LOVENEC. mmmrmm- jh —■(1 M891V1 Političen list za slovenski narod. ffe poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld.. za en meBec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. I naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Ichaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 22. februvarija 1893. Letnik XXI. Državni zbor. Z Dunaja, 21. februvarija. Sedanje zasedanje državnega zbora ima trajati k večjemu do 24. marca. Po veliki noči se snidejo k kratkemu zborovanju deželni zbori, kateri bodo to želeli, da rešijo nekatere važneje in nujneje reči, sredi meseca maja se sni-dete delegaciji, ki letos zborujete na Dunaju, na jesen se še enkrat k navadnemu zasedanju skličejo deželni zbori in sredi meseca novembra se zopet zbere državni zbor, da nadaljuje svoje delovanje. Državnega proračuna za leto 1894 pred novim letom pač ne bo mogel rešiti, ali dolgotrajna letošnja skušnja s tako imenovanim »prikrajšanim posvetovanjem" ga je zmodril8, da se povrne k prejšnjemu načinu in proračun dožene najprej v bud-getnem odseku, kar mu bo pa mogoče dovršiti do novega leta. ako se podvizajo poročevalci. Izmed reči, ki pridejo pred veliko nočjo po dovršeni budgetni razpravi še na vrsto, omenjam zakona o ponarejanju živil, novegt stavbenega reda, ki ga je go-spodska zbornica nekoliko premenila, trgovinske pogodbe s Srbijo, volitve v delegacijo, zakona gledč prodaje soli za živino itd., katerim slede še nekateri drugi manj važni predmeti. Pri zakonu gledš ponarejanja živil nameravajo češki in deloma tudi poljski poslanci iz političnih otirov uasveto-vati toliko prememb, da je dvomno, ali bode vsled tega sploh mogoče, ta tolikanj važni zakon srečno spraviti pod streho. Konservativni klub je danes sklenil, dotični načrt in nameravane premembe v posebni seji pretresati, da vidi, ali jim bode mogoče pritrditi ali ne. Finančno ministerstvo. Včerajšujemu poročilu imam dostavljati, da je med nasprotnimi govorniki vpisan tudi dr. Laginja. Schlesinger je govoril o zlati valuti, katero je primerjal Panami, češ, da bode tudi ona ljudem iz žepa vzela milijone goldinarjev in jih spravila v žepe židovskih bogatašev, kakor so na Francoskem pri Panami ljudje zgubili tisoč milijonov. Dolgo je govoril poljski poslauec Weigel, ki je našteval posamezne zglede v dokaz, kako strogo in neusmiljeno ravnajo finančni uradniki na Gališkem. Minister Steinbach ga je med govorom ustavljal in zahteval imena dotičnih strank, ki mu jih je Weigel naznanjal. Kaiser je poudarjal, da je borzni davek prenizek in je priporočal tudi premembo pristojbin-. skega zakona. Zadnji govornik Promber je na- svetoval povikšaoje uradniških plač. i Danes je prvi govoril minister Steinbach in je zlasti zavračal pritožbe poslanca "Weigelna. Poljaki po njegovem mnenju nimajo vzroka, pritoževati se o strogem iztirjevanju davkov, ker je koncem leta v drugih deželah poprečno le 12 odstotkov zastankov, v Galiciji pa 38. Posebno hud udarec je bil še ta, da so v Galiciji silno pogosti slučaji, ko davkoplačevalci svoje premožeoje prepuščajo svojim ženam, da jim pri eksekutivnem iztirjevanju ne morejo nič vzeti. Za ministrom je prišel na vrsto poslanec P fe i-fer, ki se je pritoževal, da vlada premalo skrbi za vinorejce, katerim ne dela škode samo trtna uš številka 1, ampak tudi trtna uš številka 2, namreč trgovinska pogodba z Italijo, in zdaj še trtna uš številka 3. namreč ponarejenje vina, ki se godi v zaprtih mestih po kletih. Zato priporoča, da naj se pobiranje vžitninskega davka v zaprtih mestih godi po enakem uačinu, kakor po deželi. Govorili so še Waibel, Hofmann, Salvadori, Gess-m a n n. Ko to sklepam, pa govori češki posl. Forma n e k. Za njim bo menda sklep razprave in prideta na vrsto, toda najbrže še le v piihodnji seji, glavna govornika in poročevalec. K preosnovi našega šolstva. Pravico in dolžnost poučevati imajo trije faktorji: stariši, cerkev in država. Vsi ti trije pa morajo poučevati in vzgajati harmonično z ozirom na namen človekov. Stariši imajo prvo pravo na naravni postavi, cerkev je neposredno od Boga prejela to pravo in dolžnost: »Pojdite in učite..." Država ima pred seboj časni blagor državljanov in mora vporabljati pripravna sredstva, da ga doseže. Šolstvo mora biti torej osnovano tako, da vstreza starišem, cerkvi in državi. Šolski zakoni morajo jamčiti to zahtevo. Kako je pa v resnici z našim šolstvom? Ali so naše šolske postave take, da so pravične starišem in cerkvi? O tem smo govorili že na drugem mestu in smo prišli do nikavnega odgovora. Kdor hoče o tem se bolje prepričati, naj bere razprave državnega zbora pri budgetu naučnega mi-nisterstva, posebno govore prof. Suessa in barona Morsey-a. Vendar pa, dokler ne dobimo boljiih postav, si moramo pomagati s sedanjimi, v katerih je pač še nekaj dobrih določil, ako bi se tudi vselej pošteno izpolnovala. Vsak šolski zakon sam na sebi je pa mrtva črka; dobiva pa svojo tvorno moč, svoj dobri ali slabi vpliv od onih faktorjev, kateri ga morajo izvrševati. Ti so: razna šolska oblastva in učitel)i, pojedini in v zborih. Danes spregovorimo le o učiteljih, o drugih pa pozneje. Učitelji so postavljeni v to, da poučujejo našo mladež po zakonitih predpisih. K temu so potrebne posebne zmožnosti in lastnosti. Teh si pridobivajo nekoliko na raznih učiliščih, nekoliko pa tudi po lastni skušnji in zasebnih študijah in po skupnem korporativnem medsebojnem občevanju. Naše visoke šole, katere nam vzgajajo naše profesorje in učitelje, so v nezanesljivih rokah, ker prevladuje na njih židovsko liberalni živelj. Ako 8e naši bodoči profesorji morajo gibati v taki atmosferi, ni čuda, da se nalezejo celo nehote tacih slabih nazorov. Mogoče je sicer, da obvaruje dijaka poštena družba, domači vpliv, materina molitev in milost božja pred najhujšim, a prav brez slabih nasledkov je malokdaj to dijaško življenje na naših univerzah. LISTEK II. Šolska podoba. »Šest pripoveetij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novo8elc. (Dalje.) Tako je on deloval. Nikdar ni nehal, nikdar se utrudil. Boga je molil: >0 Bog, odpusti mi grehe in ohrani me zdravega, dokler si mi življenje daroval!« Id Bog ga je skupaj z ženo obdaril z zdravjem. Ali ko mu je žena imela po našem računu tako petinpetdeset let, začela je nekaj bolehati, vsako jutro bljuva, a čez nekoliko mesecev so jo tudi noge začele otekati. Ne more več niti kruha zamesiti. »Hoče mi«, pravi, »duša skozi nos zlesti.« Težavno ji je vsako delo in najrajši bi bila vedno ležala. Ne toži Se ravno nikomur, ali popu je pala neka težina na srce in črne misli mu prihajajo na pamet, da bo zgubil družico. V strahu je jako in po noči večkrat vstaja. Hodi sam po dvorišču in prisluSkava pri oknu. Ali popadiji je bilo čez nekoliko tednov vedno hty«e. Bolečina je seveda tu pa tam popuščala, ali noge so otekale vedno bolj, prijelo se je tudi gori života in večkrat omedli. Vedno je slabša in neko noč čisto zboli. Prišle so nekašne bolečine v križe in vsa se v klobčič zvija. Sedi pop pri postelji in ne giblje se. Šepetava samo molitve, a popadija se počasi zar veda. Stoka samo in moli Boga, da bi jo k sebi vzel. »Kaj bi počel?« Naenkrat se popadija prime za pas, zakriči : in vsa porudeči. Pop okameni. »Pošlji«, reče ona, brž po Ikonijo Markovo.« Pop zbudi Dimitrija, kateri tekoč odide k babice Ikonije hiši, a sam se zopet vrne k popadiji. Bolečine prihajajo na mahove in vedno bolj i pogosto, ali kadar popustijo, ona se zaveda. Sramežljivo pogleda popa, a na licu se ji vidi neka plašljiva spokojenost. Potem se bolečine zopet pomnožijo. Pride tudi Ikonija in poša veli popu, naj gre ven, a sama ostane z Ikonijo. Že je svital prvi dan Binkoštij. Vsedel se je pop na klopico v dvorišču, podprl sivo glavo na roki in se ne giblje. Naenkrat se mu zasveti v glavi. Skoči s klopice in se nasmehne, a v istem času začuje drečanje malega deteta iz sobe. On poklekne na travo in moli Boga. Dan se še ni pošteno naredil, a že cela vas vč, da se je pri popu našlo žensko dete. Veselijo se ženske in možje, oblačijo se praznično in prihajajo v cerkev. Poljubujejo popu roko in čestitajo. A on se jo čisto pomladil. Blagoslavlja vse po vrsti, a Dimitriju zapove, da vse cerkvene nogavice, platno in robje znosi v cerkvišče in razda vse siromašnemu ljudstvu. Svečana služba božja je bila ta dan in pop je krasno pel. A po službi božji je vse veselo kamor-koli pogledaš. Polna je tudi krčma, in pa neprenehoma nazdravljajo popu in njegovi hiši. Našel se je tudi neki šaljivec, kateri je nazdravil »cerkveni popadi-diji«, ali Krsto Zamlata zamahne in mu da zaušnico, da se koj ne tla zruši, a razžaljeno ljudstvo vzklikne: »vdari, posvetila ti seet ohtatirili in glteovati za Vladno predlogo. ŠansibH*. Ta državi pride krinilfi popolnoma v angleške toke. S sultanom so še Angleži že pb-godili, m tudi ie prevzeli vodstvo vtiahjlh stVarij, vojski, financ 1A f>i policije dkfasibirske države. Z jedno besedo, vsa tijttivi je 2e v Angleških rokah, sultan je eiifib po iifieriti še vlad&r. Vodstvo ocenjenih dHiavnih jSoSloV ptevteli So že štifjd ittgleški višji uradniki. Sultan Kode pa dobivKl od An^lij« precejšnjo peniljt); kakor razni indijski kbeii, kateti so Adgliji t prid ddrelli vladšnju. Tfc vspeh angleške diplomacije je Htid udarec z4 Nemce. Bližti Sansibara imajo svoja »iJfeodjio-afriška posestva in Režali so na to, da si jitN še eiti*i§tottf 4fiavo. Nemei nimajo sreče v koionijalnf politiki, povsod jih prebite Angleži ali Fralieozi. Nemške naselbine v Afriki {gube mnogo veljrftfe, ker se * fijife bližini otrdijo tifco nevarni konkjfrentje, tltto so Angleži. Posebno Všo trgovino bodoAngleij potegnili nš-se. - •• .......z-z.z ....J:, (erkmi letojfk Leon XIII. in Franc Jožef I. — živela! N« čas« 3v. očetu povabili so prevzvišeni knezo-škof v nedeljo na kosilo prečast. stolni kapitelj in častne kanonike, ter so ob tej priliki nazdravili sv. očetu in presvetlemu cesarju. V nastopnem podamo vodilne misli teh napitnic. „Med raznimi voščili, ki sem jih vsprejel te dni za sv. očeta, poudarjalo se mi je pogosto in z raznih stranij, da je škofovska petdesetletnica redka sreča, ki zasluži posebno pozornost in čestitanje. ■ Dogodi se pač ne redko, da kak duhovnik praznuje j petdesetletnico mašništva; redko, jako redko pa se zgodi, da kak škof praznuje petdesetletnico svojega škofovskega posvečenja in s tem slavi spomin tre-notka, ko je s škofovskim dostojanstvom sprejel tudi j škofovsko breme. Ta sreča doletela je sv. očeta Leona XIII., škofa vseh škofov. Brezdvomno je nekak poseben znak božje modrosti, ki vse modro vodi in pripelje : k namenu, da je osobito v zadnjih časih poslala | sv. cerkvi dva papeža, katera je obdarila z visoko starostjo, iu ki sta si po svoji ljubeznjivosti in plemenitih svojih osebnih lastnostih pridobila ljubezen, spoštovanje iu priznanje celega sveta. To je pose-ben znak božje previdnosti, ki vlada celo cerkev. , In da ostanemo pri našem slavljencu, rečem, da se mi zdi, kakor da bi praznovali danes drugi praznik ! razglašenja Gospodovega (Epiphania). Kakor je zvezda i — zvezdo nahajamo tudi v grbu papeževem — pa-gane, to je take, ki niso pripadali izvoljenemu ljud-j stvu, pripeljala k jaslicam Izveličarjevim, tako obrača Leon — „luč z neba" — pozornost celega sveta nd-se ter ga sili k občudovanju, spoštovanju in uda-nosti: ne le katoličani proslavljajo Leona, ampak | proslavljajo ga kristijani sploh, tudi taki, ki v njem ' niti ne spozuavajo svojega glavarja; slave ga never-i niki, celo pagani. Tako je postal zares zvezda za ! vse ljudi, za celi svet; zvezda, ki kaže na kraj Izveličarja, na njegovo sv. cerkev, katere srce ! je papež. Ako je v zadnjih časih močno se povzdignilo češčenje božjega srca Izveličarjevega, je to pač vesela in osrečujoča prikazen v cerkvi božji. Enako veselo je dandanes izredno češčenje, ki se skazuje tudi telesnemu sreu sv. eerkve, papežu, zlasti v našem času, ki tako pogosto in silno ščuva, če tudi ne proti osebi papeževi, pa vsaj proti stvari, I katero papež zagtbi)&. Navdahnjen vsikdar globokega spoštovanja in j goreče ljubezni do sv. očeta smatral sem si tudi . kot škof za srojo dolžnost, ljubezen, spoštovanje in J udanost do sv. očeta na vso moč gojiti in pospe-| ševati. Globoko ganjen današnji dan, prosim Vas, prečastiti gospodje, da to ljubezen, spoštovanje in udanost neutrudljivo vcepljate tudi v srca vernikov ter tako verno ljudstvo bolj in bolj združujete 8 telesnim srcem sv. cerkvene papežem, od katerega prihaja vse življenje. K&kor je namreč srce tisti del človeškega telesa, ki daje vsem udotn življenje, ker polje po žilah v&nje svojo kri ter na ta način hrani, oživlja in daje rast in gibčnbst vsem ndom, tako je v telesu sv. cerkve rimski papež sree, ki mogočno polje odrešilno kri milosti Gospodove pd žilah SVo-jih, po škofih in duhovnikih, ki so v žveži in edinosti s papežem, v vse ude ev. cetkve, v vee vernike po celem katoliškem svetu, ter jitfl tako vceplja edino pravo življenje. Tfeko praznujem jaz danes to pi^eieib slavnost ter seiii naprosil tiidi VI«, prečastiti gospodje, da nekško i dotaačem, drilžitiskedi krbgU ptažntljefe t menoj ta praznik v ljubezni, spoštovanju in tldd-nosti do sv. očeta ttidi sedaj (>ri škrotadem ottedu, ko Sle to storili z tnedoj dbpoldhe v cerkvi. Bodi [itvi £otod in žttčetek Sipltnic katerikoli, jaz 4t>6ttihjatii ae dane« besed kjiostoioviti: „Ali 1 jeste, alt pijete, ali kij dttiiegk delate, storite vde 1 v čAit božjo !4 Obilje t uhiaii.) Priloga 48. štev. »Slovenca" dxi6 22. februvarija 1898. Da, t čast božjo iu v čast božjemu namestniku na lerolji dvigam čašo na zdravje Njegove svetosti papeža Leona XIII. Gospod B g ohrani naj v svoji previdnosti še mnogo let v blagor cele sv. katoliške cerkve, v blagor tudi vsem, ki so mu ob tej slav-nosti kftkorsikolibodi izrazili svoje spoštovanje iu svojo udanost. Gospod, pravim, naj obrani še mnogo let Leona XIII., našega očeta, našega učenika, naša iuf, našo zvezdo! Svetemu očetu Leonu XIII. — slava I" Takoj po tej nspitnici nazdravili so prevzvišeni presvetlemu cesarju nekako tako-le: „Bazven papeževe petdesetletnice imamo pa danes še drug važen uzrok, da se prav iskreno zahvalimo Bogu. Ravno včeraj preteklo je štirideset let, ko se je stegnila zlobna roka ter stregla po življenju našemu presvetlemu cesarju. Toda roka božja je uničila peklenski naklep ter ohranila dragoceno življenje našega preljubljenega vladarja. S tem odvrnila je previdnost božja od ljube nam Avstrije največjo nesrečo, ki bi jo bila mogla zadeti. Da, sreča Avstrije je naš vladar in naša cesarska hiša sploh; smrt Avstrije pa bi pomenila zguba naše vladarske hiše; bila bi največja nesreča za vse avstrijske narode, podebno pa še za nas Slovence. Le ozrimo se okrog po svetu in poglejmo države, bi so zgubile svoje postavne dinastije. Poglejmo na Francosko itd. Uboge države pognale so s postavnimi vladarji čez mejo tudi mir in srečo in zado-voljnost. Iu kako se godi po teh državah sv. cerkvi? Kaj bi bilo pri nas s sv. cerkvijo brez naše vladarske hiše? Da, s hvaležnostjo do Boga moramo se vsikdar spominjati našega presvetlega cesarja, ki vkljub žalostnim razmeram — ker ne moremo tajiti, da tudi pri nas ni marsikaj tako, kakor bi moralo biti — blažilno vpliva v prospeh sv. cerkve, in se imamo sploh za marsikatere dobrote, katere vživamo v Avstriji, le njemn zahvaliti. Ni mi treba omenjati brezštevilnih darov, katere siplje neprestano po celem cesarstvu, in so tudi znane javnosti, ampak rečem lahko še več, da je čuda dobrot, katere deli njegova roka na vse strani, ne da bi svet z&me vedel; dobrot, katere mu narekava katoliško njegovo srce. Zatorej, ako ljubimo Avstrijo, ako ljubimo naš slovenski narod, želeti moramo prav iz globočine srca, naj obrani dobrotni Bog našega ljubljenega vladarja zdravega še mnogo, mnogo let. Zato Vas vabim, prečastiti gospodje, da z menoj vskliknete: Slava Njegovemu Veličanstvu, presvetlemu cesarju !" Papež Leon XIII. (Govoril v rokodelskem domu vodja g. Fr. Povše.) Prav danes je 50 let zatonilo v minljivem toku časa, ko je naš tako častno vladajoči sv. oče Leon XIII. sprejel v cerkvi sv. Lovrenea v Rimu posvečenje v škofa. Spominjam se še petdesetletnice mašuištva, katero je pred 5 leti praznoval sv. oče Leon XIII., in v spominu nam je, kako je vesoljni katoliški svet se rado val te prelepe slavnosti in iz src vseh zvestih katoliških sinov kipele so k nebu srčne molitve, da bi bili toliko srečni, da bi mogli tudi petdesetletnico škofovstva proslavljati. In milostni Bog uslišal je te prošnje ter danes smo tako srečni, da moremo praznovati gotovo redko slavnost in občudovati milost božjo, vsaj so tolikokrat sovražni listi po svojih časopisih zagnali hrup, da so sveti oče Leon bolehni in onemogli. Osivel starček blizu 70 let, ko sleherni skuša v miru preživeti svoja leta, prijel je Leon XIII. za krmilo sv. katoliško cerkve in s čudovito silo in vitrajnostjo krmari sv. oče srečno Boga v ča9t in sr. cerkvi v srečo in slavo I Ali se ne vsiljuje misel, da tu čuva višja moč božja, ter da se prav pri sv. očetu Leonu XIII. ob-istiuijo besede Gospodove: „Jag hočem ostati z Vami vse dni do konca sveta." Tako smemo tedaj trditi, današnja slavnost ni le časten dan za jubilarja na rimskem papeškem prestolu, ampak je tudi dan radosti, sreče in navdušenja za vsako katoliško čuteče srce! Le pičli čas mi je odmerjea, zato moram v skromnih besedah opisovati življenje in delovanje jubilarjevo. Iz njegove mladosti naj bode omenjeno le-to, da mu je bila mati jako skrbna odgojiteijica, ki je je že v mladostno srce malega Joahima Vincencija mala vcepiti zrnje prave pobožnosti in božje uda- njsti. M*adi Joahim bil je srečen, vsaj čuvali so ga angelji varuhi in izr.dna materinska ljubezen čuvala in bedila je vedno nad mladim Joahioom I Da je tako odgojen mladenič imel le eno željo in hrepenenje, in to, da postane mašuik, s tem služabnik božji, je pač uml|ivo. In ros je Joabim grof Pecci že kot teolog zaslovel po svoji izredni nadarjenosti in veliki pobožnosti. Komaj v mašnika posvečen zbral ga je tedanji sv. oče papež Gregor XVI. za imenitue službe. Še mlad prelat prevzeti je moral težavno vlado provin-cije beneventske in tu pokazal je toliko spretnost, da je papež Gregor komaj 331etnega prelata Joahima poslal za svojega nuncija k belgijskemu kralju; ob enem imenoval ga je nadškofom in že na tem mestu pokazal je mladi nadškof, kolike spretuosti je mladi diplomat! Toda Bog ga je namenil učenega škofa, da služi blagru duš in papež Pij IX. poklical je nuncija, da prevzame veliko škofijo perugijsko, katera je bila toliko srečna, imeti takega skrbnega višjega dušnega pastirja lepo vrsto let in res zaslovela je ta škofija kot vzor vsem drugim škofijam. Le v kratkih potezah naj navajam iz njegovega škofovskega vladanja, da je kot prvo nalogo si stavil versko življenje v ljudstvu 8i utrditi. Zato je posebno skrbel za snovanje katoliških družb, in spodbujal je svoje vernike k vztrajni molitvi ter jim priporočal častiti sv. Mater Božjo, to zvesto pomoč kristijanov. Toda nadškof Pecci ni le moliti učil, ampak posegel je s polno roko vmes, kjer je videl potrebo za to. In smililo se mu je ljudstvo, katero je bilo v denarni stiski in suŽDOsti ter odvisnosti od bogatih mogotcev in oderuhov, zato je ustanovil ljudsko posojilnico, katera je bila res blagoslovljenega vspeba. Ko je vladala huda lakota, postavil je pred svojo palačo dolge vrste miz, na katerih se je nahajalo polno jedil, namenjenih njegovim ubožcem stradajočim. Da je tak blag oče moral zadobiti vseh srca, je pač umljivo. Toda nadškof Joahim videl je, da treba že pri mladini pričeti z delom krščanske zavesti. Zato je iskreno skrbel za ljudsko šolstvo, pa tudi za višjo omiko in silno veliko se ima zahvaliti ondotno vseučilišče nadškofu Joahimu za svojo slavo. Največja skrb pa mu je bila vzgoja vrlega du-bovškega naraščaja; zato je posebno pospeševal teo-logiške študije in skrbel, da so bili njegovi teologi i in duhovniki polni navdušenja za prelepi poklic • služiti Bogu in dušnemu blagru vernih katoličanov. Z rezko besedo in ostrim peresom bil je škof Joahim vztrajen boj proti revolucijonarnemu libe-ralhmu, ki se je jel širiti osobito po laških mestih. Neusmiljeno je sovražnikom trgal krinko raz obraz, vernikom dokazoval, da sovražnikov ne vodi ljubezen do ljudstva, ampak le njih sovraštvo do sv. cerkve. In v svoji okrožnici kar naravnost nadškof Joabim p še vernikom: »Varujte se jih, vsaj prostozidarji laški sami trde, da njih cilj je oni, katerega uči Voltaire, to je revolucija in popolno uničenje svete cerkve in krščanske ideje." Nastal je proti njemu velik hrup, toda nadškof : Joahim klical je v tem boju, kdor je za Kristusa, ' ta za meuoj! in v njegovi škofiji vzplamentila je iskrena navdušenost za sv. križ in vero sveto. Brez miru in presledka čul je iu z gorečnostjo apostelja in pogumnostjo mučenika in s krepko roko pravega junaka branil je svetinje sv. vere. Ni čuda, da je papež Pij IX. toliko zasluženega nadškofa odlikoval ter ga imenoval za kardinala. (Konee sledi.) Papeževa petdesetletnica. Iz Tržiča 20. t. m.: Vem sicer, da bode cenjeni »Slovenec" iz mnogih krajev dobil poročila, kako so praznovali tu in tam slavnost slavnega sv. Očeta Leona, vendar pa prosim, dovolite tudi meni nekaj besed. Slavno naše županstvo je oklicalo in priporočilo razsvetljavo na soboto večer 18. t. m. I In res so se na večer še pred slovesnim zvo-njenjem začeli oglašati streli topičev, in slovesno oznanjati na bližnjih vrhovih kresovi slavo »luči z ueba" Leonu XIII. Kmalu pa je bil ves trg prelepo razsvetljen. Nekatere imenitnejše hiše so kar tekmovale, kako bi bolj pokazale tudi po zunanje ljubezen do namestnika Kristusovega. Ko je pa domača godba zaigrala »Papeževo himno" pred prelepo razsvetljeno podobo sv. Očeta na župnišču, brala se je vsem radost in navdušenje na obrazu. — Kar je pa čez vse veselo, je pa sicer v naglici prirejena, vendar pa zelo prisrčna šolska slavnost drugi dan 19. t. m. Šolska mladina se je zbrala pred deseto uro v šoli in prišla potem s svojo zastavo pod nadzorstvom gosp. učiteljev in gdč. učiteljic k slovesni službi božji. Po službi božji pa so se otroci zbrali zopet v lepo okrašeni šolski sobi pred praznično ovenčano podobo sv. Očeta. Tukaj je v prisrčnih in navdušenih besedah pojasnil gospod šolski vodja otrokom namen slavnosti, naj tudi šolska mladina pošlje zlati dar sv. Očetu, dar pobožne molitve za Njega in vso sveto cerkev katoliško, saj Bogu še posebno dopada molitev, ki prihaja iz nedolžnih src. Ko so na to otroci vidno navdušeni zapeli vsi veseli papeževo himno s spremljevanjem harmonija, so potem vsi skupno molili na glas za sv. Očeta in tako precej izpolnili željo slavnega vodstva v slavnostnem govoru. Gospoda katebeta preskrbela sta otrokom tudi spominkov na ta dan. Slavnost je bila končana. Kar je pa slavnost storilo tako lepo, je to, da vlada tu pri nas lepa vzajemnost in prijaznost gospodov duhovnikov, učiteljev in učiteljic. — Sola pri sveti Ani obhaja to slavnost, kaker čujemo prihodnji četrtek 23. t. m. —aki. Leonova slavnost v Celovcu. Iz Celovca, dnd 20. februvarja. Pravijo in pišejo, da je Koroška (nepremagljiva?) »Hocbburg" nemškega laž:-liberalizma. No, da tako besedičenje in pisarenje ni brez pomena, je pokazalo tudi letošnje Leonovo slavlje! Kako so se povsod gibali, da bi čim sijajnejši obhajali pomenljivi ta dan, da bi dali iskrenim čutilom veren izraz! Kako so posebno v sosedni Kranjski tekmovali vsi stanovi, javni zastopi in mnoga društva, da bi počastili slavnovladajočega namestnika Kristusovega ob njega redki škofovski petdesetletnici! A v ^liberalnem" Korotanu? Da bi se ganil tem povodom kak javen zastop, da bi tekmoval« društva itd. v slavi ji sv. očeta, — brr! Saj je pa-peštvo našim mogotcem že davno „iiberwundener Standpunkt!" Kjer je treba postaviti kake .schul-vereinske" junake ali ultra-nemške Abrahamoviče, tam se pač hitro navdušč naši Germani, a da bi počastili sv. očeta? — čemii, smo »liberalni?! Obžalovaje moramo pa tudi omeniti, da se je i od pristojne strani bore malo storilo za dostojno proslavo petdesetletnice škofovanja Leona XIII. V mnogih cerkvah se ta redka slavnost niti oznanila m!! Potemtakem pač: diffic le, satjram non scri-bere ..." Nekoliko pa se je slavni Leonov dan obhajal i v Celovcu in sicer dopoldne v stolni cerkvi. Mil. g. knezoškof Jožef so imeli ob '/»10 uri slovesno propoved. Govorili so 1. kaj nam je napež, 2. kaj je osibito Leon XIII. katoličanom. Za tem so mi-lostljivi služili slovesno pont-častitemu gosp. dekanu I. Krese-tu izjavil svoja najudanejša voščila za sv. Očeta povodom njihove petdesetletnice s prošnjo, naj je sporoči na kompe-tentnem mestu. — Dalje se nam poroča, da je c. kr. okrajni šolski svčt v seji dn4 16. t. m. sklenil, da praznujejo vse šole škofovsko petdesetletnico papeževo dne 24. t. m. s tem, da imajo ta dan prosto ter se vdeleže sv. maše. (Ljubljanska trgovinska in obitniška zbornica ) O pobiranji doneskov, katere je v pokritje troškov ljubljanske trgovinske in obrtniške zbornice plačevati ta leto 1893., javljamo, da je trgovinsko ministerstvo odobrilo proračun te zbornice za leto 1893. v za- | htevanem znesku 8652 gld. ter dovolilo, da se po-trebščiua pokrije s priklado v znesku dveh krajcarjev na vsak davčni goldinar od pridobnine, merovine in dohodnine z izvanredno priklado vred pri tistih, ki imajo volilno pravico. Zajedno je naročeno c. kr. glavnim davčnim uradom in davčnim uradom, kakor tudi mestnemu magistratu ljubljanskemu, da poberejo donosne deleže ob jednem s cesarskimi davki o pravem času iu vsaj do konca decembra 1893. leta, in sicer, ako bi trebalo, s pomočjo postavnih posilnih sredstev od vseh, ki imajo pravico voliti v trgovinsko in obrtniško zbornico ljubljansko. („Res carinthiacae.") Iz Celovca dne 20. februvarija. Šolskim vodjam slovenskega dela beljaškega okraja je došel sledeči za koroške raz- > mere pretuačilni dopis: „Št. 269 Okr. šolski svet. Šolskemu vodstvu v . . . . Šolskemu vodstvu se naroča, naj do 6. februvarija 1893 semkaj sporoči, v katerem jeziku se na tamošnji šoli poučuje krščanski nauk, zlasti ali se pri tem tudi ozir jemlje na nemške otroke in znanje nemščine pri otrocih višjih letnikov ali ne. Okr. šolski svet v Beljaku, dne 30. januvarija 1893 Predsednik: dr. H-rmann."— Dobesedno jednako vprašauje je razposlalo tudi c. kr. okr. glavarstvo v Celovcu. Doslovno navedeni «dlok pa je nov dokaz, kako se — recimo — na Koroškem zatira nemštvo I Tedaj zopet nov napor sa še hujšo germanizacijo, nego se vrši seda; I Ze »davna so zagrizeni naši nasprotniki izbacnili slovenščino iz ljudskih šol. Slovensko ljudstvo plačuj sicer voljno drage šole in pitaj Bvolksbildnerje", ki smatrajo za svojo jedino nalogo, da vtepajo šolski mladini kolikor toliko nemških nerazumljivih besed v glavo. Iuače povsod priznana resnica, da je vspešen pouk v ljudski šoli mogoč le na podlagi | materinščine, koroškim nemčurskim mogotcem ne Tal j 41 Da je v takih odnošajih katehetom skoraj nemogoče doseči ugodnih vspehov, da ljudska šola aploh ne doBeže svojega smotra, je očividoo. Vero-učitelji morajo pa, da svojim učencem bolje razlagajo verske resnice, posluževati se slovenščine. Tudi to hoče kruta sila liutih nasprotnikov zabra-niti, kakor kaže navedeui ukaz! I veronauk naj po ukrepib koroških šolskih oblastnij služi le v to, da se slovenska mladež čim hitreje — ponemčuje, da «e tako že po ljudski šoli gladi pot za „Siidmarku itd.^in da »Sthulvereinu" ni treba trositi novcev M Koroškem I Ali potemtakem šola doseže svoj ♦IRoter .»versko-nravne vzgoje", se li otroci v šoli kaj koristaega nauče, to v«e je liberalnim mogotcem deveta briga 1 Da se le ponemčuje, pa so zadovoljni I — Še drugo stran ima goruji ukaz. Šolska vodstva se postavliajo za nadzornike v»roučiteljev! Kako ugcdna pril ka, da se budi uasprotniki duhovščine, kakeršni so večinoma naši učitelji, prav „nach Herzenslust" maščujejo nad ueliubimi jim duhovniki ter jih očrnd na višjih mestih! — Kolika skrb do nemških otrok preveva dalje navedeni odlok! Kako skrbno se poprašuje, ali se pri krščanskem nauku ozir jemlje tudi na nemške otroke. No, v tem oztu sme okr. šolski s\et, — ki se bore malo zmeni za to, da se na stotiue slovenskih otrok prav nič ne Jemlje ozir", — biti pač utolažen! D.i bi le učitelji na slovenske otroke v slovenskih šolah jemali toliko ozira, kolikor se zmenijo slovenski gg. dukovniki za p o-s a m e z n e nemške šolarje, mi bi bili lahko zadovoljni! Scer pa upamo, da se bode označeni odlok n« pristojnem mestu in od poklicane strani kar najodločneje zavrnil! —m— (Osemrazredna dekliška šola pri sv. Jakobu) je pretečeno soboto prav spodbudno obhajala slavnost škofovske petdesetletnice sv. očeta Leona XIII. v šoli in v cerkvi. Že ob polosmi uri so bile deklice zbrane v šolski dvorani, ozaljšani s podobo sv. očeta Leona XIII., katera je bila za ta dan prijazno okrašena. Gosp. katehet J. Smerekar pozdravi zbrane učenke ter razloži pomen današnje slavnosti. Po-vdarjal je g. katehet tudi očetovsko naklonjenost in ljubezen, kakoršoo imajo sv. Oče do naše vladajoče habsburške hiše. Omenil je spoštovanja, kakeršno je presvitli cesar Franc Josip I. pri raznih prilikah pokazal do sv. Očeta. Spominjal se je šliridesetlet-nice, kar je znani budodelnik hotel cesarja zavratno usmrtiti, pa Bog nam je cesarja obvaroval. Končujoč svoj nagovor, povabi vse pričujoče, da zakli-čejo „8lavau sv. očetu L?onu XIII. in presvitlemu cesarju. Po nagovoru razdeli g. katehet s čč. učiteljicami vred učenkam spominke škofovske 501etnice sv. očeta Leona XIII. (Is Stareloke 20. febr) Zopet smo imeli priliko opaževati, kako hvaležna hči je „mati fara" svojemu duhovnemu vrhovnemu očetu Leonu XIII. — Kakor drugekrati ob jednakih prilikah, tako je tudi zdaj ob 501etnici pepeževi javljala na razne načine svoje veselje in vdanost. Poleg zaukazane tridnevnice, koje se je dokaj ljudstva udeleževalo, bila je v soboto zvečer vsa vas sijajno razsvetljena. Komaj ste se posvetili duhovniški hiši v obilnih lučicab, že je bila hiša za hišo po fari na razne načine razsvetljena. Pred hišo gospoda župana stal je čez cesto slavolok v obilni razsvetljavi z napisom. „50 — Živili Leon XIII. ' Ljudje so čudeč se kar postajali pred njim. Starološkega gradu stolp se je posebno odlikoval z mnogobrojnimi lampijoni, kar je v nočni tmini prav divno odsevalo. Ko se je po odzvonilu „ Ave Marije" farne cerkve zvonik zalesketal v 80 lu-čicah, pričelo se je milodoneče slovesno pritrkavanje zvonov farne in poddružnih cerkva, kar je celo uro trajalo. Tudi Cerengrobske cerkve zvonik je bil bogato razsvetljen. Zgali so so tudi kresovi na mnogih krajih. Da sploh vse je pričalo veselje, hvaležnost in udanost .matere tare" otrok, kateri so so tudi v nedeljo prav v obilnem številu slovesne službe božje ob 9. uri vdeležili. Cim bolj divja sovražna moč zoper sv. cerkev, tem tesneje se je oklepajo verni njeni otroci! (Iz Jesenic.) Vem, da se je po vsem katoliškem svetu dostojno slavila res redka slavnost petdesetletnice škofovanja sv. očeta Leona XIII. Pa tudi Jeseničani nismo ostali v ozadju. V soboto 18. t. m. imeli smo krasno razsvetljavo. Komaj je odzvonilo „ Ave Marija", se je razsvetlil ves trg v neštevilnih lučicah. Ktj tacega morebiti na Jesenicah še ni bilo. Raz zvonik je visela velika svetla zvezda predstavljajoča „lomen de coelo". Tudi zvonik savske cerkvice je bil kaj lepo razsvetljen. Najlepše okrašen pa je bil brez dvoma župnijski dvorec. Veliko število lučic, transparentna podoba papeževega grba in štiri velike zastave, vse to je napravilo na gledalca mogočen vtis. Pa tudi druge hiše na Jesenicah, na Savi, da celo v Rovtih pri sv. Križu bo bile razsvetljene. In kresovi, g. urednik, ko bi jih vi videli I Ogromen kres je gorel na Piavškem Rovtu in ravno j tako velik tudi na Mirni; tudi Mužakla ni bila brez njega. Pa ti trije kresovi niso biU edini. Poleg teh jih je gorelo še več man ših na faznih vrhdh. Z višine poleg župnijske cerkve pa so ves večer grmeli topiči. — Komaj je ura odbila sedem, pridejo 8 Save v lepem sprevodu tovarniški ognjegasci z ba- klami in lampijoni pod poveljstvom g. A. Poecha na čelu z vrlo savsko godbo. Gredoč mimo hiše g. poštarja Schrey-a jih naenkrat obsije čarobna bengalična luč. Pred župniščem sa ustavijo in pevci sa-poju veličastno papeško himno s spremljanjem godbe. Ko odpo;6 tri kitice omenjene himae, zdpet odkorakajo proti domu na čelu jim godba igrajoča mičae koračnice. Tako smo Jeseničani pokazali ta večer svoje veselje iu mislim, da je ta krasen večer i« are vseh vrela proti nebu iskrena prošnja: „Bog ohrani še mnogo let našega častitega jubilanta Leona XIII.! — Se nekaj. Ljudje, ki hodijo od nas v Ljubljano, trdijo, da imate v Ljubljani več snega nego pri nas. To je menda res. Danes sem nabral v Rovtih kaj lep šopek trobentic (pri nas jim pravimo „trkončice") in teloba (po uaše „kurice"). (Wekerlefalva ) To milozvočno ime se je izbrala neka vas v županiji Bač Bodrog, ki se je dosle imenovala M e t k o v i č. Ministerski predsednik naše lju-beznjive sosedne Mažarske je seveda z veseljem dovolil, da se tako njegovo slavno ime še bolj proslavi. Dosedaj je imelo selo slovansko ime, prebivalci pa bili že dalj časa sem in ostauejo še na dalje — Nemci! (Iz Železnikov): Dan petdesetletnice škofovanja papeževega smo tudi pri nas praznovali s svojimi skromnimi močmi. V soboto in nedeljo zvečer smo kurili kresove; v soboto zvečer so domači pevci pčli na trgu pred cerkvijo več pesmij, med njimi himno papeževo; šolski notranji prostori* so bili okusno ozaljšani, in čast. g. župnik je razdelil med otroke več knjižic, da se otroci spominjajo tega slavnostnega dn6. V nedeljo se je celi dan razlegal tudi Btrel. (Iz Šentpetra na Krasu) se nam piše: Petdesetletnica papeževega škofovanja vršila se je pri nas izvanredno slovesno. K tridnevnici, katera se je pri nas praznovala popoldne ob 5. uri, prišlo je vsak dan toliko ljudstva, kakor ob nedeljah. Ob sklepu tridnevnice, v soboto zvečer, bila je razsvetljava. Krasno razsvetljeno bilo je poslopje južne železuiee po prizadevanju n&Šega občepriljubljenega gospoda načelnika, kateri nas pa ima, žal, v kratkem zapustiti, — preseli se v Ljubljano za načelnika ondotne postaje. Dalje naj omenjam vse naše narodne gostilne, osobito pa še parno pilo in poslopje našega novega župana g. Križaja, šolsko poslopje, župni dvorec in cerkev, katera je bila razsvetljena z bengaličnim ognjem. Prižgani kres na griču nad Šant-petrom in raketi, ki so blizu njega visoko v zrak prasketali, pričali so verno udanost in katoliško čuteča srca naših Pivčanov. Omenjam naj tudi, da so bile tudi vse druge hiše lepo razsvetljene, — sploh, navdušenost bila je splošna. Ce k sklepu še omenjam, da se je zlasti šolska mladina, kakor tudi drugi verniki, v mnogem številu udeležili v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj sv. sakramentov v dušni blagor svoj ter v prid sv. očetu, spolnil sem svojo poročevalčevo dolžnost o omenjeni slavnosti. (Papeževa slavnost na tukajšnjih dekliških Šotah pri čč. mm. uršnlinkah.) Kaj slovesno in spodbudno so uršulinske dekliške šole minolo soboto obhajale slavnost škofovske petdesetletnice sv. Očeta. Papeževa zastava je z nad cerkve vihrala ie na vse jutro, ko se učenke praznično oblečene hitele v šolo. Ob osmih je imel g. katehet Merčun najpoprej slavnosti in otrokom primerno prisrčno pridigo, potem sv. mašo z blagoslovoma in zahvalno pesmijo. Prav veličastno je donela po prostorni lq>i nunski cerkvi papeževa himna, katero so otroci navdušeni peli nekaj precej po pridigi, nekaj >pa ia sklep cerkvene svečanosti. Ko je sv. opravilo v cerkvi minulo, zbrale so se učenke v ozaljšani -sobi VI. razreda k šolski slavnosti. Napravljen je hil tukaj kar cel oder, — na steni podoba sv. Očeta Leona XIII. vsa ozaljšana — in spodaj cvetlic in zelenja kar cel vrt, in tukaj so ie bili pripravljeni vsi ndeli sveta" živi — Evropa, Azija, Afrika, Amerika, Avstralija, dalje XIX. stoletje živo in zraven letošnje leto, med vsemi pa uajčastitljivejša cerkev katoliška tudi živa, s tiaro na glavi in kelihom v roki, pod podobo sv. Očeta pa dva angela (tudi iiva) klečeča iu blazino držeča, na kateri je ležal lavorov venec, s katerim je cerkev konec igre podobo Očeta ozaljšala. Deklamacije, petje, ogovor g. kate-heta, posebno pa prelepa igra, katero so v popolno zadovoljnost koslimirane pridne učenke igrale, da «e je bilo prav čuditi, da so mogle v tako kratkem času, kakor so ga imele, se toliko naučiti, — vse skupaj je pripomoglo, da se je šolska slavnost prav sijajno vršila. Da smo se, ko smo praznovali alavlje gla- vaffa Sv. cerkve, kot zveSti Avstrijci p« tem tddi spominjali ljubljenega cesarja, kateri je bil ravno ta dan ptM 40 Isti od ilcfUita tpke napaden, fcakof je g. katehet v ogovoru opoin'fiil, — se šžmio ob sebi razume, in iz nedolžnih otroških grl je prai iz *rca kipela himna: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! — V spomin na današnjo slavnost so vsi 6tfoei dobili fiOtetti ifitjišč za tli dari prirejene spominke, podobico sv. Očeta Leona XIII. i molitvami. Slava Leonu! (Duhovniške vesti iz celorške škofije.) Povodom petdesetletnice šv. očeta so imenovani: za kn.-Šk. konzistorijalna svetovalca čč. gg. dr. A. Mili-ler, župnik pri Dev. Mar. v Prevaljah in o. B. Spari O. S. B., vodja nofinčev v St. Pavid; za kn.-šk. duh. svetovalce čč. gg. župniki: A. Frank v Zago-rici, L. Vavtižar na Ziljski Bistrici, Fr. Haslacher v Miiistattu, j. Peterman na Otoku, A. R:ehter i Sokovein, A. Kemar v Št. Rupertu, o. Jan. Laugges T Lokavi; I Tffift Pf tofe&IBtt f ČIISM o. E. Katz, vodja gimnazije v Št. Pavlu, F. Kleine, vpbk. ptyf. veronauka v Hiltteldorfu pri Dunajd. — F4ro v Mar. Bajtišah je dobil tamošnii provizot čg. dr; J. E®fohl, faro Vetrinj pa č. g. dr. J. AriŽi. (Na Dobravi pri Krepi) zaprli so za tedeh dni šolo radi razširjajoče se vratnice med šolskimi otroki in radi bripe. Od otrok je umrl do sedaj jeden, a za hripd toži vse vprek s piscem teh vrstd Vred, katerega tlači že li dnij. (Vdlltev t kine taki h občifcrfk ta celjski okrajiki zastoj) *ršila se je v ponedeljek, in iž^oljehi so sabo Slovenci* tied njiriil posldncš g. Gregorec in g. Mih. VoŠrijak. Razmerje tfied Slovenci in Ndmci t zastopu ostalo je neizpremenjeno, in sider se nahajA v ujeti) 28 Slovencev in 17 Nemce*. (Polltič ni obhod) se zaradi naprav, potrebnih y izboljšanje odtočnih razmer v poplavnem okolišu med kilometrom 30 in 44 pfogd RudolfoVo - Straža dolenjskih železnic in zaradi premenjene leže dd-tičnih poslopij v končni podaji Straža določuje od deželne vlade in ž njim združena izvršitev razlastitvenih obravnav na 16. dan meseca marcija ob deveti uri dopolndne ni mesta Imenovanih objektov. Podrobni črteži in zemljiško-odkupni načrti ne smejo pogledati pri občinskem uradu v Prečni v dobi, katero ta občinski urad določi v svojem razglasu. (Konknrz) je od okrožnega celjskega sddlšča proglašen ua iniefijd trgovca Iv. Hudo Vernika v Šmarju pri Jelšah ob južni železnici. Konkurzni komisar je okrajni sodnik Ljud. Perko, upravnik ostalifie dr. Fr. J urtela V Šmarju. (Otroike oširBdvalnlce pH it. Florijahn) občni zbor bode v ponedeljek, dne 27. t m., popoldne ob 4. url v prostorih zavoda v Florijanskih ulicah šteV. 1. (Nepošten aijdnik.) Meseca dečembra lanskega leti pozabil je železniški inžener K. Pec iz Beljaka na iolodvoru v Sevnici svojo listnifeo, v kateri sfe je nahajalo 254 gld., poleg blagajniškega okna, ko je krotit vožni listek v Zagreb. Pec je listbico pogrešil stoprav v Zagrebu, ter stvar naznanil sev-nižfei žendirnieriji. Le ta je zasledila, dA je listnico našel Železniški delavee Urh Zup . . . ter slednjo utijil, svojo ženo po poslal v Ljubljano, kjer je nakupila mnogo stvarij in dragocenosti; imela je seboj dva petdešetikd. Zup ... a je žendarmerija mi-nole dni po vspešni preiskavi priprla, ker je žena njegova priznala, da je nje mož listnico našel, a za&olčal vso zadevo. Jeden stotak je Zup ... nečesa dbe — sožgal, ker ga je — kakor se je sam izjtiii — prehudo jieklA iiut. .... .-;« .... ;r. Društva. (Družbi s v. Cirila in Metoda) je daroval lepo zbirko kiijig svetnik deželne sodnije v Ljubljani, g. K. P l eško ; neimenovan duhovnik pa 10 izvodov »Iskric". — Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane ie dovolil v svoji seji dne 24. januvarija za leto 1893 drtižbi 500 gld. podpore. — Pokroviteljici Sta poslali vrlo napredujoča ženska podružnica v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je poslala 103 gld. do malega samih prostovoljnih darov, in ribniška posojilnica na Kranj, skem, ki nam je takoj izročila 50 gld., ostalih 50 pa vplača leta 1894 Prva ljubljanska moška podružnica nam je poslala polt?« nekaterih ustanovnin 84 gl h: fO kr. bdiižhegi dkflli; darOvill so p4 £6-spftdie J. Knez 10 gld., J. Gogala, J. Hri-kk r, dfc V. Krisper, it. M u n d k , V. P e-t ri č 11J to. J. T » HI r, J. Vi\hit ia Z u d a n po 5 gld, dr. J. Stare 3 gld., dr. M. H u d n i k , dr. M o š e , P 1 e t e r š n i k , dr. S v e- t i * i, if.JJA g 1 » 4. M Jt t. Z u p a d fco 8 gld., A*»j|; ŠiHljl J. K u š a r, le- denik, G. Pire, Senekovič, dr. Sia»-m 61, Sjti B i c , profesor Tavčar, gospa T r a t -nikova, Trstenjab. Vončina, Žagar in Z u m e i* po i gld. i& Kuhar 50 Ur. Družba je iti dni tijUi pfe(«la 50 gld. kot volilo iokojnega č. g. župniii pri St. fr*rblri v Halozkb, dfžavnega pdsidnca Boždara Raiča. — Nadalje so nam naklonili : Ženska Št, Jakobsko-trnovska podružnica prostovoljnih darov v znesku 50 gld.. moška podružnica v Kranju po g. bla-gdinlku Jufljo Režek.u 43 gld. 50 kr., in sicer 10 gld. 50 kr. novoletnega oprostila in 27 gld. nabranih darov, ženska podružnica v Logatcu 20 gld.. Tržiča n gospod 7. P. v Švici 40 kron, g. K. W i d e r, tajnik čitalnice v Vipavi, 13 gld. 10 tit.. hafctiiiih pH Vodnikovi veselici 2. februvarija, zlasti po požrtvovalnosti vrlih gostot iz Ajdovščine, vedeli! družba v gostilni pri „Lloydu" 11 gld., podružnica v Lehnu 10 gld., družba pri g. Vičiču v Postojitiii 10 gtd.. čast. neimeno-vanee d gld., nabranih povodom veselega do-dogodka; g. A. Lavtenčič iz St. Petra ni Notranjskem 4 gld. 72 kr., zloženih pri banketu novega župana; g. K. Rozman 4 gld. 60 kr., nabranih v veseli, družbi pri Malenšku v Trebnjem; g. M. ProSeliir li kottfiSre Ves! da Koroškem 2 gld. 60 kr., ki so jih zložili rodoljubi na veseliei pri Podstražišniku dne 26. januvarjja; gosp. učitelj Rudolf K o s e r 2 gld. 10 kr. kot novoletno darilo vesele družbe pti g. Fr. kosetju v Juršincih; č. g. kapelan A. V e t f n i k v Trbovljah 1 gld. 73 kr. kot dar, ki ga je nabral v veseli družbi rudar Matija G r č a r, in blagajničarica ženske podružnice na Vrhniki, g. Mici P etri če v a 1 gld. kot novoletno oprostilo po 50 kf. gospe Karoline Brilajeve in go-spice B rte Flisove. — Iskreno zahvale, ki jo izrekamo zopet in zopet požrtvovalnim prijateljem, moremo izražati le z besedami; dejanjsko zahvHlo pa kaže na stotine otrok, ki jih ohranjujemo in vzgajamo v zveste sinove veri, cesarju in domovini. Vodstvo družbe sv. Cirila in Meteda. (Tamburaški zbor obrt. rad. društva »Sloga izSiska) vabi h koncertu, katerega priredi s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Slavec* v četrtek, dn6 23. febr. 1893. leta v vrtnem salonu »pri Maliči". Vspored: 1. Novosad: Jugoslovanska koračnica, udarjajo tamburaši. 2. Mas-cagni: Intermežzo Cavalleria Rusticana, udarjajo tainburaši. 3. Volirič: Zvezna, zbor, poje društvo »Slavec." 4. Sestak: Hrvatska, udariajo tamburaši. 5. If>dVfec: Mtak, udarjajo tamburaši. 6. Forster: Sokolski, zbor, poj« drhštvo .Sl&vec". 7. Ivanovičl: Uzdah Valova, udarjajo tamburaši. 8. I. pl. Zajec: Nemanjino kolo, udarjajo tamburaši. 9. Jeklič : Pevčeva pomladanska, zbor, pojd društvo „Slavec". 10. Leibold: Junak iz Like, udarjajo tamburaši. 11. F. S. Vilhar: Slovenec i Hrvat, zbor, s spremlje-vanjem tamburic. Začetek točilo ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 kr. Tamburaši nastopajo v narodni iio£i. E mnogobrojni udeležbi vabi najulja-dneje odbor. (Občni zbor ljubljanskega vete-ranskegi drdštva) Občni zbor pod protek-toratom Njega ces. kr. apostolskega Veličanstva Frana Josipa I. stoječega kranjskega vojaškega veteranskega kora bode v nedeljo, dne 26. februvarija t. 1.1 ob 9. uri dopoldne v mestni dlofani S sledečim vsporedom: 1. Na-go*or p6veljriiki; 2. Poročilo o društvenem delovanju leta 1892. 3. Poročilo o računskem zaključku za leto i892. 4. Imenovanje častnih udov. 5. Posebni nasveti, predlagani v zmislu § 15. kornih pravil. (Ormoško okrijno učiteljsko dru š t v o) je pri svojem obč nem zboru izvolilo si sledeče gg. v novi odbor: Anton Porekar. nadučitelj ! na Humu, predsednik; Konrad Mejovšek, učitelj pri i Vel. Nedelji, predsednikov namestnik; Ivan Jurša, učitelj v Ormožu, dehftrničar; Martin Šalumun, nad-' učitelj pri Šv. Miklavžu, tajnik; gdč. Milka Pirnat, učiteljica v Ormožu in g. Ivan Košar, nadučitelj gM Vel. NedeljH odborhika. Gosp. Kosi mlajši in g. Anton Perekar zistopala bodeta društvo pri letošnjem občnem zboru »zveze Blovenskih učiteljskih društev". (Slovenska bekštanjska posojilnica v Ločah na Koroškem) je izdala »poročilo in računski skle^ zA sedmo upravno leto 1892", kateremu povzamemo: Posojilnica je imela v minolem letu denarnega prometa 151.647 gld 9'/i kr. Na novo ie pristopilo 27 zadražnikov, izstopilo pa 21, in šteje posojilnica koncem leta 327 udov, ki imajo v deležih 4440 gld.. s pripisano dividendo 5224 gld. 56 kr. H r a u i I n i h vlog se je vložilo 14 806 gld. 70 kr., izplačalo 13.39& gld., in je njih stanje koncem leta 50.411 8V» Posodilo se je na menjtce 56.432 gld., na dolžna pisma 900 gld.; vrnilo posoiil na menjice 54.407 gld., ua dolžoa nisma 149 gld. 15 kr. -&ante posojil koncett lett 1890 je 58.230 gld., id sicer 52.979 gld. na menjice in 5251 gld. na dolžna pisma. — Cd posojil se je prejeio obresti 8166 gld. ti fr, od httttilttih »log M iztfačalo 168 gld. 75 kr. D a v k o v se je plačalo 64 gld. 76 kr.; upravni troški so znašali 127 gld. 78V, kr. — Čistega dobička je bilo leta 1892 633 gld. 16l/f kr. Skupni rezervni fond iznaša 2126 gld. 16 kr. — Občni zbor posoiilnice je bil dnd 2. febravsrija t. 1. v Ločah. — Hran lne vldge se obrestujejo po 4V«0/«- Posojila se dajejo proti 6°/0 na menjice in 5% na dolžna pisma. Telegrami. Šoštanj, 22. februvarija. Kakor se je i avtentično dognalo, je pri eksploziji v ska-liškem premogovniku 17 mrtvih, 6 težko in 7 lahko ranjenih. Dunaj, 22. februvarija. Cesar se je zvečer povrnil na Dunaj. Veles, 21. februvarija. Krst novorojenega nadvojvode je bil db 13. uri v dvorani gradu Liehtenegg. Krstil je dvorni župnik dr. Mayer z asistenco mestnega župnika Flotzingerja. Boter je bil cesar. Princ je dobil ime Franc Karol Salvator Marija Jožef Ignacij. BtidiinpeSta, 21. februvarija. Danes sta se poslednji dve osebi ozdravljeni odpustili iz kolerne bolnišnice. Essen, 21. februvarija. Danes je bila eksplozija plinov v premogovniku „Hugo". Dva delavca sta mrtva, Štirje poškodovani. Rim, 21. februvarija. Danes je vsprejel papež armenskega patrijarha Azarjana s častmi, ki gredo izrednemu poslaniku. Pa-trijarh je povodom škofovske petdesetletnice papežu prinesel sultanovo pismo in darila. Atene, 21. februvarija. Ravnatelj industrijske banke, Apostolides, se je sam umoril. Tovarna zA svileno blago G. Henneberg (o. in kr. dvorni založnik) v Curihu (Ziirieh) priporoča naravnost zasebnikom, črno, belo in barv&ato svileno blago od 45 kr. do gld. 11*65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzoriasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baz in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in postna karta 5 kr. v Švico. 12 (1 19—4) Umrli kd: 20. februvarija. Franc Rajakovlč, hranilnični pristav 49 let, Križevniške ulice 7, plučnica. — Eduard Riiker, bančnega uradnika sin, 1 leto, Tržaška cesta 6, ecclampsie. 21. februvarija. Mariji ŠSI«1, z&sebriiea, 73 let, sv. Petra cesta 18, vnetica stenične mrene. V bolnišnici: 19. februvarija. Andrej Mekinc, delavec, 82 let, ostarelost. — Marija Bezeljak, gostija, 60 let, srčna hiba. Tujci. 20. februvarija. Pri Mali&u: Kolin, trgovec; Griinblatt s soprogo in hčerjo z Dunaja. — Klemond, potovalec, iz Celja — Gatti, trgovčeva soproga, iz Kostanjevice. — Simshiiuser, trgovec, iz Worms-a. — Griinhut, in Klotz, inženur, iz Gradca. — Jaklič iz Kočevja. — Župnek, vladni koncipijent; Gati, uradnikov« soproga, iz Logatca. — Sebenikar, zasebnik, s soprogo, iz Rakeka. — dr. Klima iz Bleda. — Kvetkovič iz Novega Mesta. Pri fBimii: Herz, trgorec ; Weinman ; Kraker, potovalec, z Dunaja. — Stampf, trgovec; Grab, potovalec, iz Prage. — Bruss iz Idrije. — Mlekuž, trgovec, iz Starega Trga. — Meyer, trgovec, iz Berolina. — Berlič, župnik, iz Bele. — Močnik, župan, iz Kamnika. — Kundič, zasebnik, iz Opatije. — Jergič iz Kranja. — Derganc iz Semeca. — Pischer iz Banjaluke. Pri avstrijskem caru: Pejnovič. Jordan, Ugrenovič, Josip Lusič, Jurij B«zak, Zaharojko, Klemenie, Baresie, Ban-dobranski iz Siska. — Bošnjak iz Oseka — Prospero iz Vidna. — Wuzzella iz Trsta. Pri bavarskem dvoru: Skrabitz, trgovski pomočnik, iz Prevaljev. — Zoreč z rodbino iz Kočevja. — Braune, posestnik, in Pofubski, uradnik, iz Kočevja. — Stnrekar iz Naklega. Pri Juinem kolodvoru: Oberlass iz Pulja. — Magre, zasebnik, iz Loosen-a. Vremensko sporočilo. a K a Gas Stanje Veter % • Vreme o 3§ J; -t | •g« E S " a opazovanja znkomer* t mm toplomer« po C«liij« 21 7. 728 1 «1 sl.svzh. oblačno | o.™ z. o. pop. 9. a. zveč. 724'6 7210 9 o 4-0 si jugzap. dež Tržne cene v Ljubljani dne 22. februvarija. Pšeni-a m.st. . . . Rel. . . . gl.|h. Speh povojen. Ktrr. Surovo maslo gl 7 6 90 80 64 Ječmen. 6 — Jajce, jedno * io: Oves. 6 ¥ 5 Mleko, liter . — Ajda. . . . 8 25 Goveje nif-">. kkt. — «4i Proso. . ... 6 _ Telečje — 56 Koruza, „ . . 5 50 Svinjsko — 68] Krompir. . . . 20 Koštrunovo . — 40 Leča, hktl. . 14 — Pišanee . — 55 Grah, , . . . 13 — Golob ..... — 27 Fižol, 10 _ Seno. 100 k*r . 2 07 Maslo, sirr. — 96 Slama. n 2 23 Mast. _ 66 Drva trda, 4 kub. mtr. 7 20; Špeh »vež. _ 56 , mehka 5 —j Razpisane službe. Pri železniškem podjetju dolenjskih železnic v Novem Mestu služba uradniškega sluge; znanje slovenščine in nemščine v govoru in pismn; prošnje do 1. marca pod „H. N. št. 11", poste restante v Novo Mesto. Služba beležniškega uradnika pri beležniku g. Fr. Strafelli v Tržiču takoj. Pri okr. sodišču v Škofji Loki služba uradnika za zemljiške knjige. Prošnje do 16. marca deželnemu sodišču v Ljubljani. Služba kontoarista v Koslerjevem pivovaru. Pri okr. sodišču v Kranjski Gori služba sodiščnega sluge; prošnje do 19. marca dež. sodišču v Ljubljani. Pri okr. sodišču na Krškem služba d i u r n i s t a (30 gld.); prošnje do 25. februvarija v Krško. Na jednorazrednici v Vel. Poljanah služba učitelja; prošnje v štirih tednih okr. šol. svetu v Kočevje. Dražbe V Ljubljani: Dražba na premakljivo blago tvrdke g. Terezije E g e r j e v e na sv. Petra cesti bila je ustavljena dne 13 t. m. — Pr. Z u p a n o i č e v o zemljišče (385 gld.) v Orlah dne 1. marca in 5. aprila. — Nepremakljiva posestva (2990 gld) Pr. Novaka v Iški Vasi dne 4. marca in 8. apr., — in Fr. B a v d k a iz Sp. Slivnice in Grosupelj (910 gld.) dnč 4. marca in 5. aprila. — Posestvo (673 gld.) Josipa K e r n c a iz Suše dne 4 marca in 5. aprila. — Zemljišča Fr. Novaka (3240 gld, 50 gld. in 100 gld.) iz Iške Vasi dn^ 1. marca in 5. aprila. Na Brdu: Posestvo (6515 gld. in 200 gld.) Štefana Le mu ta iz Beričevega dnč 18. marca in 22. aprila. V Kočevju: Zemljišče Janeza in Helene Cekolj iz Gotnice (605 gld. 10 kr.) dne 1. marca in 5. aprila. — Zemljišče (51 gld.) Jurija in Marjete Kalčič v Handleru pri Kočah dne 8. marca in 12. aprila. — Zemljišče (250 gld.) Helene Pleše iz Ajbla dne 8. marca in 12. aprila. V Litiji: Zemljišče (510 gld ) Fr. K o p r i v e od Sv. Urha dne 7. marca in 7. aprila. N a K r š k e m : Posestvo (2520 gld.. 150, 180 in 70 gld.) in pritikline (59 gld.) Ant. Kneza na Krškem dnž 8 marca in 8. aprila. V Kamniku: Valentina Pavlica zemljišča (1400 in 2,»00 gld.) dne 8 marca in 8. aprila. V Mokronogu: Zemljišče Fr. K r a j š e k a iz Vo-dernic (600 gld.) dne 8. marca in 12. aprila. V Z a t i č i n i: Jan. Jančarjevo zemljišče (400 gld.) v Vel. Gabru dne 9. marca in 14. aprila Vpisane tvrdke. Pri deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani vpis zadnižne tvrdke: „G r o b e 1 n i k in I hI", trgovina z manu-fakturnim blagom v Ljubljani: dalje pri tvrdki »Albert S a m a s s a" vpis prokure za sina Maksa Samasso; — vpis tvrdke; „J. Bulo vc'. trgovina s speeerijskim blagom v Radovljici; — vpis tvrdke: „Viljem Treo", stavbinsko podjetje v Ljubljani; — vpis tvrdke-. „Oton Homann", kupčija s speeerijskim blagom v Radovljici. Izbris tvrdke. Pri deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani izbrisana je tvrdka: rM. Neumann", prodaja narejene obleke v Ljubljani. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizfeej ceni. MfaMa Ž ii, na Dunajski cesti štev. 15 (v MedJJtovl hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranegaS in likanega pohištva. Garniture, dlv&ne, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 36 (30—4) Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (io8) 3 zobozdravnik pri Hradeckega mostu I. nadstr. ;S Najniže cene E; «• iitiiiii knjigarnar v Ljubljani ima na prodajo in priporoča v nakupovanje : Festschrift zum goldenen Bischofsjubilaum Papst Leo XIII. z mnogimi podobami v treh izdajah po 18, 36 in 60 kr. Po pošti 20, 3« in 65 kr. Wiel, Tisoh fttr Magenkranke, gl. 2'—, po pošti gl. 215. - „ „ Fettlelbige, gl. 2-—, po pošti gl. 215. Kleldermaohen, das, zum Selbstunterricht, gld 1-50, po pošti gld. 165. 115 (3-2) Slebzehner Regimentsmarsoh, za glasovir, 2ročno, 60 kr. 4ročno 75 kr. Rnssisohe Lleder, v. Nadina Slavjanskij, za glasovir, gl. 1'20. Poldini, Junggesellen-Marsoh, za glasovir, 75 kr. Mešiček. Veneo slovenskih pesmi, za citre, 70 kr. Lekarna Trnkoczy-jeva, Dunaj, V. a > o o -o t H d M a> hI 05 Trm j e v grenki konjak, okusno in najboljše sredstvo za želodec. I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. prodaja Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat. Lekarna Trnkoczy-jeva v Gradcu. P Hišne telegrafe napel-'uje po naJn°veiši' zanesij*™ delujoči metodi in najnižji ceni Josip Rebek ključavničar v Ljubljani. 111 Strelevode Posamična dela so vedno v zalogi. telefone SJlfc? tAl lit tšt tAl tAl tAl tAl tAl lil tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl tAl ANDBEJ KAL AN ter se dobiva komad ] ^Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Dobi he tudi še III. in II. zvezek, 20 kr., po pošti „Katol. Tiskarni'' I > u n a j s k a borza. Dni 22. febrnvarija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 99 gld 20 kr. Brebrna renta 5%, 16* davka .... 98 . 75 , Zlata renta 4%, davka prosta.....118 . 30 . Papirna renta b%, davka prosta .... 100 . 50 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 990 „ — . Kreditne akcije, 160 gld..............330 r 40 . London, 10 funtov stri..............121 . 30 . Napoleondor (20 fr.)................9 64'/.. Cesarski cekini ... a 69 , Nemških mark 100 . . 59 .. 30 „ Dni 21. fobruvarlja. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta 5%...... 4« državne srečke 1. 1854., 350 gld. . . o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4< Zastavna pisma „ . ■ , . i1, * Kreditne srečke. 10»t gld. . . St. Genois srečke. 40 gld. 116 gld. 20 kr. 147 i! 50 n 167 . 50 198 „ - 98 „ - 1Q1 . 75 196 „ 50 n 66 „ 50 * 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 140 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 » Rudolfov« srečke, 10 gld.......25 , Salmove srečke, 40 gld........69 . Windischgraezove srečke, 20 gld..........76 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.l . . 154 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. t. 2925 . Akcije južne železnice. 200 gld. ta. . . . 102 , Papirni rubelj....................1 „ Laških lir 100.........— „ - kr. 50 . 25 . 75 28 I.ittt Moronr* Zanesljiva informaoija o stalno IJISI/ ^utl tUl . obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno. Celotsa naročsina s psitao poiil|atvij» vred |ld. 2 60 Menjarnična delniška družba .. TI H K C 1 R" Dillzillt it. 10 Dunaj, liniMliritrim 741. MjC Vestni nasvstl "Stt za dosego kolikor moč visokega obratovanja | pri najpopolnejši varnosti naloženih glavnic. Izd»i»w>li in odeovnrni vrediuk . Br. Ivan Janeiii. Tint • T 'Vhrr»" r l..i>i»n»ot