" ogin na plačana > gotovini
Maribor, sreda 19. junna 1935
Stev,
138
Leto IX (XVI
iARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talefon urednlitva 2440, uprava 246t Uhaja razen nedalja la praznikov vsak dan 10. url / Valja meseSno prejaman * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglas« •prejema tudi oglasni oddelek Jiitra" v Ljubljani > Poštni Sekovnl račun 6t* «1.409
99
JUTRI
99
ti
Frid sstanovltvio prnctoa bloka
Zgodovinski sklep angleške vlade - Macdonald potuje v Washinstosi — Zveza Velike Britanije, Združenih držav, Nemčije in skandinavskih držav
„K(»i pepiria
Kršitev pogodb v mednarodni politiki
Je bila v zadnjih časih često predmet govorov in razprav diplomatov, znanstvenikov, časnikarjev in drugih, največ pa v 2vezi z Nemci in Nemčijo. V svetovni vojni je proglasila Nemčija pogodbe 0 neutralnosti in nedotakljivosti Belgije, “porabi podmornic proti potniškim in transportnim ladjam, uporabi plinov itd. za »kose papirja«, ki jih je neskrupulozno raztrgala. Po svetovni vojni je pastrelira-'a prav tako določila mirovne pogodbe. Kdor bi pa mislil, da so bile in so pogodbe mednarodne politike »kosi papirja« samo za Nemčijo, bi se zelo motil in bil bi pristranski, krivičen. Posamezni primeri kršitve mednarodnih političnih pogodb so nam znani že iz starega in srednjega veka rned svetovno vojno in po njej so jih pa kršili skoraj že vsi. Ako je Nemčija kljub nasprotni pogodbi napadla Belgijo, da bi Preko nje dosegla Francijo, ni storila v bistvu skoraj nič drugega kakor Italija, ko je 1. 1915. zapustila svoji pogodbeni zaveznici Avstrijo in Nemčijo ter šla v boj na strani antante.
Kršitev mednarodnih pogodb in določil K> bile za časa svetovne vojne kar na dnevnem redy in bilo bi preveč, ako bi hoteli podrobneje naštevati posamezne Primere, ki so se dogajali zlasti na vseh frontah. Prva, ki je potem raztrgala mednarodne pogodbe kot »kose papirja«, in to celo v celoti, je bila sovjetska Rusija. Anulirala je vse mednarodne pogodbe carske Rusije od prve do zadnje. Nato ji je sledila tik po premirju Italija, ko je zanikala sploh eksistenco rimskega sporazuma z Jugoslovanskim odborom in tedanjo srbsko vlado o rešitvi jadranskega V|*rašanja fer gladko zavrgla W i 1 s o n o-v a načela, na katerih je bilo na vseh frontah svetovne vojne sklenjeno premirje. Prav enake kršitve pogodb o plebiscitu se je poslužila Poljska, $ledila ji je nato Turčija in od tedaj smo beležili toliko kršitev, da bi bilo težko vse našteti. Omeijmo se samo na Nemčijo. Prvo, kar je storila, je bila ustavitev plačevanja reparacij, S tem je bila podana prva eklatantna kršitev versailleske mirovne Pogodbe. To stanje se je pa naknadno legaliziralo s celotnim črtanjem reparacij sploh. Potem je pa prišla na vrsto kršitev 5. dela omenjene pogodbe s protizakonitim oboroževanjem Nemčije, kateri je kmalu sledilo enako oboroževanje in kršenje mirovnih pogodb s strani Avstrije ter Madžarske, in to celo s pomočjo neke zavezniške velesile.
Neštete so kršitve mirovnih pogodb in določil statutov Društva narodov glede raznih narodnih manjšin in zadolžitvenih, trgovskih, prometnih ter drugih ■ pogodb. Toda te kršitve so naravnost malenkostne v primeru s kršitvami, ki si jih je dovo-. lila J ap o n s k a napram Kitajski in drugim državam. Nespremenljivost položaja na Daljnjem vzhodu brez prejšnjega skupnega sporazuma vseh sopodpisnic so leta 1922. zagotovile v skupnem paktu: Japonska, Kitajska, Amerika, Anglija, Francija, Italija, Nizozemska in Portugalska. Japonci so preko vseh določil te pogodbe napadli Kitajsko, ji odtrgali Mandžurijo in se dolge tedne bojevali za Šan-sdtai. Tu nam kršitev pakta Društva narodov s strani Japonske sploh ni treba še Posebej omenjati. Te dni pa so Japonci Pakt devetih držav proglasili za »kos papirja « še v nadaljnjih določilih ter gredo la Kitajskem svojo pot. ko da tega pakta sploh ni. Prav tako se Italija v sporu ^ Afriki prav nič ne ozira na svoj pakt Z Ab e s i n i j o in poznejši pakt Italije, Francije in Anglije glede Abesmlje. Itali-
LONDON, 19. junija. Angleška vlada je napravila izredno dalekosežen sklep, po katerem stopa v neposredne stike z vlado Združenih držav Severne Amerike za sklenitev medsebojne zveze in skupne fronte pri nastopanju v vseh političnih, gospodarskih in dru gih vprašanjih. Po tem sklepu angleške vlade odpotuje te dni v Washing-ton k predsedniku Rooseveltu angleški ministrski predsednik Macdonald kot zastopnik angleške vlade z zelo širokimi pooblastili. Strnitev Anglije in Amerike v skupno fronto pospešuje zlasti položaj na Daljnjem vzhodu, kakor tudi položaj valut.
Vsi angleški listi pozdravljajo ča sklep in pravijo, da je sklenitev zveze in tesno sodelovanje med velikobritan skim imperijem in Združenimi državami Severne Amerike spričo sedanjega položaja v Evropi in na svetu bolj po-
trebno, kakor kdajkoli. Velikobritanski imperij in Združene države Severne Amerike veže škupna anglosaška zavest, obenem pa sta največji sili na svetu, ki moreta združeni uveljaviti svojo voljo na vseh področjih. Tako sodelovanje se je zahtevalo že prej, toda razmere še niso dozorele in je bilo treba šele nadaljnjega razvoja, da se je ustvarila psihološka podlaga za ta veliki akt. Položaj v Evropi, Aziji in Afriki, vprašanje svetovnih tržišč, likvidacija nestabilnosti valut, vse to sili oba imperija k skupni zavezniški in prijateljski fronti v interesu svetovnega miru, kakor tudi v interesu lastne prosperitete in bodočnosti. Samo fronta Velike Britanije in Združenih držav v vseh svetovnih pro blemih more privesti do zaželjenega uspeha in preprečiti vse nevarnosti ter katastrofe. Prva naloga Macdonalda
pa bo, da najde z Rooseveltom naglo rešitev za vprašanja Daljnjega vzhoda, kjer dela Japonska popolnoma na svojo roko in ograža položaj Velike Britanije in Združenih držav .
Ako Macdonaldova misija v Wa-shingtonu uspe, o čemer nihče ne dvomi, bosta Velika Britanija in Amerika imeli s pomočjo bloka severnih držav in s priključitvijo Nemčije v svojih rokah za dolgo dobo usodo vsega sveta. Načrt nove zveze obsega namreč poleg obeh anglosaških imperijev tud! zvezo z Nemčijo in skandinavskimi državami. Ta velika zveza bo mogla s svojo finančno, gospodarsko in vojaško močjo vsiliti vsemu svetu svojo voljo. Noben drug blok držav ne bi mogel izvesti tega, kar bo mogla izvesti ta anglosaška in nordijska fronta, ki bi bila v svojem bistvu prav za prav vesoljna germanska fronta.
Ratcbr med Francijo in Anglijo
ODMEV POMORSKEGA SPORAZUMA V NEMČIJI IN V FRANCIJI. TU VESELJE TAM RAZOČARANJE.
cen je tisk desnice. »Echo de Pariš« pravi, da je to konec angleško-francoske politike, započete 3. februarja v Londonu in na
LONDON, 19. junija. Besedilo neniško-angleškega pomorskega sporazuma bo objavljeno jutri ali najpozneje v petek.
BERLIN, 19. junija. Sklenitev nem-ško-angleškega pomorskega sporazuma je bila tu navdušeno sprejeta. Ta spora«-zum se smatra kot dokaz, da Nemčija noče ponavljati predvojnih napak in odklanja vsako pomorsko rivaliteto. Sporazum je prvi oborožitveni pakt, ki ga je sklenila Nemčija kot enakopravna velesila in iz svobodne volje. V njem je izpolnitev ene 13. Hitlerjevih zahtev. Angliji se poje največja slava in zahvala. Listi apelirajo ob tej priliki na Francijo, naj uvidi, da je ta sporazum prvi korak k kolektivnemu miru. Francija naj se otrese predsodkov in naj se loti dela za sporazum po ravni poti, ki edina vodi do uspeha,
PARIZ, 19. junija. Sklenitev londonskega pomorskega sporazuma se smatra tu za največji dogodek dneva. Sicer se pa kaže velik^ razlika v splošnem mišljenju, le v enem so si vsi komentarji listov edini, da je dobila s tein sporazumom iran-cosko-angleška zveza hud udarec. Tisk je zaradi tega vznemirjen in svetuje hladno kri. »Petit Parisien« priznava velik uspeh Londona na področju pomorske o-borožitve in pravi, da je to močna okrepitev Baldwinove vlade. Bolj pesimisti-
daljevane s pritegnitvijo Italije v Stresi. Anglija je s tem zagrešila flagramtno kršitev versailleske mirovne pogodbe.
Nemčila zahteva kofionHe
BERLIN, 19. junija. Na velikem kolonialnem kongresu, otvorjenem včeraj v Frelburgu, je dejal minister von Epp v svojem govoru, da zahteva Nemčija vrnitev kolonij. Nemčija, ki se je sedaj osvobodila železnega obroča mirovne pogodbe, se bliža utrditvi svoje bodočnosti. Nemčija mora zato dobiti nazaj odvzete ji kolonije. Da ne gre za imperializem, ampak zgolj za prehrano prebivalstva. Odklanja pa vsak mandat nad kolonijami in hoče trdno posest tistega, kar je njeno. Te pravice ji ne more nihče odreči. Eppov govor se smatra kot pričetek akcije za vrnitev kolonij Nemčiji.
Japonci zasedalo Kitais^o
PEKING, 19. junija. Kitajska vlada je tako brez moči, da se v nobenem oziru ne more več upirati pritisku Japoncev. Tako je bila sedaj prisiljena sprejeti tudi vse japonske zahteve gle
janska akcija v vzhodni Atriki je tako eklatantna kršitev dveh velikih mednarodnih političnih pogodb.
In kaj je proti vsemu temu storil svet, kaj je storilo Društvo narodov, kaj so storile velesile? Razen ogorčenih protestov in moralnih obsodb čisto nič! V ogromni večini primerov so se kršitve nazadnje celo 1 e g al i z i r a 1 e. Dokaz pač, da ie ! pravica« se vedno na strani močnejšega, kakor je bila tudi pred kon-i cem svetovne vojne in »novim položajem«! Bilo bi zato napačno, ako bi se po vsem tem še kdo absolutno zanašal samo na mednarodne pogodbe iti gradil vso svojo varnost zgolj na razne nenapadalne, nevmeševalne in take ter enake po-
godbe, dokler nimamo na svetu institucije, ki bi imela poleg moralnih tudi stvarne sankcije, katere bi mogla efektivno u-porabiti proti kršiteljem mednarodnih pogodb. Društvo narodov taka institucija še ni in najbrže še dolgo ne bo. Ako bi hotelo to biti, bi moralo razpolagati z veliko lastno vojsko kot svojim e k se k u 11 v-n i m organom. Brez te vojske ostanejo njene obsodbe in razsodbe zgolj moralna — pridiga. Ta pridiga se izvrši, razkadi. in vse gre dalje kakor kdo hoče. — Mednarodne pogodbe bodo torej lahko še dolgo le »kosi papirja«, pa ne samo za Nemce. To pa je eno najbolj žalostnih poglavij.	"r-
de province Cehar, katero zasedajo la ponske čete brez vsakega povoda. General Sun Čeh Juan, ki se je hotel Japoncem postaviti v bran, je bil po naročilu nankinške vlade s silo odveden iz Čaharja. Japonske čete prodirajo počasi na severno Kitajsko. Na vseh progah se vidijo vojaški vlaki z japonskimi vojaki. Kitajske čete so se umaknile daleč na jug in zato ni ne v ar nosti za spopade. Zasedanje mest in krajev se vrši mirno in brez incidentov. Železniška proga Peking—Tient-sin ie že vsa v japonskih rokah.
NARODNA SKUPŠČINA.
BEOGRAD, 19. junija. Narodna skupščina je dopoldne verificirala vse mandate. Popoldne bodo poslanci prisegli in izvolili predsedstvo skupščine.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
BEOGRAD, 19. junija. Konferenca male antante ki bi se morala vršiti najprej na Bledu, nato pa 20. t, m. v Beogradu, je zaradi pozne vrnitve dr. Beneša iz Rusije določena šele na dan 22. t. m. v Beogradu. Na dnevnem redu bodo zlasti vprašanja nanašajoča se na Rusijo, Nemčijo. Italijo. Avstrijo in Balkan. Dr. Beneš bo zlasti poročal o svojem potovanju v Rusijo.
STARAČE V NEMILOSTI?
PARIZ, 19. junija. Information« poroča iz Londona, da bo sedanji italijanski poslanik v Londonu Grandi odpoklican s svojega mesta in postane njegov naslednik Mussolinijev zet grof Ciano. Grandi postane baje gla::*ai tajnik fašistične stranke namesto Stara-cea ki bo odstranjen.
AMNESTIJA V GRČIJI.
ATENE, 19. junija. Zaradi pomirjanja v notranji politiki, je sklenila vlada izdati veliko amnestijo za vse, ki so sodelovali pri zadnji revoluciji. Am-nestirani bi bili tudi vsi oni, ki so bili obsojeni in contumatiam. Nanašala se pa amnestija ne bo na Venizelosa in Plastirasa, ker bi njuna vrnitev v Grčijo mpgla pomeniti novo nevarnost za mir in red. Obenem bo odrejena tudi vrnitev zaplenjenega premoženja.
Stran .
larlfiorsfil »V e 3 e r n! 6« Jolr.
V M a r i H o r u, 3ne 19. VI. 1931
Dnevne vesti
Trgična smrt otroka v Limbušu
V LIMBUŠU SE JE UTOPIL V STUDENCU ŠTIRILETNI VINIČARJEV SINČEK.
Ko so včeraj popoldne Repovi, ki že nekaj let upravljajo viničarijo upokojenega polkovnika Pajtterja v Limbušu, bili zaposleni v vinogradu, pač niso slutili, da jih bo doletela tako huda nesreča. Doma so pustili -1 leta starega Štefka, ki se je nekaj časa mirno igral na dvorišču. Ko na je postal žejen, je vzel lonček in se podal k bližnjemu studencu, ki je globok pri bližno 2 m, po vodo. Pri -zajemanju vode je otrok ravnal tako neprevidno, da je padel v studenec, iz katerega se ni mogel več izkofoacati in je našel v njem ža-iostng smrt. Tragična smrtna nesreča se
Pozdravljeni, bratje Bolgari na severni meji
Ko stopate na naša tla, dragi bratje ilolgari, bodite prisrčno in bratsko pozdravljeni. Naš obmejni Maribor vas je odkritega srca pričakoval in vas z odprem srcem sprejema. Prvič prihajate k nam in prepričani bodite, da bo ta dogodek ostal vselej zapisan v kroniki našega obmejnega mesta. Ves nacionalni Maribor vam krepko stiska ob prihodu roko in vam želi, da bi se kar najprijetneje počutili v njegovi sred!. Pozdravljeni in dobrodošli, bratje Bolgari!
Ponovno pozivamo vse mariborske železničarje in nacionalno javnost vsega Maribora, naj prihiti jutri dopoldne obli. uri na glavni kolodvor k slavnostnemu sprejemu bolgarskih železničarjev, ki bodo prispeli v spremstvu jugoslovanskih tovarišev pod vodstvom načelnika strojnega oddelka iz Sofije g. Simeona Gen-kova. Žene in mladenke, prinesite cvetja!
Nekdo, ki proslavlja jubilej daleč od domovine
V številki uglednega angleškega li-,ta »Morning Post« z dne 23. maja t. 1. n mo na svoje veliko zadovoljstvo zasledili članek naše odlične angleške priiate-'iice, mariborske profesorice angleščine n-iss O x 1 e y e v c. članek je označen •jod: Maribor, Jugoslavija. Uvodomaome ;ija miss Oxley uspelo proslavo jubileja angleških Veličanstev, ki jo je priredilo nariborsko Društvo prijateljev angleškega jezika in kulture« v »Vesni«. V lia-Aaljnjem pravi: Če kdo pomisli, kako od-Jaljena je ta zemlja od Anglije in kako 'ahii so stiki med obema državama, se nora tembolj čuditi in z zadovoljstvom beležiti, da vlada tu za naše angleške do-nače politične in kulturne razmere tako nvo zanimanje. Učenje angleščine je ikoro luksus v tej zemlji, v kateri poleg svojega lastnega obvladajo še tri ali več drugih jezikov in v kateri pišejo v različ-lih pisavah in kjer ima v šolah francoščina prednost pred angleščino. Kljub tenu deluje angleški krožek tu z vsem navdušenjem in pospešuje znanje anglešči-ie, čeprav ga zelo ovira pomanjkanje sredstev, s katerimi bi se naročali listi, 'vnjige za knjižnico in s katerimi bi mogli plačevati osrednje klubske prostore, francoski krožek, ki vrši enako nalogo, vživa veliko podporo francoske vlade. Končno pravi miss Oxley, je treba poudariti, da je popolnoma izključeno, da bi *e Anglež čutil osamelega v tako prijateljski deželi, kakor je ta.
Ustanovitev delavske godbe
Pitsteklo nedeljo je bil ustanovni občni 'bor prvega godbenega društva tekstilnih delavcev za Maribor in okolico. V imenu pripravljalnega odbora je otvoril ustanovni občni zbor delavec Špringer, ki se je po pozdravu v lepih besedah spomnil tragične smrti našega blagopokojnega kralja in vseh umrlih tovarišev. V počastitev njihovega spomina je zaigrala godba žalo-stinko. Pomen novega društva je pojasnil lelavee Karel Fras in bodril vse navzoče, naj vztrajajo na začrtani poti. Pri volitvah ie bil izvoljen za predsednika Karel Fras, za podpredsednika Maks Špringer, za tajnika Ffanc Rojs, za blagajnika Franc Kodrič, v odbor pa: Karl Tomažič, Vlado Starman, Feliks Kopic, Anton Budihna, Fr. Srajce r, Franc Teršovec, Gabriel Fla-
je pripetila okrog 3. ure popoldne. Kmalu po 6. uri je prišla k studencu po vodo Pušnikova Marica. Ko je zagledala plavati trupelce na površju, se je silno prestrašila in pričela klicati na pomoč. Na njene klice so prihiteli ljudje z bližnjega travnika in takoj potegnili trupelce iz vodnjaka. Spoznali so v njem Repovega otroka in si prizadevali rešiti mu življenje z umetnim dihanjem, toda zaman, otrok je bil mrtev. Nesreča je hudo zadela Repove, ki so Štefka zelo radi imeli, in sočuvstvu-jejo z njimi vsi sosedje.
kus in Vincenc Drozg. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Ferdo Kralj. Josip Šiker in Rupert Fras. Po izvolitvi se je izvoljeni predsednik zahvalil za izkazano mu zaupa nje ter apeliral na vse izvoljene funkcionarje in na vse navzoče, naj podpirajo po svojih močeh novo društvo, ki bo našemu tekstilnemu delavstvu lahko res v ponos.
Na unionskem borišču
Dvojna zmaga mariborskega mesarskega mojstra g. Filipančiča nad češkim borcem Totuškom in slovaškim prvakom Krupo, je prinesel v nadaljnjem poteku mednarodnih rokoborb nagel raizplet. To-tušek in Krupa sta odpotovala, v torek zvečer pa so se borbe nadaljevale. Radi obolelosti g. Filipančiča je izostala napovedana borba med njim in jugoslovanskim borcem Janešem, ki se je poizkusil z Bolgarom Beličem. Borba, ki je po treh kolih ostala neodločena, je nudila množico zanimivih tehničnih parad in demonstracij, ki so izkazale moč in spretnost obeh borcev. Spoprijem med ruskim med vedom Kirilovom in zamorskim rokoborcem ter bokserjem Cancycm ni prinesel odločitve, pač pa je nudila borba precej prilike za zabavo, humor in kontakt borcev z občinstvom. Nekaj viharnih prizorov je bilo ob rcvanžni borbi med Angležem Mortonom in Nemcem dr. Auder-schcm. Enkrat se je Nemec celo znašel na mizi med gosti na tribuni za odrom. Bilo je precej žvižganja, pa tudi vzklikanja in protestiranja. Če ni nekaj razgrete krvi, pač potekajo borbe nekam dolgočasno in za občinstvo nezanimivo. Tudi se je v sredo zvečer javil tukajšnji boksar Štrukelj od Svobode, da se poizkusi z zamorskim borcem Caneyem.
NAROČNIKOM IN ČIT ATELJE M! Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka »Vecernika« šele v petek popoldne.
Duhovniška vest. Ob kanonični vizita-ciji je bil imenovan za duhovnega svetnika župnik g. Franc Hohnjec v Čadra-m u.
Premestitve v železniški službi. Premeščeni so železniški uradniki Leopold Zavadlal iz Ljubljane v Maribor, nadzornik strojev Valentin Žitnik z Zidanega mosta v Maribor, Bela Vajdman iz Kranja na Pragersko, Anton Senic iz Zaloga v Rogaško Slatino, Rihard Blažič iz Šmartnega ob Paki v Slov. Bistrico, Rozalija Steiner-Galetova iz Ljubljane v Maribor, Anton Polič iz Ptuja na Grosuplje, Karl Steiner iz Ljubljane v Maribor, Alojzij Rižner iz Celja v Maribor, Matevž Jerina z Zidanega mosta v Maribor, nadalje uradniški pripravniki Franc Obran iz Poljčan v Moškanjce, Nikolaj Miklič iz Logatca v Ptuj in Jože Babič iz Slov. Bistrice v Planino ter zvaničnika Anton Vozel iz Ljubljane v Maribor in Franc Osterman z Jesenic v Maribor.
Gospodična Matilda Schweighoferjeva
je napravila pomočniški izpit za damsko frizerko z zelo dobrim uspehom. Čestitamo!
»Boj« je razpuščen. Banska uprava je razpustila včeraj popoldne organizacijo »Boj« zaradi političnega udejstvovanja. Varnostni organi so takoj po razpustu zapečatili tudi pisarniške prostore.
Četniki so zborovali. V Beogradu so zborovali četniki iz vse države. Prišlo je na zborovanje nad 600 delegatov iz
vseh delov države. Za predsednika je bil izvoljen vojvoda Kosta Pečenac.
Nedeljeno uradovanje po državnih uradih. Ministrski svet je sklenil, da bo od današnjega dne v vseh državnih uradih nedeljen delovni čas, in sicer od 7. do 14. ure.
Novi 40-urni delovni teden. Na seji plenuma v Ženevi je bila sprejeta nova konvencija o 40-uruem delovnem tednu. Mednarodna konferenca dela je sprejela tudi resolucijo o mezdah in zaposlenosti žensk.
Na prošnjo društva hišnih posestnikov v Mariboru objavljamo sledeče: Obvestilo z dne 18. junija t. 1„ da hišni posestniki niso dolžni dovoliti organom mestne občine vstop v stanovanja zaradi popisa, se preklicuje na podlagi pojasnila mestnega poglavarstva v Mariboru, da se vrši ta popis na podlagi zakonitih določil. Po zakonitih določilih obsega popis stanovanj število in površino (kvadraturo) vsa ke sobe. Ta popis se ponovi po zakonitih določilih vsako tretje leto. Toliko v pomnjenje hišnih posestnikov, ki so se zaradi tega popisovanja razburjali, misleč, da naj služi davčnim namenom, kar pa po zatrdilu mestnega poglavarstva ni res.
Čevljarski krojni tečaj. V torek 18. junija se je pričel v Mariboru čevljarski pri krojevalni tečaj katerega vodi banovinski strokovni učitelj g. Steinman. Vpisovanje v tečaj je bilo dan poprej in so pri tej priliki tečajnike s primernimi nagovori pozdravili predsednik čevljarskega združenja g. Krajcer, zadružni nadzornik gosp. Založnik in predsednik Okrožnega odbora g. Bureš. V tečaj se je vpisalo 31 udeležencev, od katerih jih je 22 iz mesta, 9 pa iz bližnje in daljne okolice. 2 udeleženca sta prišla iz laškega, odnosno ljutomerskega sreza. Tudi pri tej priliki se je ponovno ugotovilo, da je potreba po čevljarskih tečajih velika, da pa se zelo mnogo takega naraščaja, ki bi želel tečaj obiskovati, ne more udeležiti, ker ne znio re visokega plačila za tečajne potrebščine.
Shod studenških in radvanjskih občanov bo na praznik, dne 20. junija 1935 ob >='10. uri dopoldan v gostilni Spuraj v Studencih. Zadeva: Poročilo o nameravani inkorporaciji k mestu Mariboru. — Vabljeni so vsi občani, ki se za perečo zadevo zanimajo!
Jugoslovansko-bolgarska liga poziva članstvo in prijatelje Bolgarov, da se udeleži na glavnem kolodvoru v Mariboru v četrtek ob 11. uri sprejema bolgarskih železničarjev.
Slovensko trgovsko društvo v Mariho ru vabi svoje člane, da se udeležijo izleta društvenega pevskega odseka na praznik v četrtek, dne 20. junija na Sv. Duh. Odhod s prvim jutranjim vlakom do Fale.
Oblastni odbor Narodne odbrane v Mariboru poziva svoje članstvo in vsa nacionalna društva, da se udeleže sprejema bratov Bolgarov jutri, v četrtek 20. junija ob 11. uri na glavnem kolodvoru.
Mornarska sekcija Jadranske straže poziva svoje članstvo, da se udeleži sprejema bratov Bolgarov v četrtek, dne 20. t. m. Zbirališče v društvenem lokalu restavracija »Novi svet«, Jurčičeva ul. 7 ob 10. uri. Obleka po možnosti kroj, ostali s čepico ali društvenim znakom. Vabljeni so tudi vsi ostali člani Jadranske straže.
Izlet planincev v Bolgarijo. Mariborski planinci, ki se hočejo udeležiti izleta v Bolgarijo, dobe potrebne informacije v pisarni SPD Maribor, Aleksandrova c. 16. Prijave do 22. t. m.
Jugoslovansko - češkoslovaška liga v Mariboru se udeleži 22. in 23. t. m. v Beogradu seje odbora Zveze lig in občnega žbora in jo zastopa njen predsednik dr. Vekoslav Kukovec. Lige bodo sklepale o tesnejšem sodelovanju z ozirom na aktual nost rešitve podonavskega vprašanja, na katerem bo sodelovala poleg Francije in Italije po najnovejših poročilih tudi sovjet. Rusija. Istočasno bo v Beogradu poročal stalnemu svetu male antante o tem češkoslovaški poslanik dr. Beneš, ki se je vrnil iz Rusije.
Cercle franeais. V soboto, dne 22. t. m.
'bo francoski krožek v Mariboru zaključil pouk v otroškem vrtcu in ljudskošolskih tečajih z majhno proslavo, ki bo v »Vesni« ob 17. uri. Na sporedu so francoske deklamacije, pesmi, rajanje in majhni prizori iz otroškega življenja. Vabljeni so po-
_______________KINO
GRAJSKI KINO
Do vključno četrtka ,,PETER4< Frančiška	j
Od petka dalje	j
Maček v Žaklju"
Magda Schneider. Ob 4. in tričetrt na 7. globoko znižane cene. Pri zadnji predstavi razen velefi!n>a in zvočnega tednika sepzacija za Maribor žensk' boks-match. Naša dvorana je. opremljena z naj' modernejšimi hladilnimi napravami in je radi tegJ hladna ter naš kino radi tega posečate iahkf tudi poleti!
sebno starši, ki nameravajo pozneje po*, slati svojo deco v srednjo šolo. Tu se lahko sami prepričajo, koliko se otroci natiče brez truda v teh tečajih-
Slovensko planinsko uruštvo v Mari' boru sporoča, da je uredijo svojo pisarno. v dr. Rosinovi hiši na Aleksandrovi cesti 16, pritličje. Tam se lahko vplačuje članarina, dobe se vse informacije zaradi s poseta koč, izletov, prospektov itd. —, Stalne •uradne ure vsak dan: 9.—-12M I IS—19.
»Hermes«. Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Maribo- j ru vpisuje vsak dan od 10.—11. ure. Zrin-skega trg 1. Zahtevajte prospekte! Spre-jemajo se tudi pismene prijave.
Mednarodne rokoborbe v Unionu, ob 20.30, 19. junija se borijo sledeči pari: Faktur (Žid):dr. Audersch (Nemec), Japeš (Jugoslovan) :Šerbinski (Poljak). Dve odločilni tekmi: Kirilov (Rus):Bognar (Madžar in Morton (Anglež) :Caney (francoski črnec).
Večerni promenadni koncert. Drevi bo v mestnem parku od pol 9. do 10. ure promenadni koncert, na katerem bo igrala vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Svobode.
Nočna lekarniška služba. Juf/i v četrtek bosta imeli nočno lekarniško službo mestna Minafikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu in Sirakova lekarna »Pri angeiu varhu« na Aleksandrovi cesti. V petek 21. t. m. pa Maverjeva lekarna - Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Konigova »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 20. tm. Ob 7.30: gospodarsko predavanje; 8-prenos cerkvene glasbe; 9: versko predavanje; 9.15: čas, poročila; 9.30: cerkveni koncert in pesmi; 11: Sprehod po slovenskih stezicah; 12: radio-orkester: 16: plošče; 16.15: ženska ura; 16.30: prav Ijična igra; 17.30: plošče; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz Beograda; 21.3?): čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 22: radio-orkester; 23.,30: prenos z nebotičnika. Spored za petek 21. h m. Ob 11: šolska ura; 12: narodne na ploščah; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: radio-orkester; 14: vreme, spored, borza; 18: plošče; 18.20: predavanje; 18.40: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19: plošče; 19.30 nacionalna ura; 20: večer operne glasbe; 21..%: čas. vreme, sporočila, spored; 22: plošče.
Oče nad sina. V Kamnici je včeraj viničar Mihael L. napadel svojega 36-let-nega sina s koso. Udaril ga je v prepiru i tako močno po glavi, da so morali sina nemudoma spraviti v mariborsko bolniš- : nico. Sin pravi, da bo očeta tožil.
Napad na cesti. Ko se je sinoči vračal iz Spodnjega Dupleka 41-letni posestnik in kamnosek Anton Senekovič, ga je pri- ; čakal na cesti neznan moški in navaiil nanj z odprtim nožem. Senekovič se je postavil napadalcu v bran, toda pri tem ga je napadalec nevarno ranil z r.oženi na glavi. Napadeni Senekovič še zdrav' v mariborski bolniŠnkJ.
Sleparski potnik. Po Mariboru se klati zadnje čase neki mlajši potnik, ki se izdaja za zastopnika neke mariborske trgovine z gumijastimi predmeti. Na ta način je osleparil že več strank za manjše zneske, ker jemlje pri naročilih na-plačila. Kot žrtve pa si je zbral v prvi vrsti naše babice.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 24.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 1(5 stopini C nad ničlo; barometer je kazal pri 18 stopinjah 740.9, reduciran na ničlo 738.7; relativna vlaga 86; vreme je oblačne m deževno.
Spominjajte te CMD
M a r i H o r u. čine 19. VI. 1935.
ifarffiorstcl »Večernih« Jutra.
J 5E22faBEJf32aEr£
Stran 3.
Iz strupenega sovraštva prelita kri
UMOR V NUNSKI GRABI PRED SODNIKI MARIBORSKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA. — DRAMATIČEN POTEK KAZENSKE RAZPRAVE.
Mučna tišina je zavladala v veliki razpravni dvprani mariborskega okrožnega sodišča, ki io je presunjal tihi kašelj starikave kmečke ženice, ko so danes dopoldne ob napovedani uri prignali jetni-ski parniki na zatožno klop tri morilce. Nehote se je človek ob pogledu na nje vprašal, ali so se resnično omajali stebri trdne vere tudi med našim podeželskim ljudstvom? Ali je pričelo tudi že uaše verno podeželsko lju-žef^N zametovati božji nauk in njegove svete zapovedi? če je v našem podeželskem ljudstvu še toliko prave vere, kako je potem mogoče, da so se morali danes dopoldne zagovarjati pred petimi sodniki trije preprosti ljudje z dežele, ki so imeli na vesti najhujši in najgrši greh umora iz golega sovraštva. Kje so globlji vzroki, da je mogel 66-letni starec naročiti svojemu 36-letnemu sitni in svojemu 25-letnemu rejencu, naj ubijeta njegovega soseda, ki ga je smrtno sovražil brez pravih vzrokov. Po krvavem dejanju sta se oče in sin podala v cerkev k maši, njuna žrtev Pa se je med tem preselila na »oni svet«, druga žrtev pa se je borila s smrtjo.
Nepremično so sedeli kočar Jakob Budja iz Stročje vasi, njegov sin Ivan. delavec iz Dolnje Lendave in Budjin rejenec Vinko Kolbl na zatožni klopi in plaho bulili v državnega tožilca, ko jim je čital dolgo in hudo obtožbo, da so letos v februarju v Nunski grabi spravili nb življenje posestnika Jakoba Vrhovnika, njegovo ženo Nežo pa nevarno poškodovali. Starega Budjo je dolžil drž. tožilec, da je svojega sina in rejenca po zrelem preudarku nasnoval k zločinu, Ivana pa še posebej, ker je odvzel mrtvemu Vrhovniku srebrno uro, samokres in nekaj nad 600 dinarjev. Ko je pričel državni tožilec čitati odstavek obtožbe glede rekonstrukcije zločinskega dejanja, kakor sta ga odkrito po daljšem o-klevanju priznala in opisala Ivan Budja in rejenec Vinko Kolbl, se je stari Budja plaho ozrl na križanega, nato pa povesil glavo in skril pred občinstvom grenko solzo, ki mu je kanila na drlita-ioče koleno. Morebiti je ta trenutek o-mehčal starega Budjo, ki je vse do današnje razprave trdovratno zanikal vsako najmanjšo krivdo pri umoru Jakoba Vrhovnika.
Mimo že navedene obtožbe je navajala nadalje obtožnica, da je bil svoje dni stari Budja posestnik v Stari novi vasi in da je to posestvo podedoval od staršev svoje žene. Ker pa se je silno rad tožaril s sosedi, so tožbe kaj kmalu požrle polovico posestva. Pred leti je posestvo v Stari novi vasi prodal in se preselil v Stročjo vas. Tudi tu ni miroval. Nikdo izmed vaščanov ga ni maral in sosedje so se ga izogibali. Že prvo leto se je Budja zapletel v tožbo s svojim sosedom Jakobom Vrhovnikom zaradi nekega mejnika. Ko je tožbo pred ljutomerskim okrajnim sodiščem izgubil, je pričel hudo sovražiti Vrhovnika. Tudi je takrat sklenil, da ga bo spravil s sveta. Peklenski načrt pa je v njegovem sta rem srcu naglo dozoreval.
Prve dni v letošnjem februarju je povabil na koline svojega sina Ivana, kateremu je že popreje namigaval, da bo potrebno Vrhovniku, zaradi katerega je moral plačati 8000 Din, puščati kri. Sin Ivan, ki je delal v Dolnji Lendavi, se za očetove grožnje ni dosti brigal. Ko so kritičnega večera pri Budjevih pokolinili in ko so odšli tudi sosedje, je stari Bud-H razkril svojemu sinu Ivanu in rejencu Kolblu svojo namero. Sin se jc oborožil s klepcem, Kolbl pa s staro koso. Zjutraj ob treh je stari Budjaj oba prebudil. Ivan Budja in Vinko Kolbl sla se podala na Vrhovnikov dom in pričakovala do pete ure zjutraj na svojo žrtev. Prva je vstala VrJiovnikova žena in se podala z leščerbo in žehtarjem v roki v hlev, da bi pomolzla krave. Iz teme sta planila na njo oba napadalca in jo pobila na tla. Ropot in klice na pomoč je slišal Vrhovnik, ki je šel takoj pogledat in našel pri tem svojo žalostno smrt. Vrhovniko-vo truplo sta napadalca in morilca pustila na kraju umora, od silnih udarcev nezavestno Vrhovnikovo ženo pa sta za-
Ko si je sin Ivan umil krvave roke, sta se z očetom, ki je nestrpno čakal na rezultat, podala k maši v Ljutomer.
Vrliovnikova nista imela otrok in sta sama gospodarila na lepi domačiji. Ko je po strašnem dejanju prišla k njim soseda Mihaličeva, se je takoj prestrašila, ker so bila vrata hiše odprta, a žive duše ni bilo nikjer. Le domači pes je lajal v čumnati. Zbežala je in med begom zadela za liišo ob Vrhovnikovo truplo, ki je bilo že pokrito s. snegom, ki je močno naletaval tisto usodno jutro. Prišli so nato sosedje in našli v iistnjaku nezavestno Vrhovnikovo ženo. Brž so ji pomagali, ker je še bilo v njej življenje 'in jo spravili v bolnišnico, kjer jc po daljšem času okrevala. Orožniki pa so po intenzivnem poizvedovanju in iskanju našli morilce pri Budjevi hiši. Vse tri so odgnali v zapore okrajnega sodišča v Ljutomeru, kjer sta Ivan in Kolbl po daljšem oklevanju priznala zločin., dočirn ie stari Budja vse, kar sta mu očitala, odločno zanikal.
Po prečitani obtožnici je predsednik velikega senata zaslišal- najprej obtoženega Ivana Budjo, ki je tudi pri razpravi priznal greh, nato pa njegovega pomagača Vinka Kolbla, ki je prav tako priznal dejanje, vendar sta si njuni izpovedbi pre cej nasprotovali. Zaradi teh nasprotij se je zaslišanje Ivana Budje in Vilka Kolbla zavleklo ves dopoldne in je stari Budja prišel na vrsto šele okrog poldneva. Ko ga je pričel izpraševati predsednik, jc takoj naglasil, da ni kriv. Odločno je zavrnil trditve svojega sina in rejenca glede sokrivde in glede nagovarjanja k umoru Jakoba Vrhovnika. Senat je imel težavno delo, ker se stari Budja kljub precej konkretnim dokazom ni vdal za nobeno ceno. Zaradi tega je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala popoldne.
Razpravo vodi okrožni sodnik gosp. Lenart, prisedniki pa so okrožni sodniki gg. Zemljič, Lešnik, Kotnik in Kolšek. — Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Hojnik, starega Budjo brani dr. Leskovar, njegov, sina dr. Brandstadter, Kolbla pa dr. Pernat. Odvetniki branijo svoje kliente ex offo. Nadaljnji, potek razprave in sodbo bomo objavili zarad: jutrišnjega praznika v petkovi številki našega lista.
PlUf
Vprašanje pridružitve ptujskih okoliških občin k mestu. Aktualno je postalo vprašanje priključitve okoliških občin k mestu. O tem važnem problemu se je že opetovano razpravljalo, vendar med prizadetimi občinami in mestno občino ni prišlo do sporazuma. Mestna občina je izdelala zadevne predloge iti jih predložila banski upravi, okoliške občine pa so dosledno odklanjale priključitev. — Ker sc pa to pereče vprašanje končno mora rešiti, se je zaradi sporazumne ureditve te zadeve vršil sestanek vseh merodajnih činiteljev v četrtek 13. t. m. na mestnem magistratu. Sestanka so sc udeležili gg. ban dr. Puc, okrajni glavar dr. Bratina, mestni župaii Jerše, magistratur ravnatelj Zavadlal, nadalje zastopniki pri zadetih okoliških občin, in sicer župan Svenjšek za občino Grajena, župan Rašl za občino Rogoznica in župan Vindiši za občino Breg. — Na sestanku so temeljito razpravljali o problemu priključitve okoliških občin k mestu, toda do zaželenega sporazun>a ni prišlo. Okoliške občine sc trdovratno branijo priključitve, sklicujoč se na interese svojih občanov, ki so mnenja, da bi bili za primer priključitve bolj obdavčeni kakor so sedaj. Zastopniki navedenih treh občin odklanjajo tudi delno inkorporacijo in so se izjavili, da niti pedi zemlje ne odstopijo za priključitev k mestu. Kako se bo ta važna zadeva končno rešila, bo odločila banska uprava odnosno ministrstvo za notranje zadeve.
Predrzen vlom. V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen predrzen vlom v stanovanje upokojenega učitelja Vinka Serone na Novi cesti. Vlomilci so zlezli, skozi okno na stranišče in od tam prišli na hodnik, kjer je bila obleka in obutev družine. Odnesli so dve skoraj novi obleki, 3 pare čevljev, nekaj ženske obleke ter 160 Din gotovine, žepne ure in ključe od prostorov Glasbene Matice, ki so bili v suknjičevem žepu. G. Seroir. je namreč tajnik Glasbene Matice in nosi ključe od društvenih prostorov vedno pri sebi. Škoda presega .3000 Din. Da so imeli v hiši nevabljene goste, so ugotovili naslednjo jutro, ko je hotel g. Šerona odpotovati v Ljutomer na koncert tamkajšnje Glasbene Matice. Policija je skupno z orožniki uvedla obširno preiskavo, toda za vlomilci — bila sta najmanj 2 — ni ne duha ne sluha.
Požar. Na Dravskem polju je zopet gorelo in sicer v Muretincih pri posestniku Francu Mešku. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje, ki pa je bilo staro in - jlamo krito. Zgoreli so vsi poljski pridelki in gospodarsko orodje. Domačim gasilcem in gasilcem iz Stojncev se je zahvaliti, da plamen ni objel sosednjih poslopij, ki so bila že v veliki nevarnosti. Škoda znaša okrog Din 20.000. Meško je sicer zavarovan proti požaru, vendai zadevnih premij od lanskega leta ni plačal in jc veliko vprašanje, ako mu bo zavarovalna družba hotela zavarovalnino izplačati. Vzrok po-
fUmbti&tm Mt
Z današnjim cineni se je zaključil Dau-deljev roman »GREH ŽENE;-, ki so ga naši čitateiji sprejeli s simpatijami, saj pa je Daudet in ostane vedno eden največjih francoskih besednih mojstrov. V prihodnjih dneh pa pričnemo objavljati novi izvirni roman:
ttSida Silakova"
delo MARIJA SKALANA, avtorja obeh »VEČERNIKOVIH« fantastičnih romanov »OCEANOPOLISA« in »SEMISI-RISA«. V tem novem romanu pisatelj ne posega v fantazijo, ampak nam rišo usodo mlade žene iz naše sedanjosti in našega najneposrednejšega okolja. Roman se odigrava v Mariboru in Dravski dolini v letih, ki so komaj minila, tako da srečamo v njem celo vrsto znanih ljudi ter usod.
Zaradi tega bo roman »SIDA S1LANO-VA<- vzbudil še večjo pozornost, kakor sta jo »Oceanopolis« in »Semisiris«. — Naročite torej »VEČERNIK«, ako ga še niste, da ne zamudite začetka velikega našega mariborskega romana sedanjosti. »VEČERNIK« STANE PO POŠTI NA MESEC LE 10 Din, DOSTAVLJAN NA DOM PA 12 Din.
in ufenjak
kaj je obema neobhodno potrebno?
bonbon
PROIZVOD: »UNION*, ZAGREB. XU
Šport
Službene objave OOLNP, Maribor. V
četrtek 20. t. m. bodo naslednje tekme; V Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 16. prvenstvena tekma ISSK Maribor rez. :SK Rapid rez.; ob 18. prvenstvena tekma ISSK Maribor I.:SK Rapid I. Službujoči odbornik g. prof. Degen. V Murski Soboti na igrišču SK Mure ob 16. prijateljska tekma SK Mura rez. : SK Drava I. Službujoči odbornik g. Peterka. V nedeljo 23. t. m. jc razpored tekem naslednji: v Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 16. ISSK Maribor mlad.:SK Železničar mlad., ob 18. prvenstvena tekma ISSK Maribor:Čakovcčki SK. Službujoči odbornik g. ravnatelj Ošlak. Na igrišču SK Svobode bo ob 9. pokalna tekma SK Svobode mlad.:SK Železničar mlad. Sluz bujoči odbornik g. Filipančič. Verificirata sc mladinski tekmi, odigrani 16. junija, in sicer ISSK Maribor;SK Rapid 9:1 (1:1) in SK Železničar : SK Svoboda 4:1 (Pl)-Tajništvo.
SO OOLNP službeno. Jutri 20. 6. sodijo v Murski Soboti Mura:Drava g. Turk, v Mariboru prvenstveno Maribor rez. : Rapid rez. g. Vesnaver. Poverjenik.
Sokolstvo
Sokolske prireditve
Jutri v četrtek zjutraj ob 7. uri članske tekme na letnem telovadišču Maribora Matice. Mimo orodnih panog bo tekmovanje tudi v prostih panogah. Prijavljcn-ci, pridite točno!
V nedeljo 23. t. m. bo priredilo dravinjsko sokolsko okrožje v Ločah svoj nastop. Bratje in sestre podrejenih in sosednih edinic, pridite v Loče v čini večjem številu!
V Zgornji Polskavi bo v nedeljo 23. t. m. skupen nastop sokolskih društev Slovenska Bistrica. Črešnjevec, Laporje ter Spodnja in Zgornja Polskava. Mariborčani, pridite in s svojo prisotnostjo podkrepite sokolsko delo na našem podeželju Zdravo!
Slekla v listnjak in jo pokrila z listjem, zara m znan.
Razno
JOS TICHY IN DRUG.
Konces. elektrotebnnično po djetje, Maribor. Slovenska ui. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenili mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t
ODDAJO SE POMIJE.
Vprašati v hotelu »Meran« 2735
Prodam
POHIŠTVO
za sobe in kuhinjo takoj na prodaj. Krekova ulica 5-1, desno.	2723
VINO
od 5 litrov naprej, liter po 8 Din, dobite pri Bernhard-u, Počehova 84.	2691
REZAN LES.
popolnoma suh, smreka in bor m3 po Din 300.— ter krajnike in stebre za ograjo dobite v lesni trgovini Albin Čeli, trg. z lesom in premogom, Maribor, Betnavslca cesta 4.	2736
Posest
HIŠA
Z lepim vrtom ugodno na pro daj. Vprašati v Kamnici štev. 141.	2717
Uradnik kupi
MANJŠE POSESTVO
oziroma parcelo pod plačilnimi pogoji. Nekaj gotovine ostalo v obrokih. Ponudbe upravi »Večernika« pod »Opis kraja«.	2711
POSESTVO 35 oralov, petsobna hiša pri Mariboru 160.000 Din, nadalje 3 orale 30-000 Din Družinske hiše 20.000 Din. Tri-nadstropnica 525.000 Din. — Gostilna 200.000 Din proda Posredovalnica Maribor, Sio venska ul. 26.	2737
Službo dobi
UČENCA
s predpisano meščanskošol-sko izobrazbo sprejme železnina Rudolf Povh. Glavni trg 21.	2650
Sobo odda
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO
oddani dvema odraslima osebama. Sprejmem tudi gospoda ali gospodično v lepo sobo s hrano ali brez. Mikloši-čeva 2-111, vrata 7.	2740
Oddam poceni veliko, lepo OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice, v cen tru mesta, eventuelno dvema osebama. Naslov v upravi lista.	2744
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
oddani. Studenci. Slomškova ul. 9.	'.742
za Maribor hi okolico sprejme renomira-na zavarovalna družba s takojšnjim nastopom. Vprašati y Mariboru v hotelu »Orel« v petek, dne 21. t. m. popoldne od 5.—7. in v soboto 22. t. m. od 9.—12. ure.
Darujte za Pomožno akcijo! IlllllllllllllllllllllllUllllllllllllllilllllUIIIIIIIIliiUilJlUilliilllllil
D«Wde<:
GREH ZEHE
\*QUtNH
102
Med tem ko je hitel v tisto stran, je Prišla mimo draveilska godba, ki je hodila tod vsako nedeljo z zastavo na čelu. Godci so pihali v svoje trompete, njih kmečka, obrita in zagorela lica so bila napihnjena, glave so jim pokrivale pozlačene čepice s perjanicami, ki so se jim pri hoji v štiristopih zibale po taktu korakov.
Richard je že dospel do konca vasi in je mogel preko zida videti vrhove tis in belih nagrobnikov, ko ga je znova prevzela njegova stara neodločnost, da je sedel na kamenito klop ob cesti. Seveda, vse to vohunjenje je po njegovi spravi z Lydijo vendarle preveč slabiško; ne sme se ponižati tako globoko. Čemu ne reče namesto tega čisto priprosto svoji ženi: »Mislil sem, da sem ozdravil, pa nisem. Mislil sem, da bo z njegovo smrtjo vsega konec, sedaj pa vidim, da sem tudi na mrtvega ljubosumen. In ker mi celo to tvoje usmiljenje do mrtvega razjeda srce, prosim te, odpusti še to... Ker preveč sem nesrečen.« Med tem ko je tako mislil, je čutil, da postaja mirnejši, da se mu živci pomirjujejo in prihaja iz vsega tistega nedeljskega pokojstva, ki ga je obdajalo po onih samotnih, neizmernih ravninah in po onem morju zlato srebrnega klasja, ki se je širilo vse tam do roba gozda, vanj neka blaga vedrina; in bilo mu je kakor ranjenemu, ko ga o-svobode njegovega težkega oklepa in mu dajo piti hladne vode.
Kako dolgo je ostal tako na tistem
mestu? Godba je že davno odšla in izginila: odšlo je mimo tudi govedo s sosednega zakupa in več popotnikov, odšel je pismonoša in tisti, ki kliče žalostno:	»Cunje in staro železo, kdo kupi,
kdo proda!« odšel je tudi mali grbavi prodajalec čevljev — vse prikazni, znane mu še iz otroških dni. Tedaj je naenkrat zazvonilo v kakih dvajsetih zvonikih »Zdravo Marijo«, da so zvonovi drug drugemu odgovarjali, dočim so se istočasno iz gradov in vil oglasili zvonci, ki so klicali k večerji. Richard je vstal in šele takrat opazil, da je sedel na podnožju visokega železnega križa, ki je bil tu postavljen v spomin na starega draveil-skega notarja, ki ga je bila na tem mestu zadela kap. Bolj praznoveren kakor žalosten spomin je vzbudil v njem mnogo več, bledo sliko očeta, ki ga je prav malo poznal, .le li od njega prejel to strašno rano, ki ga notri peče, to strašno bolečino ljubosumnosti v kosteh in mesu? Je mar to pri Feniganovih poded-ljivo, kakor je njihov ponos? Je to eden tistih skrivnostnih legatov, ki se v oporokah ne omenjajo? «Ah, oče, oče,« je vzkliknil ubogi Pum Pum, vračajoč se domov in brundajoč ono arijo iz nesrečnih dni, »bilo bi bolje, ko bi mi bil zapustil manj mlinov, gozdov in travnikov, kakor da si mi zapustil to strašno rano, katere, to dobro čutim, ne bom mogel nikoli popolnoma izlečiti...«
Vse do večera je vladalo v Uzellesu
neko težkcr in potrto razpoloženje, kljub vsemu veselemu ščebetanju »Rdeče kapice«. Čim se je bila dogodila nesreča, je prišla tja in pohitela takoj k preiskovalnemu sodniku: njej je Richard dolžan zahvalo, da se je tako naglo rešil ječe. V Draveilu in Soisyju se je med tem govorilo tudi tako: »Ti Feniganovi so tako bogati... ni nevarnosti, da bi jih dosegla pravica.« Delcrous pa je sam čutil, da se je pregrešil proti svojim prijateljem. Toda kaj zato! Pomagala mu je ljubezen, nekoliko pa tudi njegova precejšnja nesramnost, zato je napovedal svoj obisk že za nedeljo zvečer; morete si misliti, kako se je to tolmačilo pri Clementovih! Rosina Ghuchinova — ki je s svojim a-nonimnim pismom prav za prav povzročila vso to dramo — je čim je slišala u-darec zvonca pri vratih, takoj odhitela v svojo sobo, zaklenila vrata in se od tam ni več ganila. V salonu pa, skozi katerega odprta okna je prihajal iz parka prijeten vonj, je našel mož s črnimi zalizci za vsakega primerno besedo. Njegovi volčji zobje so se blesteli na atlas-ni in polni polti »Rdeče kapice«, in med tem ko je prosil Lydijo, naj zaigra nekaj na klavirju, je dajal Richardu in njegovi materi v roke nekakšen detirambski članek v prilog Feniganovih, ki je bil izšel zjutraj na uvodnem mestu lista »Jour nal de Corbeil« s podpisom »Verax«. Po praznih in mlačnih frazah, ki jih .ie bil članek ves poln ter po njegovih velikih gestah in besedah, je bilo kaj lahko uge-niti pisca. Na nesrečo so bili v isti številki tudi naslednji stavki: »Davi v nedeljo se je brala v kapeli Grosbourga, kakor tudi v vseh glavnih cerkvah okolice, v Draveilu, Soisyju, Risu, Athisu in
Morangisu maša za pokoj duše princa Olomouškega. Po službi božji sta odpotovala vojvoda in vojvodinja d’Alcanta-ra, ker sta oba zelo bolna, skupaj z doktorjem Metzerjem v Engadin.«
Richard je zelo dolgo ogledoval to vest, kakor da bere besedo za besedo ali da prevaja, potem se je pa približal glasovirju in postavil časnik, zloživši ga in označiyši tisto vest z vtiskom nohta, pred Lydijo na stojalo za note: »Seda! vem vse. Glej, za koga si davi molila!« ji .ie dejal s tihim glasom ... »Zanj ie' verjetno, bilo tudi tisto cvetje, ne?«
Dvignila je svoje lepe. tegobe polne oči: »Ah, Richard...,« a ni nehala igrati. In debele kaplje solz so padale na tipke in na njene dolge bele roke. ki so igrale vedno bolj počasi. Nato je dejala z naglo kretnjo:	»Vse izveš... pridi!«
in vstala.
»Kam gresta, otroka?« je zaklicala mati presenečena; onadva sta pa že bila iz salona.
Naslednje jutro, tik pred mašo, je stal Napoleon Merivet, vitez reda sv. Gregorja. na pragu svoje cerkve in pričakoval obiskovalce, klanjajoč se vsem dostojanstveno. Bil je presenečen in vesel, ko je videl, da prihaja Richard Fe-nigan s svojo ženo pod roko, z njegovo drago Mendelsohnovo, vso v modrem, kakor so svetnice na cerkvenih oknih. In med tem ko sta stopala, so golobi letaje okoli zvonika udarjali s porotnicam' dobri starec se je pa zadovoljno se smehljajoč tokrat poklonil nekoliko globlje kakor navadno. V tem njegovem poklonu je bila izražena nežnost in zadovoljnost.	Konec.
Izgovor.
»Zakaj pa ne gre vaša na dobrodelni koncert?«
»Ker je na eno uho gluha!«
»No, saj potem lahko zamaši še drugo!«
Pred blagajno v kinu.
Kratkovidni gospod : »Ali je*se-dež zares prav spredaj?«
Blagajničarka : »Zares, gospod, če bi bili še bolj spredaj, bi sedeli kar na platnu!«
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
1
i
Vaša mladin naj gre v
Zrak in solnce ji dajeta zdravje. Svetujemo Vam: Varujte kožo Vaših otrok z Niveo, kajti Mivea pospešuje tvorenje pigmenta, ki je najnaravnejše in najboljše varovalno sredstvo za človeško kožo.
NIVEA-CREME
2531
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
*
Sprejema hranilne y!oge na knjižice In na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
'Mopmra
O.Luh /bbbgop
Vinotoč
Marijin dvor
za Kalvarijo. Prima viuo Din 10*» in Din 12*»
RANILNICA
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Hajbolj varna naložba denarja, ker jamči xa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in z vso svojo davčno moijo —	— Hr a n i I n i ca isvršu j e vse v denarno stroko spadajoče posle točno inku I a n t n o
Sprejema ;?»«)«■«• - ‘f«»Podružnica: CELJE J IZSI&Lf hranilnica
po najugodnejšem obrestovanju
Izdaja konzorcij »Jtrfcra« v Ljubljani; predstavnik izdajatel'” in "-ulnik: RA D1V0J REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v