakor po vrednosti stalno napredovala. Toda tudi lesna trgovina se bori z velikimi težkočami in najrazličnejšimi ovi rami. katerih vzrok moramo iskati delonta •ioma. deloma pa preko mej naše države. V letošnjem letu je zašla naša lesna trgovina v težko krizo. Vzroki nevšečne situacije so zmanjšanje povpraševanja po lesu, ostra inozemska konkurenca, zlasti pa tucli ruski dumping ter razne prometne in tarif-no-politične ovire. Situacija v lesni trgovini je postala tako kritična, da je na iniciativo nekaterih gre-mijev pričela Zveza trgovskih g remijev" za Slovenijo v Ljubljani podrobnejše prouča-vati položaj te naše najvažnejše izvozne stroke in je sklicala za četrtek 13. t. m. oh 2. uri popoldne v malo dvorano Celjskega doma v Celju anketo, na kateri se bo razpravljalo o kritični situaciji lesne trgovine in sklepalo o širokopotezni akciji, ki naj se podvžnnie za zboljšanje situacije. Ker bo anketa za vso lesno trgovino dravske banovine zelo važna, so vabljeni vsi lesni trgovci dravske banovine, da se je udeleže. = Stanje Narodne banke. V zadnji četrtini oktobra so se devizne rezerve Narodne banke po nazadovanju v prejšnjih tednih j zopet nekoliko povečale, in sicer za okrog I 19 milijonov Din. Ker so se na drugi strani državna in privatna žirovna dobroimetja pri banki zopet znatno zmanjšala, je obtok bankovcev narasel za 170 na 5574 milijonov Din. Stanje je bilo na dan 31. oktobra naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. okt.): kovinska podlaga 287.0 (4- 5.7), saldo raznih računov (tečajne diference deviz 841.50 (+ 13.50), posojila na menice 1315.3 (+ 22.4), lombard 240.0 (+ 1.0); pasiva: obtok bankovcev 5574.1 (4- 170.0), žirovne vloge države 58.6 (— 63.7), ostale žirovne" vloge 088.3 (— 69.6). razne obveznosti 171.7 (+ 6.2). = Poljsko-jugoslovenska dopolnilna konvencija in znižanje minimalne uvozne carine na parafin. V ^Službenih novinah« od 30. oktobra je bila objavljena uredba o dopolnilnem protokolu h poljsko-jugoslovenski trgovinski konvenciji iz 1. 1922! Po lem dopolnilnem protokolu, ki je bil sklenjen 31. avg. t. 1. v Varšavi, daje Poljska naši državi naslednje letne uvozne kontingente za blago, katerega uvoz je v Poljsko prepovedan: pšenična moka 1500 ton, sveža jabolka 1000 ton, češplje. hruške, črešnje itd 300 ton, sveže grozdje 1000 ton, suha jabolka, hruške, breskve, višnje 300 ton, suhe češplje 8000 ton, orehi 800 ton. sadne konzerve 200 ton. slivovka 1200 ton, maraskin 10 ton. vino 5000 ton. ribje konzerve 500 ton in preproge 50 ton. Poljska je v protokolu znižala svojo uvozno carino na suhe češplje na 20 zlotov za 100 kg, naša država pa se je obvezala, da bo eventualno spremembo uvoznega režima za črni premog sporočila poljski vladi 6 mesecev pred uveljavljenjem in je obenem znižala minimalno uvozno carino na prečiščeni parafin od sedanjih 30 na 15 zlatih Din za 100 kg. Ker je dopolnilni protokol z dnem objave (t. j. s 30. okt.) sto-Pil v veljavo, zato velja tudi že od tega dne znižana minimalna uvozna carina na para- fin. Finančni minister je v »Službenih novi-nah od 3. t. m. tudi že objavil razpis gle- = Sadni ogled v Naklem pri Kranju. Sadjarska podružnica v Naklem priredi v nedeljo 9. novembra v novi šoli v Naklem sadni ogled. Namen ogleda je, upoznati kmetske" sadjarje s sadnimi sortami vobče. predvsem pa s sortami po določenem novem sadnem izboru in pokazati vse tiste sorte, ki jih je treba s pomočjo precepljanja odstraniti iz sadovnjakov, ker ne odgovarjajo ne za domačo in ne za kupčijsko rabo Ogled se otvori že v soboto ob 3. popoldne in bo odprt v nedeljo ves dan. V nedeljo 9. t. m. ob 3. popoldne pa bo predaval pri sadnem ogledu strokovni pomočnik Alfonz Zdolšek o sadjarstvu. = Z razstave poizkusnega krožka za umetna gnojila v Kranju. V ponedeljek 10. t. m. ob 9. dopoldne bo v Ljudskem domu v Kranju izplačevanje nagrad razstavljal-cem pridelkov iz letošnjega poizkusnega krožka za umetna gnojila na razstavi, ki se je vršila v Kranju od 11 do 13. oktobra Ocenjevalna komisija ie prisodila 4 f. na grade. S II. nagrad in 74 III. nagrad za čajno pri prvi razstavi taka odlikovanja tujim podjetjem ne podele. Za našo industrijo l>a je dejstvo, da je Jugočeška svoje izdelke tako izpopolnila, zelo razveseljivo in mora: mo podjetju k temu velikemu napredki' iskreno čestitati. 1410 = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave raznega orodja. 250 m balat jermen, 800 komadov vijakov. 1000 komadov hrastovih pragov. 40 komadov visečih zaprtih armatur za električno razsvetljavo in 25 komadov žice za slušalke jamskih t -le-fonov, do 15. t. m. glede dobave 400 m ms nesmanovih cevi in do 19. t. m. glede do bave 100 kg kleja, 50 kg usnja, 100 kg solin-kisline in 10 kg naftalina. — Direkcijf državnega rudnika Zenica sprejema do 2'J t. nr ponudbe glede dobave gumijevil-obročev za tovorni avtomobil ter glede .le bave Jakonetovega traku. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 900 kg zakovic. 1000 kg olja za dinanio, električnega instn-lacijskega materijala in 2000 kg žebljev, do 21. t. m. pa glede dobave strokovnih knjig in vijakov z maticami. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) — Dne 20. t. m. se bo vršila pri primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertna licitacija glede dobave 500 p; rov čevljev. (Oglas je na vpogled v Zbor-n ci za .01. pogoji pa pri omenjeni direkciji.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 8000 kg pisane bombaževine za čiščenje in 800 kg pisanih cunj in do 14. t. m. glede dobave 300 komadov lopat za premog: gradbeni oddelek do 11. t. m. ponudbe glede dobave 5 17. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg kave. do 27. t. m. pa glede dobave žice. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 500 m cevi iz litega železa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 22. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave železnega materijala in 29. t. ni. glede izmenjave železnih konstrukcij na progi Vinkovci—Brod; 26. t. m. pa pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave jeklenih vrvi. 2450 komadov smolnatih bakeli in 4300 kg karbida. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani) — Dne 25. t. m. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertaina licitacija glede dobave 5000 komadov umetnega strešnega škrilja. 27. t. ni. pa pri računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu glede dobave rezervnih avtomobilskih delov. (Oglasa sta na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenih oddelkih.) — Dne 27. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladiščil v Zemunu ofertaina licitacija glede dobave 175 komadov šotorov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) BORZE 5. novembra. Xa ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Nevvvork. Berlin, Praga in Dunaj. Tečaji deviz so ostali skoro povsem nespretne* njeni. Na - zagrebškem efektnem tržišču so tu» di danes ostali državni papirji brez pros meta. Vojna škoda se je nominelno neko* liko okrepila. Od bančnih papirjev je bila zaključena samo Poljodclska. med indu* strijskimi delnicami pa jc prišlo do prome* ta v Dubrovački po 399—400, v Unionu (Osijek) po 110 in v Dravi po 235. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.74, Berlin 13.44 do 13.47 (13.455), Bruselj 7.S735, Budimpešta 9.885, Curih 1095.9, Dunaj 794.4 do 797.4 (795.9), London 273.97—274.73 (274.33), Newyork 56.28—56.48 (56 38). Pariz 220.65 do 22.65 (221.65), Praga 167.06—167.86' (167.46), Trst 294.45—296.45 (295.45). Zagreb. Amsterdam 22.74, Dunaj 794.40 do 709.4. Berlin 13.44—13.47. Bruselj 787.35 Budimpešta 9S7—990, London 273.93 do 274.73, Milan 294.6 — 296.6, Nevvvork ček 56.28 -56.48, Pariz 220.65-222.65. Praga 167.06—167.86, Z-jrich 1094.40—1097.40. Curili. Zagreb 9.1280. Pariz 20.2250, London 25.03125, Ne\vyork 515.45, Bruselj 71.8250, Milan 26.9775, Madrid 57.80. Amsterdam 207.4250. Berlin 122.75, Dunaj 72.6250. Sofija 3j3. Praga 15.2825. Varšava 57.75. Budimpešta 90.20. Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 92 bi.. 7% Blair 81.50 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den., Praštedio.na 930 den.. Kreditni zavod 170—1S0. Vevče 124 den.. Ruše 280—300 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 428 — 429. za december 4'28—429, investicijsko 83 — 85, agrarne 53.5 bi.. 8% Blair 90.25 — 92. 7% Blair 80.625 — 80.75, 7% Državna hipotek, banka 80.25 — 81, 6% begluške 70 — 71.25: bančne vrednote: Pra-štediona 925 — 930. Jugo 79.5 — 82, Union 191 _ 195, Narodna 8000 den.. Srpska 188 tlo 189, Zemaljska 130 - 132. Poljo 56 do 56.5. Ljubljanska kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den.. Našička (ex coupon) 1000 den., Slaveks 51 i do 55, Slavonija 200 den., Drava 230 — 230. j šečerana 298 — 300, Ljevaonica Osijek 197 den.. Brod vagon 100 bi.. Vevče 124 den.. Union mlin 107.5 — 112.5. Dubrovučka 398 do 400, Trbovlje 379 - 382 Beograd. Vojna škoda 448 zaklj., za december 452 — 452.75, investicijsko 86 — S7. 7% Blair S3 — 85.5 zaklj., begluške 73.5 Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza. (Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključenih je bilo 5 vagonov bukovih drv. Povpraševanje je za 30 m3 javorjevih plohov (d^b. 33 mm. s predpisano nadmero, dolžina od 2.20 m navzgor, zdravo nežaniatio blago, brez grč in srca). ŽITO + Ljubljanska borza. (5. t. m.) Tendenca za žito neenakomerna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se (franco slovenska postaja. po mlevski tarifi, plač. 30 dni): pše-nica: baška. 80/81 kg po 200 — 202.5; srbobranska. SO. kg in goriljebaška, 79 80 kg po 197.5 — 200; baška. 79 kg po 185 do^ 187.5; baranjska, 79/80 kg po 182 do 185; ječmen: ozimni. 65/66 kg po 155—157.5; koruza: baška, stara po 147.5 — 150; baška. nova, umetne sušena po 132.5 — 135; pri navaditi voznini po 137.5—142: baška, času primerno suha, pri navadni voznini po 122.5 — 125; oves: baranjski po 182.5 do 185; moka: iOg« po 340 — 345. 4- Nnvosadska blagovna borza. (5. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 28 vag. pšenice. 1 vagon ovsa, 3 vagone koruze. 4 vagone moke in 17 vagonov otrobov. Pšenica: baška 79/80 kg 137.50—140: baška. Tisa. slep 79/80 kg 145—147.50; gomjebaška ln banaška, Tisa. šlep 79/80 kg 145—147.50: gornjebanaška 79/80 kg 142.50—145; južno-banaška, 79 80 kg 137.50—140. Oves: ba-ški, sremski 135—140. Ječmen; baški ln sremski, 63/64 kg 105—110. Koruza: baška. stara 97.50—100; nova 67.50—70; za dec.-jan. 70—72.50: za marc-maj 90 do 92.50; banaška nova za dec.jan. 67.50—70; srentska umetno sušena 85—87.50. Moka : baška Og? in sOgg« 245—255; >2: 215 do 225: »5« 185—195; -6- 155—165: >7« 110 do 115; *8i 77.50—82.50. Ottobi: 62.50 do 65. Fižol: baški, sremski 260—270. Budimpeštanska terminska borza (5. t. m.) Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za marc 15.56—15.57, za maj 15.68 do 15.69; rž: za marc 8.70—S.7l: koruza; za maj 11.57—11.58, tranzitna za maj 9.40 den. ŽIVINA + Padec cen na ljubljanskem živinskem sejmu. Na živinski sejem, ki se je včeraj vršil v Ljubljani, je bilo prignanih 312 konj. 96 volov, 52 krav. 22 telet in 527 prašičkov; prodanih pa je bilo 32 konj, 43 volov, 30 krav. 10 telet in 142 prašičkov. Dogon živine je bil razmeroma velik, zlasti je bilo za sedanji čas pripeljanih neobičajno mnt.«-go prašičkov za rejo. Kupčija je bila srednja in so cene za govejo živino popustile za 0.50—1 Din pri kg. Za kg žive teže no-tirajo: voli I. 9 Din (na zadnjem sejmu 10 Din), voli II. 8 Din (zadnjič 9 Din), voli III. 7 Din (zadnjič 8 Din), krave debele 4.50 do 6.50 (zadnjič 5—7 Din), krave klobasarice 3—3.50 Din (zadnjič 3—4 Din), teleta U do 12.50 Din (zadnjič 11-13 Din). Močno je nazadovala cena prašičkom za rejo; 6—10 tednov stari prašički so se prodajali po 160 do 250 Din komad, dočim se je na zadnjem sejmu gibala cena še med 250 in 400 Din. + Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2427 komadov. od tega le 89 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so srednje kakovosti goveje živine popustile za 5 grošov. Za kilogram žive teže notirajo: voli izjemno 1.83—2.05, I. 1.55-1.80, II. 1.20-1.50, III. 1—1.15. krave 0.90—1.35. — Na svinjski sejem v torek je bilo prignanih 15.163 komadov, od tega 4844 iz Jugoslavije, 7164 iz Poljske tn 1840 iz Madžarske. Pri prilično živahnem povpraševanju so cene ostale nespremenjene. Iz uradnih In drugib slfii^nih ©ftiav Konkurzne zadeve: Poravnalno nostopa. nje dolžnika Pternolija Aleksija v Maribo* ru, registrovanega pod firmo Jože Martine, veletrgovina galanterijskega blaga v Mari= boru, je zaključeno. — Konkurz, razglašen o imovini prezadolženca Cipota Jožeta, tr» govca z mešanim blagom v Murski Soboti, je odpravljen, ker je bila razdeljena vsa masa. — Konkurz, ki je bil razglašen o prc» zadolžencu Hanželicu Juliju, trgovcu v Podgorcih, je odpravljen, ker je bila skle* njena prisilna poravnava. OBLEKE za gospode od . . . Din 240*--790'- za dečke 11—16 let od Dm 200'--420'- za otroke 3—10 let od Din 110"-— 1605-zimske suknje od . .Din 300"-~ 750"-hlače po.....Din 89'-— 150'- Ogiedate lahko ne da bi kaj kupili! Samoprodaje po vseh večjih krajih! Prodajalnica v Ljubljani: IVAN KOS Sv. Petra cesta štev. 23 in Celovška cesta štev. 63, v KRANJU, Glavni trg štev. 101. imitacija krzna (Perzianer, Nutria, Opu-aum itd.) ravnokar dospela in jo prav ugodno prodaja tvrdka Drago Schwab, Ljubljana. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Obubožani Amanulah Potegavščina Vsako soboto zvečer se sestajata ožji krog dobrih znancev v majhni predmestni gostilni. Soba je sicer vsa zakajena, vendar pa je vse snažno in postrežba je izvrstna. Neke sobote je prišlo šest razgrajajo-čih mladeničev v tiho gostilniško sobo, kjer so navadno sedeli le starejši možje, ki so se med seboj vsaj na oko poznali. Zalarjev Miha je dejal svojim tovarišem: »Kakšna družba pa je to? Glej jih no, kako imajo v pasu stisnjene suknje! Kakor ženske!« Nejevoljno je nekaj časa opazoval do-šlo družbo in ogorčeno pihal dim iz svoje pipice proti stropu. Miha je bil star mornar. Že kot majhen deček je bil prišel na ladjo in se naposled posvetil mornarskemu poklicu. Po vojni je služil še nekaj let pri podmornicah in pred dvema letoma so ga bili poslali domov. Mladi gospodje so glasno govorili, da so jih lahko vsi na okoli slišali. Hvalili so se z raznimi vojnimi doživljaji in vendar jim je lahko vsak bral na obrazih, da so bili še premladi, da bi se bili mogli res udeležiti svetovne vojne. Zalarjev Miha je nekaj časa poslušal njihov razgovor; od minute do minute mu je postajal obraz od jeze bolj rdeč. Naposled se ni mogel več prerisovati. Vstal je in rekel: »Vsedel se bom k njim!« »Nikar ne delaj škandalov, Miha,« ga je svaril nje?ov stari prijatelj. »Mi ne pride na um! Sedel bom za njihovo mizo in morda mi pride kaj na misel kaj takega, da jih spravim v zadrego. Glavo stavim, da ni bil niti eden izmed njih na vojni.« Miha je stopil k njihovi mizi in vljudno rekel: »Dober večer, gospodje! Sedel sem pri sosednji mizi in sem deloma slišal vaš pogovor. Tak na vojni ste bili? Če dovolite, bi rad prisedel in poslušal vaše pripovedovanje.« Gospodje so se začudeno spogledali, a prijalo jim je vendarle. Miha je bil videti dober možak, ki jim gotovo ni hotel hudega. Ponudili so mu stol. »Ivan,« je zaklical Zalar, »prinesite mi veliko pivo!« Miha si je prižgal pipo in zdaj pa zdij napravil dolg požirek iz čaše, ki je stala pred njim. Mladi gospodje so kma'u jeli spet pripovedovati svoja »junaštva« Ko mu je bilo tega dovolj, jc r;kH-*Veseli me, da so bili tako mladi 'jud.le tudi na vojni. Jaz sem preživel vso vojno na podmornici in lahko bi vam marsikaj povedal. Nu, saj lahko kar začnem?« Ozrl se je na svojega starega prija*e-Ija, ki je sedel v kotu gostilniške sobe, in jel pripovedovati: »Nekoč sem v>zil podmornico »K« po Jadranskem morju. Bili smo gioboko pod vodno glad no in mahoma smo zapazili, da se nam bliža druga podmornica — sovražna podmornica! Nu zdaj se pa bomo, sem si nrslil in se pripravil na boj. Sovražnik nas še ni bil opazil. Brezskrbno je nadaljeval svojo pot v isti smeri. Stal sem s svojim prijateljem v prvi vrsti in nestrpno čakal poveija našega poročnika, ki je bil dober -n ber dečko. Naposled je zadonelo po-velje. »Zavozi vanj!« sem šepnil prijatelju. Pljunil si je v roke in obrnil krmilo. »Takoj ga razpolovimo!« je zamrmral. »To bo hitra zmaga,« je rekel, k.) Je naša podmornica že bliskoma švignila proti sovražni podmornici. V naslednjem trenutku smo se zaleteli vanjo — in začuli smo strahovit pok. »Takoj se bo pogreznila.« mi je šenml prijatelj. A glej. čeprav je bila sovražn i podmornica na kose raztrgana, vendar ni pogreznila. ampak počasi dvignila. Ubrali smo jo za njo. In kaj smu u- deli? Uganite, gospoda! Tisto, v kar smo se bili zaleteli je bil kit — pravi, star morski kit! V vodi je bil podoben podmornici! ,Nič ne de,' je rekel moj prijatelj. .Sicer bi mi bilo ljubše, če bi imel opravka s kakim sovražnikom, a tudi ta posel ni bil slab. Veš kaj, odrežimo mu nekaj kosov mesa; prekajen kit nam bo izvrstno teknil.' In res se je spravil ra delo. Napolnili smo štiri sode z ki+ovmi mesom. Zdajci pa je moj prijatelj vzkliknil: ,Glej, kaj pa to? Ali niso to granate?' In res, okoli in okoli naše podmornice je b'!o vse polno temnih k/cgel približno tako velikih, kakor je moja pest. In kaj mislite, gospodje, kaj je bilo to? Ikra! Prava ikra, zakaj iit je bil samica in njen trebuh je bil poi:i ja-jec. Napolnili smo si šest sodov z krtovimi jajci, tako da smo imeli za šest tednov dovolj »kaviarja«. Miha Zalar je umolknil. Radoveden se e ozrl po mizi. Tedaj jc rekel eden izmed mladeničev: »Prav rad vam vse verjamem, samo — kit vendar ne leže iaiec, ampak rodi živega mladiča.« Zalarjev Miha ga je nekaj časa gledal m nato pomežiknil z očim: »NiK&r mi ne govorite! To ie morda kaka moderna iznajdba! Jaz o tem »liLssor ne vem. Kit je kit, riba je riba in pametni kiti pri nas ležejo samo jajca, kaj p« vaši delajo, mi nič mar! In /.daj sem sc dovolj zabaval, gospodje! Hva.a lepa In fohko noč!« Še enkrat jih je po vrsti zaaič'jivo premeril z očmi od glave do pec in jo počasi mahnil k svoji mizi, kjer so prijatelji z glasnim grohotom spreje'i. V naslednjem trenutku so mladi g:-spodje plačali, vstali in odšli, in v zakajeni sobici je bilo spet vse mirno. Protifašistično gibanje v Franciji Glavni stan protifašistov, ki ga je policija odkrila v vili Sintrouville povodom preiskave o atentatu na italijanskega emigranta Cartija. Desno: Policija pri hišni preiskavi. Levo: Svežnji agitacijskih tiskovin in kovčegi z lastno sprejemno in oddajno radio postajo. Kakor poroča kabulsko glasilo sls-la«, je naprosil nekdanji afganistanski emir Amanulah, zdaj turški gost, preko afganistanskega poslanika v Londonu svojega naslednika Nadir -kana, naj mu priskoči na pomoč. Potožil je, da je ostal brez sredstev in je prosil za dovoljenje, da bi smel prodati veleposestva, ki jih je imel s svojo soprogo Sura v domovini. Nadir-kan je odgovoril, da je imela država popolno pravico zapleniti omenjena zemljišča, ker so bila nakupljena z državnim denarjem. Sploh je vlada mnenja, da je odnesel Amanulah v pro-gnanstvo velike zaklade, ki bi mu zadostovali za vse življenje, če ne bi bil tako potraten. Afganistan nima denarja zato, da bi se razsipal v Parizu in v Niči! Iz teh razlogov je odrekla vlada Amanulahu vsakršno podporo. Novi finski parlament V Helsinkih, glavnem mestu Finske, so otvorili pravkar dogotovljeno poslopje državnega zbora. Ponosno poslopje priča o dobro urejenih razmerah mlade republike. Iz življenja in sveta Slaba kupčija Pred nedavnim je prišel Paul Marin, ravnatelj žganjarne na deželi, ogledat si Pariz. Seveda se je povzpel na Eifflov stolp in je stopil še v muzej Trocadero. Stari invalid, ki je za vratarja, je zahteval 4 franke vstopnine in mu je potem na stežaj odprl vrata; v muzeju itak ni bilo nobenega drugega obiskovalca. Ravnatelj Marin je kmalu končal hojo po muzeju. Prišel je v nepripravnem trenutku, prostore so snažili in popravljali ter je bila najmanj polovica dvoran občinstvu nepristopna. Paul Marin je smatral, da je sklenil slabo kupčijo in je pismeno protestiral pri ministrstvu za lepe _ umetnosti, ki upravlja muzej: >Plačal sem vstopnino v naprej, ker sem se zanesel na državo, a ta ni izpolnila svoje obveznosti. Da bi preprečil ponovitev sličnih primerov, zahtevam zato povračilo svojih 4 frankov, sicer si bom poiskal pravico po sodnijskem potu.« Nekoliko dni pozneje je prejel Marin iz Pariza po oo-šti znesek 4 franke (10 Din). Ministrstvo mu je dalo prav. Papež in letalstvo Zdi se, da je sedanji papež navdušen pristaš letalstva. Pred krafkim se je poslovil od nekega kitajskega škofa z besedami: >Upam, da se bova prihodnje leto zopet videla. Vaša po .-(.čila so nad vse zanimiva.« Škof je bil nekoliko začuden in je odgovoril, da ne ve, ali bo deležen te sreče. Potovanje traja skoro pol leta in mu je težko za toliko časa zapustiti svoje vernike. Papež mu je pojasnil: ^Mislim, da bo*te imeli prihodnje leto redni zračni promet iz Kitajske, pa bo postala vaša pot veliko krajša.« Drugič je prišel iz Varšave z letalom kardinal Hlond in ni bila vatikanska duhovščina nič navdušena nad tem načinom potovanja. Toda sv. oče je vpričo vseh pohvalil kardinalov pogum in pripomnil: JŽal mi je, da ni Vatikan malo večji, sicer bi dal takoj napraviti lastno letališče.«: Boksač - modni junak Navadno boksači, možje krepkih pesti in trdih lobanj, niso ravno vzori elegance. Zato pa vzbuja v Parizu splošno pozornost boksač Jean Des-monds, ki se takoj po borbi umije, pre-obleče v frak in sede v prve vrste gledalcev. Natakne si monokel in vzame v roko tenko palčico ter se tako spremeni v dovršenega dandyja. Mož vzbuja občudovanje s svojo pojavo in vse vprašuje, kje si je dal skrojiti svoj frak, kje kupuje svoje okusne kravate in fino perilo. Boksač rad postreže z naslovom in tvrdka mu plačuje za njegovo ljubeznivost več nego mož zasluži s svojimi pestmi, dasi je eden izmed znamenitejših borcev. Vsak pariški elegan, ki obiskuje bo-ksaške tekme, hoče biti istotako eleganten kakor je Jean Desmonds, zato si takoj naroči pri imenovani tvrdki svojo obleko. Poroka kralja Borisa Novoporočenca se po poroki v sofijski stolnici peljeta s številnim spremstvom po ulicah bolgarske prestolnice. Donski kozaki pod južnim solncem Kozaki se selijo iz Jugoslavije v Peru — Navdušen sprejem v novi domovini « Kozaška naselbina La Montana v Peruju Zadnji dve leti se je med ruskimi begunci-kozaki v Jugoslaviji opažalo živahno gibanje za preselitev in stalno naselitev v južnoameriški državi Peruju. Pobudo za ta pokret je dal kozaški komite v Parizu in naši kozaški komiteji so ga sprejeli s precejšnjim navdušenjem. Vendar se je zdelo, da bo preselitev kozakov v Južno Ameriko ostala samo utopija in pobožna želja, dasi je baš med kozaki, ki so bili od nekdaj zelo navezani na zemljo, želja po poljedelskem življenju nenavadno živa. Kakor izgleda, pa se je akcija posrečila in južnoameriški listi poročajo o navdušenju, s katerim je bil sprejet prvi večji transport kozakov v Peruju. Na parniku ^Bonifacio« je pretekli me^ec prispelo v perujsko luko Callao kakšnih 2000 donskih in kubanskih kozakov, ki jim je perujska vlada dovolila naselitev in jim v to svrho nakazala zemljišča, da si urede svoje življenje, kakršnega so bili vajeni ob tihem Donu in ob deročem Kubanu. Kozaki imajo za seboj slavno junaško tradicijo kot hrabri bojevniki in smeli jezdeci, zato so bili za Peru prava senzacija. Peruanci so se zbrali v velikem številu, da sprejmejo na svojih tleh junaške kozake. V Callao so prihajali posebni vlaki domačinov, ki so hoteli pozdraviti nove naseljence in 3-urna pot od pristanišča v perujsko prestolnico se je razvila v pravi pravcati zmagoslavni pohod Doncev in Kubancev. Ob prihodu v glavno mesto so se kozaki postavili v stroj ter strumno odkorakali pred palačo predsednika republike Slikovite uniforme in bojevito držanje junaških kozakov so izzvale pri prebivalcih vihar navdušenja. Kozaki so nastopili v popolnem pohodnem redu z godbo na čelu, s trobentači in s častniki s krivimi zlatimi sabljami v svojih pisanih uniformah. Po ulicah prestolnice je odmeval klic »Živeli kozaki« iz tisočerih grl. V veliki dvorani predsedniškega dvorca je junake sprejela perujska vlada, ki jo je kozaški ataman Koro-levič pozdravil z lepim nagovorom v ! Bvonki španščini. Predsednik in ministri so vzeli z zadovoljstvom na znanje, da bodo kozaki z isto vernostjo služili novi domovini, kakor so bili zvesti matuški Rusiji. Kozaški komite je poklonil predsedniku bogato, z zlatom izvezeno kozaško uniformo ter z zlatom okovano sabljo ter ga imenoval za častnega kozaka. Ko se je predsednik z iskrenimi besedami zahvalil za izredno čast in obljubil, da jo sprejema zase in za svoje naslednike, je mestni svet povabil kozake na pojedino, ki jo je priredilo mesto Lima novim naseljencev. Kozaška godba je odigrala parujsko himno ter razne kozaške koračnice, nakar se je pričelo dvodnevno slavje, določeno za odpoči-tek došlih gostov. Le neradi so se meščani ločili od donskih junakov, ko je prišel čas ločitve. Perujska vlada je kozakom od-kazala za naselbino 150000 hektarjev zemlje na vzhodni strani And pri mestecu Ajakučo. Nova naselbina se imenuje La Montana in junaki, vajeni brezbrežnih step in nižin, so spotoma prestali precej muk, preden so prišli na svoja mesta. Pot se mestoma dvigne do 5000 ra in nevajeni človek mora za nekaj dni ustaviti v višini 2500 m, da se navadi na redki in ostri gorski zrak. Brez življenja so pole-gali kozaki po vagonih in gledali v črnih barvah svojo bodočnost. Ko pa so se izkrcali iz vlaka v Ajakuču, so bili kljub lepi višini 2800 m že popolnoma bodri in so se lahko udeležili novili proslav, ki so jim jih prirejali radodarni bodoči sosedje. Zopet so jih tisoči spremljali na poti v La Montano in se niso mogli na-čuditi prelepim pesmim o batjuški Donu ter o cvetočih stepah rodne Ukrajine. Prazniki so minuli in novi naseljenci so bili nekoliko razočarani. Pričakovali so rajsko pokrajino, našli pa so nepregleden pragozd, ki ga je treba podreti in napraviti rodovitna polja. Kozaki pa niso klonili glave, marveč so se hrabro lotili dela, ne ozirajoč se na neštevilno mnoštvo kač in na mirijade kloščev, ki brenče po teh pragozdovih. Pod krepkimi rokami bo gotovo skoro zrastla iz tal cvetoča naselbina, ki bo stalno dobivala ljudskega dotoka iz vseh krajev, kjer se v begunstvu potikajo nesrečni kozaki, želeč si zemlje, da jo ljubijo in obdelujejo, kakor izgubljeno rodno grudo. Razjen prvih 2000 naseljencev se mora po pogodbi z državo do 1. 1933. naselili v La Montani še 150 kozaških družin. Strnjeni kozaški živelj bo gotovo uspel v novi domovini ter nedvomno krepko posegel v nje razvoj, brž ko poženejo na t/a jih tleh korenine, kajti kozaki so znani kot izvrstni kolonizatorji. (■■■■■mfiuHiiniminiiiiiMMMaMni __y f^l |C za damske rbliJ plašče Prof. K. Landsteiner Znani patolog newyorške univerze, ki mu je bila podeljena letošnja Noblova nagrada za medicino. Radio Izvleček iz programov Četrtek. 6. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.43 •. Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, ološč'-. borza. — 17.30: Otroška ura. — 18: Ob desetletnici društva slepih. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Splošna geologija zemlje. — 20: Vzgoja otroka. — 20.30: Orgelski koncert msgr. Premrla. — 21.30: Arije Bacha in Ha~idla. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek. 7. novembra. LJUBLJANA 12 15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkesf a. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Operna glasba. — 21: Mešan program. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.45: Koncert radio orkestra. — 17.30: Godba za ples. — 20.3U: Pevski koncert. — 21: sHasanaginica.« — 22: Narodne s kitaro. — 22.30: Poročila. — -2.45: Radio-orkester. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Simfonični koncert. — PRAGA 16.30: Komorna glasba. — 19.20: Dramski večer. — 21.15. Koncert iz Bria. — BRNO 16.30: Komo.ua glasba. — 19.15: Veseloigra. — 21.15: znane uverture. — 22.20: Moderna glasb i. — VARŠAVA 17.45: Lahka glasba. — 20. 5: Simfoničen koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Konce t orkestra. — 17.30: Mladinski koncert. — 19.35 : Mešan program. — 21: Koncert na čelo. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.10. Simfoničen koncert. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Ves program iz Stutt-garta. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21: Komorna glasba. — Lahka glasba. — STUTT-GART 19.30: Koncert na kitare. — 20: Anekdote. — 20.15: Operni večer. — Lahka glasba. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Orkestralen koncert. — 19.30: Prenos opere. — Ciganska godba. — RIM 17: Orkestralen koncert. — 21.05: Operni večer. Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi! »JUTRO« št. 257 Četrtek, 6. XI 1930 Zlatorof - terpentinevo milo 8S 14«92 varuje rase perilo t CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 $Cdor hoče da mo mu pomije fM pošti na«f«e aR GaGe drugo tnfoftnacifo tieoec mm fltlllfft o f lomov tta; prifcs« v mnamGah a /j/m* . «3 oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Samostojna pr-oda.ialka«. 44941-2 Radio kupci! Dobite strokovno ntemeljen nasvet za nabavo. Priložite 4 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inženjer konstrukter«. 44151-9 Radio štiriceven, kompleten, skoro nov, zamenjam za dober pisalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44862-9 Investicij, posojilo v večji množini kupim. — Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod značko »Investicijsko«. 44298-16 Družabnika sodelujočega, iščem za trgovino v Celju, z dvema izrazitima predmetoma, ki gresta pozimi in poleti. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Ca 70.000«. 44967-16 Hišo pri Bledu z zemljiščem in gostilno iz proste roke pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44852-20 Gostilno s 13 orali posestva za Din 142.000 proda Posredovai- V najem vzamem dobro Idoč bufet, gostilno ali hotel. Ludvik P e v e o. Nova cerkev pri Celju. 44623 17 Boljšo gostilno ali restavracijo vzame v najem kavcije zmožen na-prednjak, oženjen, brez otrok, najraje okrog Ljubljane ali na Gorenjskem. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Naprednjak«. 44461-17 Trgovino s špecerijskim alt mešanim blagom, dobro idočo na prometnem kraju vzamem v najem — najraje pri farni cerkvi aH v kakem malem trgu Štajerske. Ponudbe na podružnico »Jutra« ▼ Celja pod značko »Dobro idoča 54«. 43417-17 Mesnico v Ljubljani ali kje izven mosta vzamem v oajem. -.------ .,„., ,,i Pismene ponudbe na ogl. mca^v Manboru, Sodn^ul. 0^lpk ^utra< pod sifr0 št. 30. Pekarijo »Soliden 9«. 44909-17 edino v trgu. enonadstrop-no, za 135.000 Din proda Posredovalnica v Mariboru 1 Sodna ulica 30. 44S84-20 Enonadstropna hiša obstoječa iz 2 družinskih stanovanj in 2 trg. lokalov, naprodaj v intravilanu Novega mesta, željeno je, da kupec sam pove obvezno ceno. Ponudbe pod šifro »Intravilan« na podružnico »Jutra« v Novem mestu. 44S79-20 Pozor! Prodam hišo s posestvom, mlinom in stolarno, na prometni glavni cesti blizu trga na Dolenjskem. Voda stalna. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 44S64-20 Hiša trgovska in stanovanjska, radj družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. — Pojasnila daje Marija Jančar, Sv. Petra cesta 27. 44964-20 Gostilno v kraju z razvito lesno trgovino vzamem v najem, ali na račun. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Promet«. 44943-17 Pridelki Zdrav krompir prodaja in dostavlja na dom Franc- Škrjanc, Zalog št. 10 pri Ljubljani. 44903-33 Hrastova suha drva ca. 90 vagonov za takojšnjo dobav« proda Drago Hadi. Novo mesto. 44042-15 Omara (garderoba) iz mehkega lesa, z dvojnimi vrati naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 1194.)-12 ^IdJšk Dijakinje pozor! Dva lepa nova damska zimska plašča svetle bar ve (ka^a) za polovično «e no oa prodaj v delikates nI trgovini U. Derfler na Mestnem trgu. 44458—13 A vtomobilisti in motociklisti, pozor! Rabljen« avto ln moto plašče kupuje Justin 8n stinčift, Maribor, Tatteo-bacbovi ulica 14. 43590-13 F. N. motorno kolo 500 cem ohv., tovarniško novo, zaradi zaključka se-zije pod ceno prodam. Na ogled pri H. Kenda, Ljubljana. 43553-10 Avto »Austro - Daimler«. 35 HP. šestsedežen, z elektr. razsvetljavo za 12.000 Din naprodaj. Pojasnila daje O. žužek, Tavčarjeva ul. 11. 44966 10 Več gospodov in gospodičen sprejmem na opoldansko kosilo v Škofji ulici št. 13 parter. 44927-14 Manjši parni kotel lahko tudi nizki pritisk kapi M. Zaloker. Vič. 44512-7 Kopalno kad (banjo) emajlirano, rabljeno, dobro ohranjeno kupim Ponudbe r.a oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kopalna banja«. 44950-7 VRT' 2 zvezana lokala nova (tudi za pisarno) oO dam v Pražakorl nI. iu 2 — tik Dunajske cesto. In formacije pri t.vrdki Jogo Auto, Dunajska cesta 96. 44498 19 Gostilna v eentru Zagreba i celim inventarjem, dobro idota, naprodaj uradi odhoda iz Zagreba. Cena 35.000 Din KraLO Orbanič, Florjan**-put So. Zagreb. 44398-19 Lokal za mesnico vzamem v najem. — Ponudbe r.a oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesnica 80«. 4488819 Natakarica s kavcijo, išče za takoj gostilno na račun. Naslov t oglasnem oddelka Jntra. 44866-19 Lokal, event. tudi stanovanje oddam takoj obrtniku r Rožni dolini, cesta VI/4. 44961-19 * Dijake sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Električna luč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44861-22 Eno ali dve mlajši dijakinji sprejmem na stanovanje in hrano nasproti realne gimnazije. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 44904-22 2—3 dijake sprejmem na hrano in stanovanje v lepo in veliko sobo na najlepšem kraju mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44S98-23 Mlajšega dijaka sprejmem v vso oskrbo sredi mesta. Naslov v oglas, oddelku Jntra«. 44944-22 Dva dijaka iščeta sobo blizu tehnične šole ali v centru mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brata«. 44946-23 2 višješolca iščeta stanovanje z zajtrkom ali brez njega. Ponudbe na oglasni "oddelek »Jutra« pod »1. december« i 44960-22 Stanovanie 2 lepib sob, kuhinje in solnčne terase, v prvem nadstropju oddam z decembrom mirni stranki na Mir-ju, Verstovškova štev. 9. 44925-21 Stanovanje 3-4 sob, kopalnice, kuhinje, sobice za služkinjo in pri-tiklin iščem za takoj. Ponudbe na naslov: G. Bajič, Narodna banka. 44708-21 Stanovanje obstoječe iz 5 »ob (balkonska soba) s pritiklinami, pripravno za ordinacije, v vogalni hiši Kongresnega trga in Vegove ulice, drugo nadstropje, oddam s 1. februarjem 1931. Natančneje v isti hiši v 1. nadstr., desno. 44805-21 Za pisarno oddam sredi mesta 2 zob! t telefonom. Naslov pove oglasni oddelek »Juira«. 44302 23 Gdč. sostanovalko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44869-23 Opremljeno sobo zračno, z posebnim vhodom oddam s hrano ali brez v Sp. Šiški, Cerneto-va ulica 31. 44899-23 Dve prazni sobi solnčni in mirni, v neposredni bližini Zvezde takoj oddam solidnima gospodoma ali zakoncema brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44S65-23 Opremljeno sobo parketirano, separirano in z elektriko oddam Večna pot 14. 44871-23 ODremljeno sobo separirano oddam v Ciril-Metodovi ulici štev. 19/1-4 44872-23 Opremljeno sobo oddam 3 gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44888-28 Sobo v bližini banske uprave — event. s hrano iščem 9 1. januarjem. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sam«. 43921-23 Prazno sobo preprosto, sredi mesta išče gospa. Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Plača do 200 Din«. 43918-23 Prazno sobo v centru mesta takoj oddam, event. zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44923-23 Opremljeno sobo tudi 7. vso oskrbo oddam gbspodu ali dijaku srednje tehnične sole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44914-23 Sostanovalca I boljšega sprejmem v vso j oskrbo v škofji ulici 13 — ! parter. 44926-23 Sobo z 2 posteljama posebnim vhodom in elektriko iščeta 2 gospoda. — Naslov oddati v oglasnem oddelku »Jutra«. 44965-23 Malo prazno sobo iščem v Celju. Ponudbe j navedbo cene na podružni co »Jutra« v Celju pod šifro »Snažno 55«. 44976-23 Udruž. trafikantov priredi dne 9. novembra v gostilni pri »Majarončku« zabavni večer « plesom. Za pristno kapljico in dobro jedila preskrbljeno. 44866-18 Dvpiti Z inteligentnim gospodom želi dopisovati Slovenka r Italiji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifra »Svoji k svojim«. 44594-24 Proti izpadanju las ln bolezni lasišča js »Ines« edino uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Ineec, Ljubljana, Merooodna ulica št. 1. 44341-24 Cigaretna doza Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatičen C«. 44870-24 Pianino Philippov jubilejni, s petletnim jamstvom dobite edino pri Minki Modic, Ljub Ijana, Cojzova eesta št. 9. 42893 26 Pianino primeren za guetilno, močan metalna konstrukcija. proda Kvoe v Kolodvorski ulici št. 26/11. 44890-26 Črn lovski pes se je zatekel k Mihi Rabat v Trzinu štev. 23. 448S6-27 Odstrel 3—4 močnih gamsov iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44906-37 Starejši obrtnik s posestvom, išče gospodično ali vdovo nad 38 let staro, ki ima nekaj premoženja ali majhno pokojnino. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Jesen«. 44854-24 »Rdeči križ« Grem, da se dvignem. — Samo dve leti! Vse v Tvojem imenu! Pri »kapelici«, levo, kamen — pod kamnom pismo. — 44885-24 Trgovka ki poseduje trgovino z mešanim blagom, želi dopisovati z mladim in agilnim trgovcem, še neomadeže-vane preteklosti, ženitav ni izključena. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost 1313«. 44859-24 Gospod uslužben v Gregorčičevi ul., ki je iskal stanovanje na Tržaški cesti 28, se prosi, da bi se istotam še enkrat javil. 44928-24 Amanda, Greta, Ada so željne ljubezni treh akademikov — neizvzet-ih me-dicincev. Dopise na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Miljonarke«. 44940-24 Mli^iO Stanovanje 2 sob in kuhinje, z elektriko ln vodo takoj oddam straLki brez otrok » Gosposki ulici štev. 4/1. 44664-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44907-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam za 500 Din na Dolenjoki cesti št. 112. 44876-21 Dvoje stanovanj enosobnih s pritiklinami, eno v risokem pritličjUj drugo v podpritličju takoj oddam. Našlo? pove ogl. oddelek »Jutra«. 44905-21 Stanovalo 4 »ob. t »redini Ljubljane, in več manjših stanovanj odda takoj Društvo hišnih posestnikov, Salendrova 6. 44956-31 Sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 44930-23 Obrtnik dobro situiran, 58 let star, želi radi skupnega gospodinjstva znanja z gospodično ali vdovo, z nekaj premoženja, ne pod 40 let staro. Šivilje imajo prednost. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro situiran«. 44855-25 Elegantno sobo opremljeno, takoj oddam v vili. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44942-23 Sobo krasno opremljeno, s kopalnico oddam. Naslov v oglasnem odddku »Jutra«. 44959-23 Sobo s seiparatnim vhodom od-dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44958-23 Obrtnik mesar in posestnik v večjem industrijskem kraju Slovenije, p.rijetne zunanjosti, v najboljši moški dobi, se žeji porooiti z gospodično ali vdovo, staro 25—35 let, brez ali z enim otrokom ter nekoliko premoženja. — Z veseljem do obrti in dela naj pošljejo ponudb, na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Obrtniška sreča«. 44913-25 Potna košara je bila zamenjana 4. nov. dopoldne na tramvaju pred magistratom. Kje se nahaja zamenjana košara, pove oglasni oddelek Jutra 44877-28 Zlato zapestnico sem izgubi! 7. oktobra. — Ker je edini spomin na roditelje, prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne Lepi pot št. 1. 44936-28 Nov pisalni stroj zaaiuke »Mignon« naprodaj za 12O0 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44897-29 Lovske čevlje garantirano nepremočljive. iz rujavega angl. kroma, po 185 Din pošilja po povzetju S. Golik. ručna cipe-iarija. Delnice. Savska ba no-vina. 43951-30 Entlanje 1 m po 1 Din, Izdelovanji damskega perila, strojno u> ročno vezenje zastorov, po steljnib preprog, pred tiska rija, šivanje pletenin oa entl stroj, po konkurenčnih cenah. M. Sedovnik. Flo-rijanska 6. 358 SO Oglejte si zalogo damskih klobuk ov v salonu »La Femme Chic« Šelenburgova ulica št. 6/1. — Preoblikovanje 28 Din. 44868-30 Naznanilo Trg Vače naznanja, da se letošnji živinski in letni sejem na Vačah -na dan sv. Andreja ne more vršiti zaradi nedelje in narodnega praznika, temveč se bo vršil dne 2. decembra 1930. 44901-31 Izjava Podpisana Bara Nemanič, pos. žena iz Boiakovcga št. 15, obžalujem, da sem žalila Jožeta Ncmaniča, posestnika sina iz Bo-žakove-ga št. 25, in se mu zahvaljujem, da je od tožbe odstopil. — Bara Nemanič. 44856-31 Izjava Podpisani opozarjam tei« potom vse. katerim bi moj sin Ignac Anžur ponudil bodisi karkoli v nakup, da ne vzamejo ničesar od njega, ker ne prodaja svoje. Obenem pa strogo pozivam one. k; so od njega j-e kaj kupili, da mi prinesejo na zaj. sicer sem primoran proti uiim sodnijsko postopati. Anžur Ignac, Loke št. 408 — Trbovlje. 44937-31 Drtvifre Prostovoljna javna dražba se vrši danes in jutri ob 9. uri v Kapiteljski ul. 3, dvorišče. Pozor gospodinje! 44952-32 Preklic Podpisana Fani Privšek, posestni-ca v Kasazah, pošta Petrovče, ni olačnica za dolgove, ki bi jih napravila njena hči Pep-ca Privšek, ter odklanja vsako odgovornost. FANI PRIVŠEK 15497 IZVANREDNA P21LISAI Železna služinska patent postelja zložljiva, a ta-cciranom madracom, ze-o praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ* bewin potujuče osobe slane samo Din 390.—• Razpošiljam po poštne« no m povzetje. t tako '^Gt-tOA SlQ2EN Lesena patent postelj«, zložljiva, s tapeciranim madracom, zelo praktična. slane samo D 2S0. Infertruuiie Ignac Margon naj javi bivališče na ogl. oddelek »Jutra«. 44898-01 Potem imam veliko za« logo čisto ft)hi* nog perja kj po D 48.—, druga vrst kg po D 38--- čisto belo gosje kg po D HO___ in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punjeni z volnom staneju samo Din 750.—• L. BROZOVIC. ZAGREB I lic a 82. Prazno sobo s prostim vhodom, v mestu takoj oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44962-23 Sobo s posebnim vbodom, v centru mesta, z vso oskrbo oddam ■ IS. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44953-23 Sobo odda« s IS. novembrom, 1 manjšo pa takoj. Naslov v oela&nem oddelku JutTa. 44957-33 Katera dobrosrčna starejša posest-nica. dekle ali vdova brez otrok bi hotela v sogospo-darstvo s 60 let starim trgovcem, z nekaj tisoč go tovine, opravo in blagem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovi na ali gostilna«. 44215-25 Klavir Stingl, malo igran, radi odpotovanja prodam Na zIot pore oglasni oddelek »Jitra«. 44657-26 Kovčeg - gramofon ugodno, naprodaj v antikvariatu Sevaf, Stari trg. 43919-26 Jaz s. Alojzija, bolniška Marijina Sestra iz zavoda: Vincentinum, se čutim primorana zahvaliti se Vam za Vaš izvrstni RADIO BALZAM, s katerim sem odpravila 41 let stara kurja očesa. Zahtevajte povsod samo: RADIO BALZAM. Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje; dva 28 Din. Pošilja: R. Cotič, Ljubljana Vn, Kamniška ulica lOa. 14713 Uradnike (ce) s popolnim znanjem angleščine, francošči-ščine in nemščine, najmanj pa angleščine in nemščine ali francoščine potrebuje veliko potniško podjetje. Prosilci ne smejo biti podvrženi morski bolezni. Ponudbe z referencami in zahtevo plač« na Rudolf Mosse, Beograd, poštanski preti-nac 409 pod »Št. 248«. 14826 Prevara Henry Rodell, najmlajši kurir poslaništva, se je vrnil z nočno ladjo iz Pariza. Po reglementu je moral čakati naslednjega dne, da se vrne z letalom, ki je vzdrževal promet čez Rokavski preliv. •Nu, kadar si je ta človek nekaj vtepel v glavo, ni miroval vse dotlej, dokler ni dosegel zaželjenega uspeha. Dospel je ob pol sedmih v London. Po! ure pozneje je stopil mlad, rdeč, sveže obrit in okopan moški, ki ne bi mu nihče prisodil nad triindvajset let, v Hvphersonovo stanovanje. Hypherson je baš sedel pri zajtrku. Na oko bi mu prisodil sedem in trideset let. Bil je visok in nekoliko sivolas ob sencih. Ponašal se je z uspehom nekaterih komedij in kake desetorice romanov. Sedel je pri mizi v pižami s copatami r.a nogah. Okolu mize se je smukal njegov sluga Bules. Prinašal je kavo in su-hor. Pisalni stroj je stal na mizici, rokopis nove komedije pa je ležal razmetan po tleh. Vsa soba je bila močno zadim-liena od pipe. »Pisal sem vso noč.« je dejal Hypher-son in stisnil prijatelju roko. -Baš sem prišel s pota.« je rekel Rodell. »Bil sem tri dni odsoten.« Na pisateljevo ponudbo, naj prisede, je odvrnil: »Hvala. Nisem lačen.« »Ali ti ni kaj prav?« »Ne. Vse je v redu. Le zajutrkuj. Potem ti povem nekaj važnega.« Hypherson je pojedel jajca in med tem časom sta oba molčala. Rodell je ves ta čas strmel v preprogo na steni in mislil o sebi. Bil je lep in prijeten fant in v razmeroma kratkem času se mu je po- srečilo doseči lepo stopnjo v konzularni službi. Njegov oče je namreč bil državni podtajnik — in o sinovih državnih podtajnikov je znano, da zelo hitro vrše svojo karijero. Prav zato so se mnogi še posebno čudili, kako mora Mary Parker tako dolgo oklevati in se umikati Henryju Rodellu. Po drugi strani pa so se čudili ljudje, kako se je ta ženska igrala s Hyphersonom. Pisatelj je naposled pojel jajca in prižgal cigareto. »Torej?« se je obrnil k obiskovalcu. Rodell je trenutek okleval, potem pa odločno vstal in stopil k mizi: »Koliko časa sva že dobra prijatelja?« »Dolgo, Rodell. In še danes, če se ne motim.« »Hm. Ti dobro veš, da danes več ne moreva biti prijatelja. Mar si pozabil, da stoji med nama ženska — Mary?« »Ah, Mary,« se je nasmehnil Hypher-son. »Dragi moj, podoba je, da se čutiš silno sigurnega kar se nje tiče... Nu, meni se zdi, da bi le moralo to biti nekako drugače. Eno pa vem prav gotovo — da zavisi odločitev samo od vaju dveh. Stvar je prišla tako daleč, da bo Mary izbirala samo med nama dvema...« Hypherson je puhnil dim skozi nos. »Tako se sliši...« Njegov mrki, ravnodušni glas je Še bolj razkačil Rodella, ki se ni mogel več obvladati. »Prosim te, odloži že enkrat tisti videz svoje superiornosti! Ta igra mi je že zoprna... Saj ne igramo tvoje komedije !...« Hyjpherson je vstal s sedeža: »Dragi mladenič, jaz bi te najprej pro- sil, da se malo pomiriš... Saj te nočem žaliti. Ali ni škoda, da na tak način rušiva prijateljstvo zaradi ženske?« Položil je Rodellu roko prijateljski na ramo. Rodell se je vnovič razburil: »Prosim te, zavrzi to masko.« Pokaži mi pravo lice! Saj oba veva, da se potegujeva zanjo — za Mary. Jaz jo prav tako želim dobiti kakor ti!« Hypherson se je nasmehnil: »Dobro.« »Žal mi je,« mu je tedajci segel v besedo Rodell, »da sem te razburil. Nisepi imel tega namena. Nu, ti veš, kako prihaja do takih izbruhov, saj si takorekoč moj — tekmec. A jaz ne morem prenesti misli, da bi postala Mary last katerega drugega kakor mene. Ne jaz ne ti nisva kriva, da izbira med nama — in midva ne moreva biti prijatelja, dokler ne spraviva tega tekmovanja s poti.« »Pritrjujem tvojim mislim,« je rekel Hypherson. »Kaj predlagaš?« Rodell mu je pogledal naravnost v oči. »Poznam sredstvo, ki je v stanu urediti to vprašanje med nama za vedno. Ko sem bil včeraj v Parizu, sem prejel brzojav od očeta, ki mi ponuja službo v Južni Ameriki. Odločiti pa se moram danes dopoldne. Če pristanem na predlog, se moram že nocoj odpeljati iz Londona. Pogodba me veže na dve leti bivanja tam doli... Moj predlog je torej: oba sva dobra igralca na karte. Igrala bova partijo. Če izgubim jaz, se še nocoj odpeljem iz Londona. Mary je tvoja. Če pa dobim igro, odklonim ponudeno mi službo onstran morja. V tem primeru pa moraš ti nastopiti potovanje po sve- tu. Ali ti je všeč predlog?« Rodell je ves drhtel razburjenja, tako mu je šlo to, kar je bil pravkar predlagal prijatelju, na živce. Zavedal se je odvažnosti tega trenutka in njegovega pomena za svojo bodočnost. Natihem se je seveda nadejal, da mu bo sreča mila. Hypherson je rahlo prikimal z glavo v znamenje, da je zadovoljen s predlogom. Rodell je globoko vzdihnil, za trenutek se mu je zdelo, da se ga loteva omotica. »»Naprej!« je rekel. »Prinesi karte!« Hypherson je odšel v sosedno sobo in brskal po predalu. Vrnil se je s šopom kart. Rodell ga je gledal s široko odprtimi očmi, kakor človek, ki ga zasleduje fiksna ideja. »Sedi,» ga je pozval Hypherson. »Igrala bova samo eno kolo, kajne?« »Tako je,« je pritrdil Rodell. Hypherson je premešal karte in jih položil na sredo mize. »Dvigni.« je rekel. S tresočo roko je Rodell privzdignil kupček in pokazal devetico. »Delim!« je dejal Hypherson in vrgel damo. Ponovno je premešal karte in jih dal vsakomur pet. Oba sta sedela mimo in nista črhnila besedice. »Koliko?« je vprašal Hypherson. »Daj mi tri,« je dejal Rodell in potegnil robec iz žepa, da bi si otrl znoj s čela. V obraz je bil bled,drhtel je po vsem životu.« Hypherson je dvignil karte s kupčka ter preletel obraz prijatelja, z bednim pogledom. Rodellove roke so se tako tresle, da je jedva mogel držati karte. V obraz pa je nenadoma -poškrlatel. »Mislim, da sem dobil!« je vzkliknil na koncu. Položil je karte na mizo ... Bili so trije kralji... Hypherson je ravnodušno pogledal svoje karte: »Imam štin ase...« Rodellu je bilo kakor da ga je zadel mrtvoud. Tr enutek je zmedeno gledal v karte. Potern je privzdignil glavo in zajokal kot ofTok. »Hyphers.on! Moram ti povedati, da sem te varal v igri. Tedaj ko si se za trenutek obrnil proč, sem vzel nekoliko kart . . . Z daj sem izgubil vse, Mary in igro... Ali mi moreš odpustiti?« Hypherson je potrepljal mladeniča po rami. Rod.ellovo telo je drgetalo od joka. »Pokonci glavo, prijatelj! Tudi jaz sem prevaril tebe.« »Kaj veliš?« Rodell je planil razkačen pokonci in za vpil: »Kaj ti... ti... si me prevaril? Podlež!« Hypherson se je mirno nasmehnil: »Dra.sn moj, to, kar sva pravkar doživela, je snov za komedijo. Jaz sem te prevaril. Vidiš, imel sem ase v žepu, ker sem hotel, da vsekakor odpotuješ čez m«jo. Ti moraš na vse to pozabiti. Hotel sem ti prihraniti veliko razočaranje, kajti baš tisti dan, ko si se odpeljal v Pariz, mi je Mary obljubila, da postane moja žena. Snoči pa je pobegnila v Ameriko — z milijonarjem Dollanvai-theom...« TRETORN Vrhnji v i • • čevlji (galoše) in snežni v čevlji z znamko »TRETORN« vas ščitijo pred vlago, mrazom in umazanostjo. Ta znamka je uzor izdelkov. Ni boljšega čevlja od znamke »TRETORN«. m Prevozni triciklji se izdelujejo po naročilu, za trgovce, peke in mesarje, v različnih modelih. CENIKI FRANKO! Tovarna Pelikan, Ljubljana VIL 13090 AVTOMOBILISTI! Z brezkonkurenčnim, najtrajnejšim DININ AKUMULATORJEM se iznebite vseh nedostatkov pri razsvetljavi Vašega avtomobila. Zaloga za vse vrste avtomobilov pri tvrdki IVAN ŠRIBAR — LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 13. 14846 tfaholtea tre orehe na debelo dobite pri Sospcdarsici zoezt V Hjuhtfani 11862 ELEKTRO- LIKALNIKE lončke, peči, vse vrste aparatov, napeljave gradi, popravlja, predelava HAVLIČEK FRAN konces. elektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 5. Telefon št. 3421 Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popra vilo k tvrdki Matjja Tre-bar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. 42800-30 Domače čevlje potrebujete, kadar pridete domov, da se Vam od-počijejo noge; zjutraj, ko vstajate iz tople postelje, da se ne prehladite. Založili smo vse nase prodajalnice z velikimi količinami po nizki ceni, da se lahko preskrbi vsa družina. Prodajamo: Moške domače čevljfe za Din 59.- Ženske domače čevlje za Din 49.- Otroške po velikosti od Din 19.- do Din 39.« Moške iz toplega sukna z usnj. podplatom Din 59.- Zcnske iz toplega sukna z usnj. podplatom Din 49.- Otroški visoki iz toplega sukna z usnj. podplatom od št. 19 do 24 . . . Din 39.- od št. 25 do 28 od št. 29 do 34 . Din 49.-. Din 59.- Dvokotesa, motorji, šivalni stroji. otrofkl in lgračnl vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko. 6 TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4. rODraVila za računske, pisalne, razmnoževalne aparate, blagajne, foto, gramofone, nalivna peresa se priporoča Specijalna mehanična delavnica — LUD, BARAGA Ljubljana. Šelenburgova ulica 6 tolo!"- ■»" <-"> t Naznanjamo pretužno vest, da je preminul gospod Franc Lukačič član načelstva, župan trga Središče, posestnik itd., odlikovan z redom sv. Save V. razreda., v soboto 1. novembra ob 18. uri v 59. letu starosti. Zaslužnemu odborniku ohranimo trajen spomin. V Središču ob Dravi, dne 2. novembra 1930. Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi. Občina trg Središče ob Dravi javlja pretužno vest, "da je njen ninogozaslužni župan, gospod Franc Lukačič posestnik itd., odlikovan z redom sv. Save V. stopnje, v soboto 1. novembra po mukepolni bolezni v 59. letu starosti preminul. Čast njegovemu spominu! V Središču ob Dravi, dne 2. novembra 1930. Urejuje Daverin Ravfcen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Riboikar, Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Prane Jezeršek. Za inseratni dr |e odgovoren Aloizaj NcrvaL Vsi v Uubfcaoi,