Poučni tečaj ,,Zveze nar. društev" v Celju.^ (Eonee.) V soboto je predaval dopoldne Miloš Stibler o zadružništvu. Njegovo predavanje je bilo temeljito in zanimivo. Bazpravljal je o razvoju zadružništva drugod in pri nas Slovencih, o bistvu raznih zadrug in njib pomenu. Drugi je predaval A. B i b n i k a r iz Ljubljane o delavstvu na Slovens k e m. Predavateljajepredsednik tečaja lskreno pozdravil ter z veseljem poudarjal, da je bela Ljubljana — sree Slovenije — poslala predavatelja na tečaj. — A. Bibnikar se je obširno bavil z razmerami delavstva na Slo- *) Ker je bil naš poročevalec zadržan, objavljamo konec tega poroeila šele danes. U r e d n. veuskem, naslikal je socialne in pulitiške razmere našega delavstva ter dokazal, da je bodočnost našega naroda v probuji in izobrazbi delavskih mas. Predavanje so navzoči poslušali z napeto pozornostjo ter ee je vnela potem živahna debata, v katero so posegli Pesek, Prekoršek, Eibnikar, Lešničar, Knaflič i. dr. Predavanje in debata so bile tako zanimive, da so poslušalci vztrajali do 1. ure popoldne. Potem so se podali h kosilu v gostilnico nStadt Graz" in popoldan so napravili izlet v Žalec. V Žalcu so tečajnike prijazno sprejeli gg. župan žalski Širca, dr. Lipold, Kukec i. dr. G. Sirca je nato razkazal vzorno urejeno hmeljarno, g. Kukec pa delniško p i v o v a r n o. Ta popoldan ostane vsem izletnikom gotovo v trajnem prijetnem spominu. Z rečernim vlakom so se izletniki vrnili v Celje, kjer je bil zvečer v Narodnem domu prijateljski sestanek. Prihiteli so nanj dragi gostje iz raznib krajev. Predsednik nZyeze nar. društev", tov. P e s e k , pozdravi v iskrenih besedah vse udeležence sestanka, posebno pa mile goste, ki so prihiteli celo iz daljne bele Ljubljane. Izvaja, da kakor dobiva telo iz središča — iz srca — na periferijo osvežujoči krvni tok, tako bi nam SloTencem naj došla duševna vzpodbuja iz srca Slovenije v obmenje kraje. Ker so se pri tečaju združile moči iz periferije in središča, da store velik korak za pospešenje izobrazbe naroda, pozdravlja predsednik tečaja Bzdruženo Slovenijo", ki je bila isti večer zbrana ia ki stremi za istimi plemenitimi smotri: za poglobitvijo izobrazbe in zdravim napredkom. Govorili so še potem dr. Eukovec indr. Žerjav o potrebi združenja vseh napredno mislečib Slovencev v enotno vseslovensko, ozir. jugoslovansko napredao stranko, dr. Grošelj o napredku in modernem naziranju, g. Smertnik o sokolstvu, g. E a a f 1 i č o potrebi znanja osnovnib državnih zakonov i. dr. Oficialai del sestanka je zaključil predsednik tov. Pesek s kratkim govorom, da nam bodi podlaga napredku izobraževalno delo, da se naj ustvari enotna vseslovenska organizacija, ki bo širila in poglobila izobrazbo med najširše sloje naroda, zakaj naša deviza bodi : z izobrazbo za napredeknaroda! Drugi dan, v nedeljo, je bilo zatvoritveno zborovanje v Sokolskem domu y Gaberju. Velika sokolska dvorana je bila malodane polna. Bilo je navzočih okolo 300 ljudi, Prvi je govoril dr. Grošelj o modernem svetovnem naziranju. Predavatelj je s svojim tzbornim, velezanimivim predavanjem kar hipnotiziral poslušalce, zakaj tsi so poslušali z napeto pozornostjo izvajanja govornikova. Predavatelj je razložil v izbranih. besedah in priraerih nekdanji svetovni nazor, govoril le o razvoju modernega svetovnega nazora in o njegovem boju z reakeionarci, ki ga (namreč moderni svetovni nazor) hočejo z vsemi sredstvi udušiti, kar se jim pa seve ne posreči, zakaj znanost se ne da ovreČi z zofizmi. Govornik je kazal, kako bočeš - nočeš morajo korak za korakom priznavati točko za točko moderni svetovni nazor tudi najhujši nazadnjaki. Drugi je govoril g. Prekoršek o pokrajinski zvezi štajerskih podružnic družbe sv. Girila in M et o d a. Razpravljal je o potrebi take zveze, DJeni notranji uredbi in njenem velikem pomenu. Piedlagal je, da se deli Štajerska v p e t velikih okrožij: Brežice, Celje, Ptuj, Maribor in Ljutomer. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki bo ukrenil vse potrebno, da se taka pokrajinska zveza podružnic čimprej oživi. S tem je bila vrsta predavanj poučnega tečaja končana in predsednik je prešel k zatvoritvi. E sklepu sta še govorila zastopnika eksekutive narodno radikalnega dijaštva in socialnega odseka nZreze slor. štaj. učiteljev in učiteljic", ki sta vsak s svojega stališča poudarjala veliki poinen tečaja. Predsednik nZveze narodnih društev" in vodja tečaja, tov. AntonPesek,jenato v ss-ojem zaključaem govoru izražal željo, naj bi tečaj obrodil obilen sad. Udelezenci tečaja naj gredo kot apostoli med narod ter naj širijo izobrazbo, zakaj le v tem znamenju zmagamo". Tečaj je združil dijake, učitelje in akademično izobraženo inteligenco k skupnemu delu za boljšo bodočnost naroda in ti činitelji si naj podajo roko pri narodoo izobraževalnem delu vselej in povsod. Z zahvalo vsem udeležencem, ilasti udeleženkam, predavateljem, lastnikom eeljskega Narodnega in Sokolskega doma za prepustite? droran i. dr. in sploh vsem, ki so pripomogli, da se je tečaj nad pričakovanje tako sijajno obnesel, je zaključil predsednik tečaj. Prav iskreno se je tudi zahralil celjskim odbornikom in odbornicam BZveze", ki so imele s pripravami i. dr. obilo posla. Tov. Knaflič se je na to v imenu udeležencev tečaja v toplih besedah zahvalil predsedniku za njegov obili trud in spretno vodstvo tečaja ter izrazil nado, naj ^Zreza" prihodnje leto zop«>t priredi tak tečaj. Po dvorani so zaorili navdušeni živioklici in tako se je končal ta znameniti poučni tečaj, ki je bil prvi sroje vrste na Štajerskem. Ponosni so lahko na ta tečaj prireditelji ia udeleženci, zakaj izvršil se je lep kos narodnoizobražeralnega in narodnoobrambuega dela, položil se je temelj boljši bodočnosti in vsejalo obilo semena, od katerega upravičeno pričakujemo, da bo vzklilo in prineslo našemu narodu stoteren sad. Popoldan istega dne se je vršila v vseh prostorih celjskega Narodnega doma velika narodna slaruost i raznon-stnimi točkumi. V okusno okrašenih šotorih so prodajale narodne dame pijačo in jestvine. Posebno živahno je bilo t kranjski gostilnici, kjer so zale Eranjice točile pristen cviček in je pela kmetska harmonika. V narodnem muzeju si videl znamenite reči, v skritem kotu pa je kraljevala Tedeževalka, ki je prorokorala vsem, ki so želeli kaj zvedeti o prihodnosti itd. itd. Edo zamore popisati vse znamenitosti te velikauske nar. veselice?! Najžirahnejše življenje je pa6 bilo v yeliki dvorani. Na odru so plesale punčke otroški balet, ki je vse očaral. Slišali smo iraenitea žiralski krartet, kazale sa se žive slike itd. itd. Obče zanimanje je zbudila igra nNa mostu", ki 80 jo diletantje izvrstno igrali. Oa ni manjkal ples, se razume samo ob sebi. Pray posebe pa moram še omeniti tekmovanje raznih narodnih društef, pevskih, tamburaških i. dr. Zdaj bo zapeli vrli pevci in pevke tega društva y veliki dvorani, drugi t kranjski gostilnici, tretji drugod itd. Posebno se je odlikoval pevski zbor iz Šmartna pri Celju, ki je pod vodstvom nadučitelja toy. K v a č a izborno zapel mnogo narodnih pa tudi umetnih pesmi. Udeležba pri veselici je bila ogromna; sodi 86, da je bilo 2—3000 ljudi, ki so prihiteli iz vseh delov Štajerske. Bazpoloženje je bilo iraenitno, vsak, pa bodisi preprost ali inteligent, se je izborno zabaval. Pozabiti pa ne smem enega velikega momenta, ki je velevažen, in to je n a r o d n a vzgoja in okrepitev narodne z a v e s t i. Odposlanstva raznih narodoih društev so prvikrat sodelovala pri tako Teliki prireditvi. Eako so se čudtli krasnim prostorom slavnosti, kako ponosni so bili, da so se labko izkazali pred tolikim in tako odličnim občinstvem. nNisem mislila, da smo Slovenci tako imeniten narod", sem slišal rzklikniti preprosto pevko. Vse priznanje činiteljev BZyeze narodnih društev", ki so pokazali, da razumejo velrko zadačo nZrezeu in ki se ne strašijo truda in oyir! Zahvala in priznanje gre pred rsem rodoljubnim celjskim Slovenkam in posebe še predsednici damskega komiteja, gospo E1 i d r. K a 1 a n o v i. Iskreno pozdravljamo namero odbora nZyeze", leto za letom prirejati tečaje in take velike narodne slavnosti, pri katerib ,bi naj razna društva nastopala in sodelovala. Okrepila 86 bo narodna zavest med ljudstvom in med drnštvi bo nastala tekma, katero bo bolje izvršilo svoje točke, kar bo za poglobitev izobrazbe ljudstva velevažno. Ear so bile Grkorn olimpijske igre, to bodo Slovencem prireditve MZveze nar. društe?". Razvijaj se torej, nZyeza narodnih društey na Štajerskem in EjroŠkem", ter širi izobrazbo med najširše sloje naroda, zakaj res je:Vizobrazbije našarešitev! fĄV,