Stane: Za celo leto.....K 20 — za pol leta......« 10 — za Letrt leta.....« 5'— za 1 mesec......« 170 Posamezna Slevilka 60 vin. Urednigtvo in upravnistvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotoviu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 6 Ptuj, 8. februarja 1920 II. letnik HVALEZNOST ? V zadnjih kritifinih dneh, ko so nas na-meravale „prijateljioe malih narodov" Fran-cija, Angleska in Italija z ultitnatoin prisiliti, da si podpiserno smrtno obsodbo, se je barometer nasih simpatij do Wilsona in njegove Amerike zopet znatno dvignil, ker je Amerika izjavila. da ne bo trpela krivifine nasilnosti, ki jo hofiejo izvesti nad naori nasi „zavezniki". Izvedla naj bi se takozvana Wilsonova firta, po kateri bi zgubili Slovenci okoli pol milijona svojega naroda. Razlika med italijanskimi zehtevami in Wilsonovim projektom je ta, da bi po laski zahtevi mi izgubili Se do 400.000 ljudij vefi; v ostalem pa je Wilsonova firta prav tako krivifina, kakor italijanske zahteve. Na vsak nafiin se nam obeta, da nam odtrgaio od narodnoga telesa najboljSi kos, brez kate-rega ne morerao ziveti. Ali zgubimo pri tern par sto km: vefi ali manj, je to koncno vse-eno. Zgubiti ne smemo nifiesar, pa naj reze po naSem telesu Wilson ali Nitti! Da sim-patizira Amerika v nasem teskem boju z nami, je lepu in vse hvale vredno. All mi nimamo od tega nifiesar in tudi nismo Wil-sonu dolzni nobene hvale. Tudi fie se izvede njegov projekt, padeoio v gospodarsko od-visnost Italije in Slovenija bo v bodofie ne-prestano ogrozevana od pozresnega imperija-lizroa lafinega soseda. Prva njib endenca je, da nas gospodarsko zasuznijo, s tern, da pas odzinejo od moija, druga pa, da nam na vefine fiase etoje s puSko v roki pred pragom. Zato zahtevajo naL Triglav, naSo Ufiko goro, naSe otoke vDalmaciji. To je se vse drugafine vrste ioiperijalizem nego pruski, proti kate-remu je sel v boj ves svet. Na vefinem ogrozevanju Jugoslavije od strani Italije Wilsonov nafirt nifi ne spromeni. Njegova firta gre v Sloveniji za dober topovski streljaj za ono, ki jo hofie Nitti. Wilsonova meja je za Lahe strategifino prav tako dra-gocena, kakor ona preko Triglava in Ufike gore. V slufiaju invazije je Slovenija prvi dan izgubljena, pa naj gre meja par kilo-metrov bolj ali manj vzhodno. Nepotrebna je torej naSa hvaleznost napram Wilsonu. Dolgo nas je vojska tepla in kruto trpinfiila, a mi se v svoji mehki duSi nismo naufiili nifi pozitivnega tekom vojne. Se vedno v svojem klefieplastvu po-Ijubljamo roko, da nam da samo dve klofuti, a ne tri. Vzdramimo se vendar in spoznajmo, da lezi edini nas spas v nas samih. Nesrefia, ki nam grozi iz Pariza, naj nas zdruzi v skupnem delu, da si utrdimo temelje svojega doma in tako dobimo na zunaj reSpekt. PriSel bo morda fias, ko se bo ohladilo vrofie prija-teljstvo med Italijo, Francijo in AngleSko, in tedaj bo morda ta ali oni naSih mogofinih jerobov potreboval Jugoslavijo. Do tedaj se bo pa menda naSa drzava vendarle naufiila izreka, da ima vsak svetnik prste k sebi obrnjene, in da bo delala edino le zase. A zato se je treba otresti hlapfievstva in poni-zujofie usluznosti; treba je, da nam okrepeni tilnik v skupnem plodonosnem delu in zdravi samozavesti.