Telefon št 74. Posamna številka 10 h. Pe priti pro|eaao: ta celo leto naprej 26K — b p ol leta » 13 » — » četrt i meseo 6 » 50 » 2.20» V apravalitva prejemaš: za •eloleto naprej 20 K —h Sol leta etrt > ■eseo 10»-I 6„-» 1.70» Za pošiljanje na dom 20 h na meiec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice fit. 9 Rokopisi »e ne vraiajo, nefran kovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v 8eme- niskih ulicah it. 2,1., 17. Izha|a veak dan .izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 232 V Ljubljani, v četrtek, 8. oktobra 1903. Letnik XXXI. Zoper dr. Brejca. Iz Celovca, 7. okt. Poročali smo o težkem boju, ki ga bije naS odvetnik g. dr. Janko Brejo za ravnopravnott slovenščine pred Koroškimi sodišči. V tem bo,u, kakor znano, se gie zato, imajo li državne osnovne postave za Koroško, katere tretji del je slovenski, še kaj veljave, ali ne. Raznim prenapetnežem, ki se boi3 zoper dr. Brejca, oziroma zoper po postavi zajamčeno jezikovno in narodno ravnoprav-noBt, in ki se rekrutirajo v prvi vrsti iz vrst »častivrednih« nemških odvetnikov Koroških, je stopil na čelo odvetnik dr. Franc L u g g i n v oslov cu. Nismo čuli doslej, da bi se bil ta mož pc slavil po kakšnih posebno junaških činih, ali da bi Bi bil pridobil posebnih zaslug za sveto ju^ico; samo to vemo, da ima pisarno se svojim očetom dr. Jožefom Lugginom, ki si je osigural svojo dobre plačano pozicijo s tem, da je atalen zsstopnik raznih aristokratov in kor poraoij, med drugimi tudi konservativnih in — cerkvenih ! Imenovani dr. Franc Luggin tedaj je bil povodom neke razprave d r. Brejo a osebno žalil; poslednji je zato vložil zoper njega tožbo, kajpak spiBano s 1 o v e n s k i 1 In to je junaškega dr. Luggina zbodlo. Mož, gotovo čuti, da stoji njegova stvar na slabih nogah in zato je hitel in obesil vso stvar, ki je pravzaprav povsem interna, na veliki zvonec, — raz bobnal jo je po nemškonacijonalmh listih! Nočemo tu raziskovat', v koliko je do stojno, da gospoda svoje stvari pred časom vlači v javnost, oziroma le to kliče na po moč i n j o še po svoje obdeluje (!), predno je še govoril sodnik! Od »časti-vrednosti« naših nemškonacijonalnih kri čačev je pač pričakovati vsega! Dr. Franc Luggin tedaj je spisal »Aufaichtsbe schvverde« na predsedništvo dež. sodnije v Celovcu in jo še mokro objavil v »Freie S t i m m e n«, di, vposlal je tudi občinskemu odboru celovškemu, — v kateri pritožbi jadikuje nad tem, da je vložil dr. Brejo zoper njega slovensko tožbo. V tem dokumentu nemškonacijonalne nadutosti in barniranosti pravi dr. Luggin, da se je »na svoje začudenje na Bodišču prepričal, da je dr. B r e j c vložil tožbo v njemu (dr. Lugginu) »nerazumljivem« jeziku, da ima akt uradno pripombo v istem jeziku in da je ta jezik bržkone „ n o v a slovenščina", potem nadaljuje: »C. kr. okr. sodišču celovškemu je znano, da sem član nemškega naroda in občan čisto nemškega (???) mesta Celovca.« O tej nadutosti nemškonacijonalnega odvetnika ni da bi človek izgubljal besedij. Cisto nemški Celovec! — Tega dr. Luggin sam ne verjame, saj še njemu dobro teknejo zaslepljene slovenske stranke, ki pri nemških odvetnikih iščejo pomoči! A mož ve, da Iraze danes vlačejo, in ker si drugače ne more, pa si pomaga s tem I Kar dalje besediči in klobasari v svoji dolgi vlogi, ki ima očividen h u j -skajoč namen, o tem se danes ne bodemo bavili podrobneje. Mož hoče nič več in nič manj nego dokazati, da je slovenska tožba nepostavna, ker ima nemški narod pravico do svojega jezika! Da, trikrat modri doktorček, - ali iBta pravica gre ravno tudi Slovencem, a tega vi v svoji oholosti nočete pripoznati! In kar ta nemškonacijonalni srboriti modrijan in prvoboritelj v borbi zoper dr. Brejca piše za svoje nemškonacijonalno stališče, — to in še veliko več, velja ravno za nas Slovence! Studi se človeku, ko mora brati pokaže", s katerimi hoče oholi Nemec podpreti svoje trditve. Kajpak besediči o „bin-diš" jeziku, o »novi« slovenščini, katero rabi baje dr. Brejc, itd. Zi inteligentnost nemškega občinstva je pač najslabše spričevalo, če se da po takih »dokazih« človeka, ki niti dežele, v kateri živi, ne pozna, voditi za nos — od justične oblasti pa bi bilo v nebo kričeče, če bi se na kaj takega sploh ozirala. Ziljenje mora biti za jurista, če se mu bi v resno premotrivanje dal takšen — »akt«! In s takim pisarenjem hoče dr. Franc Luggin dokazati da je c. kr. okr. sodišče celovško »kršilo držav, osnovne postave«, ko je'šprejelo slovensko tožbo!! Eno zna cenjena nemška klika: po-Btavljati resnico na glavo 1 Dr. Fr. Luggin, odslej menda najslavnejši odvetnik celovški, pa se ni zadovoljil s svojo beroBtransko vlogo do predsedmštva dež. Bodišča, ne s tem, da jo je priobčil v »Freie Stimmen"; vposfal jo je tudi celovškemu mestnemu zboru in temu naznanil, da je celovško okrajno sodišče kršilo postavo! Kaj briga ta zadeva mestni zbor, ve samo — fimozni dr. Luggin! Očividno je namen tega manevra samo provo-katoričen. In v mestnem zboru je imel župan N e u n e r drzno čelo, da je opomnil, — citujemo po »Fr. SL« — »dass dem Irechen Eindringeneinesein-zelnenSprachenagitators mit allen Mitteln entgegengetre-tenvverden musste. Das Vorgehen des Dr. Brejc habe unter der deutscben Be-volkerung Klagenfurts grosse Entiiistung hervorgerufen « Kaj bodo neki reveži na našem mestnem zboru storili ? In zlasti župan N e u -n e r , ki kaj rad išče zaslužka tudi pri Slovencih, ima najmanj povoda, da se tako re-penči. Kar je besedičil o ^razburjenosti«, je kratkomalo — laž, ker razburjeni so k večjemu — razni nemški advokati in uradniki, ki čepe v službah, za katere niso vsposob-ljeni! Slovenskim poslanccm pa opetovano kličemo: Pazite na naše jezikovne meje, čuvajte narodne pravice, ki so v nevarno b t i ! —n. Razlasfilno postopanje pri gradnji nove železnice. (Interpelacija poslanca Pogačnika in tovarišev na osrednjo vlado glede na cenitev zemljišč, ki so se izlastila za železniško gradbo v jeseniški in gor-janski občini na Gorenjskem.) Ob gradbi nove železniške proge s Trstom se je domačemu kmečkemu ljudstvu, ki prebiva v obližju te proge, zgodilo veliko krivic. Opozorjamo le na boje, ki bo s® glede na vožnjo vršili na Jesenicah; pov" darjamo, da se podjetništvo vkljub pogodbi, vkljub opetovanim obljubam železniškega ministra, ni kar nič oziralo na ponudbo domačega konsorcija voznikov v selški dolini, marveč je izročilo za višjo ceno vožnjo tujemu Židu; opozarjamo tudi na mnogoštevilne boje, ki so jih imeli bohinjski kmetje v več ozirih s podjetništvom in stavbnim vodstvom. Najhujše je pa zadela ljudstvo cenitev zemljišč. Pomisliti se mora, da je ravnega sveta, zlasti njiv na Gorenjskem v prizadetih krajih sploh zelo malo. Če se ta po slepi ceni jemlje kmetu, je pač umljiva njegova bolestna nezadovoljnost. Na želje kmetov se n. pr. v gorjanski občini glede na kolodvor ni nibče oziral; a tudi zdaj se na njihove upravičene pritožbe nobeden ne meni. Za zgled navajamo sklep izdan od c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici dne 5. sept. 1903 št. 573/3. Najprej je vse obsodbe vredno, da je sklep nemški. Naravnost žaljiva so slovenskega kmeta ušesom imena slovenskih besedi v teh-le oblikah: Retscbitz, Auritz, Untergorjach, Obergorjach, Pogelschitz. Sklep sam slove tako le : (interpelaciji pridjan je nemški »Btschluss« c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici v originalu) Da se pa spozna, kako čudno se je cenilo in kako različna načela so se vporab-ljala pri cenitvi posamnih zemljišč, naj bode tu navedenih par zgledov, ki bi se pa lahko precej pomnožili. Por Anton iz Rečice štev. 15. ima krog 24 arov posestva, ki se ima razlastiti. Cenjeno je na 18 08 K 40 v. Takoj poleg njegovega posestva, ž njegovim popolnoma enakega značaja je posestvo L o r e n c a K a p u s a iz Rečice štev. 21. In to je cenjeno, dasi meri nad 27 arov — 1260 kron 40 v. Poklukar Janez iz Rečice štev. 11 ima cenjenega nad 63 arov boljšega sveta, večinoma njiv 2122 kron. Kocjančič iz Rečice št. 27 ima 29 arov sveta cenjenga 9 2 2 K. Vsak mora umeti, da se kmetje vprašujejo, kakšna je podlaga, po kateri se ceni, da se pokažejo tako čudni razločki. V pomirjenje njihovo je zahteva po pojasnilu opravičena. Zato vprašujemo: Ali je voljna dati osrednja vlada n a -tančno preiskati cenitev zemljišč, ki se imajo izlastiti ob gradbi druge železniške proge s Trstom v jeseniški, zlasti pa v gorjanski občini in ali hoče vse ukreniti, da se s točnimi pojasnili in potrebnim LISTEK. Pisma s pota, Poljski napisal H. S i e n k i e vv i c z. Posl. Podravski. (Dalje.) Ob dveh odidem k obedu. Moj novi znanec me je že pričakoval. »Nu, kaj ste sklenili, gospod ia »Sklenil sem obedovati.« »A potem ?« »Potem hočem se napotiti k hišnemu gospodarju, da mi da izpričevalo, da mojega odhoda nič ne ovira ; na to se podam po potni list in izpričevalo o tem, da sem bil vse svoje življenje miren kvasač, kateri bi najredneje plačeval davke, ako bi imel kakšne nepremičnine, kateri se z nikomur ni kregal, k večjemu s hišnim gospodarjem, bodisi tudi le radi tega, ker je samec.« »Ali pa dobite potni list o pravem času ?« »Gotovo ne. V tem slučaju me počakajte.« »Dobro, toda v Bremenu.« Po tem razgovoru sem še istega dne izkušal dobiti potni list. Človek, odhajajoč v Ameriko, je pri nas še kaj redka prikazen. Domišljam si celo, da me bodo po moji vrnitvi v okraju Lukovskem, na katerega me vežejo številni odnošaji, smatrali še mesec dni za nekakega Ferdinanda Kor-teza. Moj pokojni ded, svetila mu večna luč, je bil samo enkrat v Bvojem življenju v Pu-lavah in enkrat v Krolevcu, pa je imel o tem dosti pripovedovati vse žive dni. Dan daneB so prešli ti lepi dnevi aranjueski, toda Amerika ima še svojo mičnost, radi tega so me tudi po pisarnah gledali kot nekako posebno zoologično prikazen; semtertje pa so mi zastavljali cels vprašanja, ki pričajo, da je zemljepis pri nas najbolj znana veda. »Torej v Ameriko je treba iti čez morje ?« »Meni se zdi; vem samo, da železnica še ni dozidana.« Na hvalo Ameriki in zlaBti na hvalo posebnemu zanimanju, kakoršno zbuja ta del sveta pri naših vladah, pridobil som si potni list dovolj urno. Treba ga je bilo samo še pokazati konzulu. »Tega ni treba«, reče mi prijatelj. Toda nisem opustil svoje nakane. Kako naj ne napravim veselja konzulu, da se podpiše na prvi in nemara na poslednji potni list; oviral naj bi ga v izvršitvi tega, nemara jedinega uradnega dela. Znano mi je sicer bilo, da je za podpis treba plačati, takisto pa mi je bilo tudi znano, ako bi se bil hotel postaviti, da bi mi bil še konzul sam doplačal za redko veselje, ki sem mu ga napravil. Napotil sem se torej h konzulu, katerega na srečo najdem v pisarni. »Tajnika nimam tukaj«, mi reče, »blagovolite se gospod potruditi sem po tretji uri.« Spravil sem potni list v žep. „Ne morem«, mu odvrnem. „Ob dveh že odidem, torej moram oditi brez podpisa." Prvi podpis na potni list je za konzula to, kar je prvo dolgo krilo za deklico, prvi mah na UBtnicah za mladeniča, prvi natisnjen članek za literarno pišče, kar so prve zvezde za podčastnika. In priložnoBt tega prvega podpisa mogla je preminiti za zmerom. „Gospod", reče mi na to konzul, „no-čem čakati tajnika, naj ga zlodej vzame, dajte Bem potni list, podpišem ga sam čim najurneje.« Torej mu dam potni list. Konzul potegne iz pisalne mize velik predal ter izbaše iz njega takšno množico pečatov, pušic z barvo, oplatkov in pečatnega voska, da bi bilo to zadoščevalo za »vidi-ranje« vseh potnih listoy cele severne Amerike. Toda vsak urad ima svoje razkošne, pa tudi svoje neprijetne strani! Večkrat, kadar se dva dečka zabavata s tem, da je jeden voznik drugi pa konj, voznik ne zna voziti in ga mora konj učiti. Tudi konzul se zamisli ter se jame čez nekaj časa praskati po glavi. „ Ali hočete samo preprost podpis ?" vpraša. „D&, samo da je v redu«. „llm! Zlod je nanesel toliko teh pečatov.« »Pritisnite gospod kateregakoli." »Toda to je treba na koncu potnega lista?" »Najbolje je držati se sredine. V Zedi-njenih državah sta samo dve stranki: demokratična in republikanska, tretje niti ni, in to je slabo « »A tako, tako!" »A h kateri stranki pripadate, gospod ?" vprašam iznenadoma. »višanjem cen ustreie upravičenim željam prizadetih posestnikov. 0 ministrskem predsedniku dr. KOrberj u je prinesel madjarski tednik »J5vend5« celo vrsto črtic, ki bi bile zelo zanimive, ako nas ne bi Btavljale pred uganjko, kje se nehuje resnica in kje začenja — poezija?! V karakteristiko teh črtic naj služi dejstvo, da avktor predstavlja Korberja Madjarom kakor nekakega avstrijskega Bismaroka, kar se do-staje pridnosti, samoljubja, neizmernega častihlepja, neverjetnega spomina in intenzivnega poznavanja ljudij. Ali de nekaj z«nimivega kaže avktor teh črtio na gospodu Korberju — nekakov tiran da je svojim ministrskim tovarišem. Nikdo njih da ne sme v avdijenco k cesarju, ako ni on, Kdrber, dovolil v to. Zato da uradniki sploh sovražijo Korberjev sistem. Le trije da so stebri med uradni-štvom, ki drže ta sistem : vitez Bleuleben, voditelj prezidijalnega oddelka ministrstva za notranje stvari, njegov brat Rudolf, ki je voditelj prezidijalnega oddelka v pravosodnem ministrstvu, in ministrski svetovalec Sieg-hart, ki posreduje med Korberjem na eni in parlamentarci in časnikarji na drugi strani. Druge avtoritete da je ni med visokimi uradniki v ministrstvih, ni med namestniki. Vzlasti pa je Korberju ta skrb, da ee pri-kuplja novinarjem. K8rber je že proslul po svojih mnogih gladkih govorih. Sedaj pa nam prihaja oni madjarski list z razkritjem, ki mora zrušiti vso to slavo Korberjevo. Trdi namreč, da si Korber daje sestavljati svoje govore od že omenjenega Siegbardta in da jih potem študira kakor kak igralec svojo vlogo I Največjo senzacijo pa ai je gotovo madjarski list obetal z razkritjem, da je prestolonaslednik Fran Ferdinand kar zaljubljen v Korberja 1 To vse bi bilo res grozno zanimivo, ako bi le vedeli, kje je meja med resnico in — poezijo ? 1 V štajerskem deželnem zboru je bil včeraj na vrsti predlog posl. Walza in tovarišev v zadevi gospodarske ločitve Avstrije od Ogrske Walz je dejal: »Odkrito izjavljam, da, če je šovinizem na Ogrskem prikipel do skrajne točke, je prijenljivost krone tudi kriva«. Dež. glavar Attems zvoni in kliče : »Prosim naj se pusti krona izven debate«. Walz: »Odločujoči faktor je vedno vplival na škodo te državne polovice. Jaz ne pripoznavam kroni pravice v takem vprašanju enostransko odločiti, ko se gre za denar«. Djž. glavar zvoni in protestira proti besedam poslanca Walza. Walz: »Smatral sem za svojo dolžnost to odkrito povedati«. Predlog se je odkazal političnemu odseku. Finančnemu odseku je bil izročen predlog posl. Rokitanskega, naj se da po povodnji oškodovanim krajem 100.000 kron podpore. Poslanec V o š n j a k je utemeljeval svoj predlog za ustanovitev kmetijske šole z enoletnim kurzom in slovenskim učnim jezikom za politične okraje Slovenji Gradec in Celje. Predlog je bil izročen šolskemu in finančnemu odseku. Poslanec Gerlitz je utemeljeval predlog za odpravo mitnic na Štajerskem. Jutri je zopet seja. Pomiloščenje niskih častnikov. Iz Belgrada se poroča, da je kralj ie podpisi dekret za pomiloščenje niškib lastnikov, a je moralkraljPeterto »Jaz? . . . tega .... kako se že imenuje? .... Imam vendar nekje sapisano, toda na pamet ne vem." »Ali je podpis že gotov?* »Takoj, takoj. Zlod je prinesel toliko teh pečatov. E! Znajte gospod! Pritisaiva največjega, saj to ne bo škodilo.« »Pritisniva največjega«. Konzul izvleče iz predala nekaj podobnega ovnu za zabijanje stebrov v Visli. »To je pravi orjak, s tem lahko vidirate celo rjuho«, mu rečem. »Nič ne de; bo že kako . . O za Boga! ta pa je zares težak1" »Hočem li vam pomagati? Jeden, dva, tri. . . Hoop! Šup !* Začuje se zamolkli stok mize, na katero je padel pečat. Zdelo se mi je, da je moj potni list zastokal Spravim ga v žep in odidem. Bilo je uprav o poldne, a ob pol 7.treh bi imel odriniti. Poprej sem moral še iti na obed, ki so mi ga pripravili za vdovin groš literarni bratje. Priznavam, da sem imel glede tega obeda neko bojazen. Bal sem se, da dobra srci tovarišev ne bi hotela napraviti iz mene velikega človeka in da bi na tem obedu ne bilo govorov, kakoršen je bil preklicati, ker se je tema uprla v imenu vseb častnikov, hi so bili v zaroti Aleksandra, deputacija, ki zahteva kazen. Drugi pa sopet zahtevajo pomiloščenje od kralja, a ta je sedaj v škripcih in ne ve dati odgovora. Protest častnikov. V londonskih častniških krogih se pripravlja protest proti belograjskim častnikom, ki so sa 11. junija udeležili kraljevskega umora. Najimenitnejša točka protesta, katerega naj bi vsi častniki v Evropi podpisali, se glasi: „Čistniki, kateri svojega kralja po noči zavratno napadejo in umore, naj si bodo katerekoli razmere, so „šuftie". Kolikor časa bi š« eden teh častnikov stal v srbskih bojnih vrstah, toliko časa bo nosila srbska armada znamenje največje nezvestobe. Vsak poštenjak bode srbske častnike zaničeval, dokler bodo moriloi med njimi«. Protest izraža največje Božalje onim častnikom, ki so se kraljevim morilcem ob robu postavili. Ta protest se izroči neposredno kralju Petru I. Prinetti o italijanski vnanji politiki. Prinnetti se je izrazil proti nekemu zastopniku turinske »Stampe«: Kralj obišče le zato Francosko, ker se je obno vilo prijazno razmerje med obema državama. Na to ni misliti, da bi ministri nesli seboj kake politične listine, da se podpišejo. Ti obiski torej nimajo veliko političnega pomena. Ako pa se razmere med Italijo in Francijo zboljšajo, ne bo to nikakor škodovalo trozvezi, katera ostane še vedno za ščitnica miru. Za Maroko se Italija dosti ne briga. Tripolis pa bo skušala Italija le tedaj posesti, ako bodo to zahtevale razmere v Sredozemskem morju. Nikakor pa ne bo Italija dopustila, da Avstrija posede Albanijo in da postane Adrijansko morje avstrijsko. Tudi druge države, posebno Avstrija ne bodo dopustile, da Italija zasede Albanijo. Da ostane Albanija nevtralna, je za Italijo zelo velike važnosti. Prinetti obsoja tudi protiavstrijsko in protirusko strujo v Italiji. Francoska. Kakor poroča »Intransigeant«, misli mi nisterBki predsednik Combes sestaviti nov kabinet. Na mesto ministrov Chaumie, Marouejouls in gene- ' rala A n d r e naj bi stopili drugi. »Cjurrier du Soir« navaja kot vzrok to, da misli Combes z ministri razpravljati o ločitvi države in cerkve. Ker so bili namreč dosedanji ministri proti temu, zato jih misli odpustiti. Na neki veselici v Lorientu so bili delavci s plakati naščuvani k boju »zoper armado, vero in premoženje". Napadi na premoženje so se ie zvršili. Ropi v oerkvi se čem dalje bolj mnoie, semenišče Castres-sur Agout v juini Franciji je bilo zažgano, katerega kapelica, knjižnica in dvorana je popolnoma pogorela. V Barcelonnetti so zaprli šolo sester sv. Josipa. Poslanec Delombre, ki se boji za svoj mandat, je izposloval, da as Sola toliko časa ne upre, dokler se ne odpre javna mestna šola, to je, dokler ne minejo volitve. Delombre je namreč tak liberalen moiiček, da je v zbor-nisi strog protiklerikalec, med svojimi poslanci pa nastopa »klerikalno« in se še celo poteguje za kongregacije, ker ve, da si za gotovi med volilci s?oj mandat. ta, ki sem ga čul na obedu pripravljenem v čast nekega literata, dospelega iz Poznanja, katerega začetek se je glasil: »Gospodje I Ne mislite s>, da bi tu v družbi tovarišev hotal govoriti o Platonu ali Heraklitu. Ne omenjam tudi Nabuho-donozorja, toda . . . Kaj sem hotel povedati? . . . (bravol) toda od časa, kar so ta stoletja pokrita s plesnobo stoletij . . . (Glas z desnice zakliče: »o stoletjih je že bilo«). Govornik: Jaz vas ne motim, kadar govorite vi.' O čem sem govoril? Aha, o plesnobi stoletij I — Ker pa je torej ie Platon dejal ... da tega . . . gospod . . . torej ni nikako čudo, da napivam na zdravje Platona ... ne! Hotel sem reči: našega tovariša Teodora, kateri . . . gospoda 1 kateri . . . gospoda! kateri ... gospoda! . . . Uprav to sem hotel izraziti« . . . (bravo! bravo!). Jasno je: ako bi bil jaz gospod Teodor, prestrašil bi se lastne velikosti, moj razum bi ne iituhtal primernega odgovora, in to bi bil dokas mojim tovarišem, da sem še slabši govornik nego literat. Na srečo je bilo vendar pri onem obedu, katerega sam omenil, več vina nego govorov, radi česar se mi je, odhajajočemu po obedu na kolo- Iz brzojavk. Dunaj. Dr. Lueger je imel v Pratru shod, na katerem je odločno nastopil za popolno ločenje obeh državnih polovic. Treba je sa to le nekoliko poguma. P 1 z e n. Češki poslanec Scbwarz je odložil svoj mandat. R i m. Grof Gianotti, ki je dal navodila, da s 3 napravi vse kar je potrebno za bivanje carja na Kvirinalu, odpotoval je v Pizo, kjer se pridruži kraljevski dvojici. S z e g e d i n. Meščanstvo hoče iti v demonstrativnem sprevodu k Košutovemu spo meniku in ondi položiti venec. Na cestah ni viditi nobenega častnika in nobenega vo jaka. Vojaštvo je v vojašnioth konsignirano. Budimpešta. Pcslanee Polonyi je dobil od moravske češke narodno soeialne stranke brzojavko, ki se glasi: „Ves češki narod se pridružuje 7. izrazi skupnosti VaSi pogumni domovini. Češka in Moravska et» jezova, ki ščitita kral|estvo sv. oteflana proti mogočnemu nemškemu sovražniku. Naj bi se združili za odpravo pangermanskega vpliva našega najnevarnejšega narodnega bo-vrainika. Ako se združimo, bomo zmagali". Dunaj. „W. Allg. Ztg.« poroča, da je včeraj cesar ponudil Szellu, naj sestavi novo ministrstvo, a Stell je odgovoril, da bi sedaj skoro ne mogel razjasniti položaja, z» to odklanja ponudbo. Cesarju je priporočil grcfa Audrassjrja in grofa Tisza, ki bo baje tudi poklican k cesarju. Včeraj popoludne ob 5. uri je S žela obiskal Korber, nakar se je Szell povrnil v Budimpešto. Položaj je vedno še zapleten in dogodki v Szegedmu so položaj še poslabšali. Budimpešta. Včeraj se je sešla magnatska zbornica. Od vlade ni bilo nikogar. Zbornica se je soglasno spominjala smrti Leona XIII Kbuen Hedervarj je zbornici sporočil svojo demisijo. Brno. V včerajšnji seji je dež. zbor odklonil nujni predlog o spremembi dežel, volivnega r«da. Bile so ostre debate med Nemci in Č^hi. Dunaj. Danes praznuje nadvojvoda Friderik s svojo soprogo nadvojvodinjo Iza-belo srebrno poroko. Dunaj. Tu je umrl bivši srbski ministrski predsednik S i m i c. P a r i b. Zbornica bo sklicana na 20. ti mes. R i m. Francoski ministrski predsednik Loubet bo na svojem potovanju po Staliji obiskal tudi Neapolj. Belgrad. Skupščina je bila včeraj otvorjena s kraljevim prestolnim nagovorom, v katerem je kralj povdarjal, da je Srbija v prijateljskih razmerah do vseh držav, posebno do Rusije, Avstro-ogrske in do balkanskih držav. Kralj je dejal, da je dobil naznanilo, da je sultan izdal naredbo,. v kateri priznava srbsko narodnost in izraža nadejo, da se bo sultanu skoro posrečilo napraviti red v Makedoniji. Kralj je zahteval, naj skupšMna armadi, ki ima popolno zaupanje narodno, posveti posebno pozornost. Novice iz kočevskega okraja. ? V Ribnici bodo zidali novo šolo. Sedaj se prekljajo, kje bo stala. Kmetje pra vijo, da mora ostati pri cerkvi, kjer je bila doslej, gospoda ribniška pa jo hoče na vsak način izriniti iz trga ven, tja nekam h kolodvoru. G Višnikar se zelo bori za to. Naj brže bi bili radi kolikor moč daleč od cer kve. Pa saj so! ? Od strani učiteljstva ribniška gospoda menda ne bo mogla pričakovati po* sebno laskave zahvale, če prodere misel, da se zida šola zunaj trga. Če se vpeljejo v dvor, zdel ta svet kaj lepa prikazen, Varšava najčistejše in najbolj redno mesto na svetu, tlak nenavadno ugoden, in ako bi ne bilo rezkega prepira, ki sem ga imel z lastno popotno malho, visečo mi čez ramo, bi bil te trenutke štel med najlepše svojega življenja. Toda prepir, ki sem ga imel z lastno malbo, mi je nekoliko pokvaril dobro voljo. Vedel sem, da malha visi na meni, in da je nisem izgubil; treba pa je bilo, ko sem hotel dobiti iz nje denar, da sem se priklonil na levo stran; a malha mi je zbežala na desno. Ko sem se jaz pripognil na desno stran, zbežala je malha na levo. Loviti koga na lastnem hrbtu pa je fizično nemogoče, radi tega sem pobesil roke ter si mislil: Vse je zaBtonj! Ne pojdem v Ameriko. Na srečo so mi dobre duše pomagale v tej zadregi. Konečno sedem v železniški voz, lokomotiva zažvižga, in kmalu sem skozi meglo in dim videl samo 8e ljubljene obraze, spremljajoče me s pogledi, in roke, mahajoče z robci po zraku. Vreme je bilo lepo, dasiravno je bil ie februvar. Že se je čutil v ozračju dih po- Ribnici šolske maše, bo za učitelje vsekako sitno, da bodo morali otroke po blatu voditi od kolodvora sem k šolskim mašam. Sicer pa: le dajte! ? G Ignaoij Grnntar, o. kr. notar v Ribnici, katerega je pred kratkim »Narod« nekaj precej zmival. je še vedno zvest naročnik istega lista. Je ie nrav 1 ? Na Laiko in v Rim odpotuje le dni s svojo gospo g. Ignacij Gruntar, notar v Ribnici, da nekoliko pozabi »Narodove« napade Bilo prijetno in srečno 1 ? V Sodražici mislijo šolo povečati. No, saj je potreba! V enem razredu je po 110 otrok ! — In ti, deca, bodi potem zdrava in učena, če moreš! ? Is Dolenje vasi pri Ribnici je pretekli teden odšel č. g. L. Kolbezsn na novo službo v Faro pri Kostelu. Ob njegovem odhodu so tekle solze. — OdiAlemu delavnemu gospodu želimo obilo vspeha, ko bo ob Kolpi oral gosto zaraščeno socialno ledino ! Pro-ficiat! ? Liberalna postrežljivost je velika. Posebno postrežnega se hoče kazati kmetom Joban Rus iz Brež pri Ribnici, vulgo „Žagin Johan«, kakor slišimo praviti čez hribe. Ker si vse tamošnje vasi ravno sedaj napravljajo vodovode, jim je hotel baje ta J^han pri liberalni posojilnici v Ribnici dobiti denarja, pa ti »klerikalci« ga ne marajo. Pravijo, da naj si „&agin Johan" sam prej preskrbi svoj štempel, ker baje še vedno štempla trame s Fajdigovim. Tako so pravili berači. Ti preklicana klerikalna nehva-ležnoot! ? Nova kočevska oerkev je prav impozantna stavba. Krasen je veliki oltar; Kranjska nima takega. Samo to bode v oči, ker je okrog oltarja toliko nemških napisov. ? Sol ima Kočevje na izbero: ljudsko (pravzaprav dve), obrtno, zavod (deški in dekliški), gimnazijo itd. A Slovenci se ravno v tem okraju skrivajo v podrtih luknjah. Majka! Pa so Nemci tudi pametni. Oni si zidajo lepe šole, Slovenci pa jim preskrbujemo v Ljubljani „teatar" s svojimi groši. To so akti slovenske žaloigre 1 Dnevne novice. V Ljubljani, 8. oktobra. Kako »Narod« caplja sa naiimi poslanci. »Narodovi" poslanci niso nikdar čutili potrebe podrezati v razmere na idrijski c. kr. rudniški Soli. Res nujno je bilo, da se je enkrat saj od katoliško-narodne strani to zgodilo in naj sta Schwegel in Tavčar tudi drugačnega mnenja. V svojem govoru je razkril g. deželni poslanec Mih. A r k o kričeče stvari. Popolno sliko o tem bodo imeli naši litatelji iz poslančevega govora, katerega o priliki dobesedno objavimo. Za danes le omenimo, da je med drugim omenjal g. poslanec tudi zadevo g. Otmarja Novaka, ki ne dobiva kot član učiteljskega zbora — nobene plače, dasi je dovršil maturo ! „ Narod" je včeraj pricapljal s to zadevo za poslancem Arkotom; liberalni poslanci pa prej niso imeli besede za te kričeče razmere. „Narod" bi se sedaj rad izvil, ker sam dobro ve, kako čudno se sedaj vidi, da liberalni poslanci, ki imajo vedno besede do učiteljBtva na jeziku, radi gotovega svojega razmerja si niso Dalje v prilogi. mladi. Kmalu je postalo v vozovih tako vroče* da ni bilo prestati. Naši vagoni, kakor je znano, se ogrevajo od spodaj pod sedeži, radi čeBar se mi je sedaj pa sedaj zdelo, da sem čaša, ki sedi na samovaru. »Toplo je gospod, kaj ?« reče mi dobro rejen starec, jedini moj tovariš v vagonu, ki ni mogel dalje vzdriati, marveč je neprestano skakal s sedeža. »O, toplo!« »Gotovo me jame boleti glava.« »Glava? A to bržkone .par esprit de contradiction", mu odvrnem. V Aleksandrovem je nastala noč, ki je bila v kratkem tako temna, kakor zavod g. Lojka v Varšavi, ali kakor slog jednega mojih prijateljev, katerega pa ne imenujem, ker nočem nikogar hvaliti y obraz. Moj tovariš je zaspal ter hropel kakor napihnjena gumijeva blazina, iz katere kdo ispufiča zrak. Tudi jaz sem zaspal, sanjajoč o Varšavi in o teh, katere sem ondi zapustil; zaspal sem tako trdo, da se nisem zbudil poprej nego v Torunu, kjer pregledujejo vozove. „S Beboj imate par novih škorenj«, reče mi pruski carinski uradnik. Po konfiskac^i druga izdaja. Priloga 232 štev. ,.Slovenca" dri6 8 oktobra 1903. upali podrezati v te zadeve in da 83 je sedaj to tako jasno pokazalo. Zato vpije, da ta zadeva ne spada pred deželni zbor. Mi pa smo mnenja, da ima ravno deželni zbor kranjski prvo dolžnost govoriti o razmerah v naši deželi in odločno zahte vati od vlade, da z nami mačehovsko ne ravna. Kaj takega seve ni pričakovati od »Naroda«, ki je navajen vlog.! vladnega lakaja in ki to vlogo igra ob vsaki priliki. Velikanski Škandal od vlade pod-piranih Italijanov. Iz Italije smo dobili še-le sedaj od prijatelja, ki je te dni prepotoval Goronjo Italijo, podrobnejše poročilo o škandalih, katere so provzročali italijanski dijaki iz Avstrije povodom laškega shoda v Vidmu. Na tem meBtu protestiramo z vso slovesnostjo proti škandaloznemu početju teh avstrijskih podanikov, Zaplenjeno. To dejanje so seve spremljali protiavstrijski klici. Tako avstrijski Lahi postopajo s posvečeno osebo avstrijskega cesarja I Odločno zahtevamo od naše vlade tozadevnih pojasnil in vprašamo državna pravdništva na Primorskem, ako so voljna poizvedeti, kdo bo bili ti junaki ? Tako ne bomo nekaznovano pustili blatiti našega cesarja. Vladi je pa ta dogodek lep nauk. kake sadove rodi njeno podpiranje Italijanov. Vedno lepše. »Narod« je vsak dan smešnejši. Dokaz za to je včerajšnji njegov članek »Vedno lepše«. O nujnih predlogih katoliško - narodnih poslancev pravi, da so manever in humbug. In liberalci so štirim našim nujnim predlogom sami priznali nujnost, misleč, da jih bo res katoliško nar. stranka smatrala za neresne, kakor »Narodovci« smatrajo vsako ljudsko zadevo za neresno. Prišlo pa je drugače! Skoro se je pokazalo, zakaj so Be liberaloi tako upirali, da naj ne zboruje finančni odsek. Ljudstvu niso privoščili dobrot. V finančnem odseku je prišel na vrsto nujni predlog dr. Šusteršiča, naj se da prizadetim po uimah 100.000 kron deželne podpore in naj se po zove vlado, naj tudi ona pomnoži podporo. Ta predlog je izvestno nujen, posebno, ker bi bilo treba nujno pozvati vlado, naj od 15 milijonov, katere še ima, hitro da še kaj potrebni in s iro m ašni deže1 i kranjski. Liberalci pa nočejo o tem nič slišati in so preprečili vse delo v finančnem odseku. Menda se strinjajo s svojim ljubljencem Heinom, ki vedno poroča na Dunaj, da Kranjska ni potrebna, morda so storili to celo ž njim v soglasju. Osrednja vlada bo pač čudno gledala take ljudske zastopnike, ki jo niti pozvati nočejo, naj kaj da. »Na- rod« jo sedaj pričel javkati, da 100.000 kron za ponesrečence iz deželne blagajne ne bi bilo od nikoder vzeti. Tako je torej libe ralno načelo: Za kmeta vedno knof! Če imate n. pr. za Židov-bk o nemšk o g 1ed a 1 išče , tedaj bi pač tudi za oškodovane kmete se lahko dobili viri, ako bi liberalcem bila resna volja, pomagati ljudstvu. Dolžnost večine bi bila, denar najti, če pa »Narod« ugovarja s tem, da ima deželni proračun že velik primanjkljaj, ter, ako je res, kar se govori, da je sedanji deželni odbor prigospodaril 500.000 dolga, tedaj je to le dokaz slabega gospodarstva večine deželnega odbora, ki troši velike svote za stvari, ki niso ljudske in s katerimi svotami bi se lahko pokrilo marsikaj bede. Tak je resničen položaj! Naši poslanci torej popolnoma opravičeno stoje na stališču, da mora biti drugače in da energično zahtevajo volivno reformo. »Na rod v svojem članku tudi joka za denarjem, katerega mora dežela dati za deželni zbor oziroma za zborovanja. Tu pa ima »Narod« prav! Toliko sedanji deielni zbor res ni vreden,kolikor stane, in če je liberalcem res kaj na tem, da se bo denar bolj pametno uporabil, naj kar dovolijo volivno reformo, ker potem bo gotovo sestava dež. zbora pametnejša in stroški ne bodo tako vrženi v vodo, kakor so za to, da liberalni poslanci zavirajo ljudske pravioe. Kar se tiče »Narodove« trditve, da v zadnji seji dež. zbora dr. Susteršiču nikdo ni dal povoda za »razgrajanje«, se z »Narodovim« lakajstvom, ki je nava jeno, da Hein ž njim pometa, ne bomo pričkali. Tisti, ki bo imeli priložnost gledati cel prizor, in med njimi so tudi strastni li beraloi, trdijo soglasno, da je bil nastop Heinov v resnici žaljiv, način, kako se je porogljivo obrnil proti dr. Susteršiču, ton njegovih besedi in besede same so delale vtisek, da je hotel zbadati in žaliti. Z našimi poslanci pa Hein nebo p o m e t a 1. To naj si za pišeta za uho obe ekscelenci — ekscelenca z Bleiweisove ceste in ekscelenca z Viso kega! Zato pa smo dr. Susteršiču ploskali in njegov nastop odobrava vsa stranka. Stranka 1 a -kajstva pa je izgubila pravico, da jo dostojni ljudje uvažujejo in respek-tirajo, taka stranka je padla v najnižji nivo. O pijanih gorjancih, pa naj pred vsem »Narodu" naroči molčati — dr. Tavčar. Toliko za danes. Kadar bo pa »Narod« še kaj takega pisal, bo tudi naš odgovor — vedno lepši. Uradni korespondečni urad pri stranski poroča tudi o zadnji seji kranj skega deželnega zbora. Menda jo navajen zavijati dogodke, ki se vrše na Kranjskem. Kakor se vidi, od dež. predsednika Heina ni pričakovati, da bi preskrbel objektivna poročila. Treba bo tudi v tem oziru odločno naBtopiti, da se vladnemu korespondenjnemu uradu prežene pristranost in da se odvadi poročati neresnice in zavijanja. Uradni korespondenčni urad ne sme biti H e i n o v o osebno podjetje. Ce se pusti v njegovem smislu izrabljati »Tagespost", ki pro glaša, da je mej nemškimi in slovenskimi poslanci »Kulturunterschied", ni za blatenje poslancev ustanovljen uradni korespondenčni urad! To zadevo enkrat korenito podrezati, bi bilo nujno, kajti pozabljeno ne sme biti, kako je uradni korespondenčni urad širil, a ne preklical neresnice v Ljubljani. „Pro Trleste e Trento". Tega zbo rovanja udeležilo se je v Vidmu tudi mnogo Tržačanov, onih Tržačanov, ki pripadajo k iredentovski tržaški stranki in ki je z našo c. kr. vlado v tako tesni zvezi, da jej je ob zadnjih občinskih volitvah javno pomagala do zmage. Kaki so ti ljubljenci c. kr. vlade, zadoščalo bo morda to: Sliko našega vladarja namazali so z blatom in jo nesli na trg »Vittorio Emanuele«, kjer bo jo zažgali. Na povratku iz Vidma so se Tržačanje v železniških vozovih javno hvalili, kaj vse so počenjali v Vidmu. „Vse nerešene dežele bi bile že pod Italijo, ker so že vse tako napravljene, ko bi ne bilo teh »avstrijskih psov" (uradnikov), ki drže še nekaj ljudstvo nazaj« — tako so vzklikali. Mi pa zopet vprašamo: Kdo je pripravljal jte dežele, da so take, kakoršne bo, če ne c. kr. avstrijska vlada, ki ni hotela dajati Slovencem v zakonu jim zajamčenih pravic, temveč jih je raje potujčevala v družbi z Nemci, Lahi in Madjari? Kako se dele zaslužni križci? Nek nadučitelj na Gorenjskem službuje že nad 50 let. Razne korporacije kakor občina, kraj. šol. svet itd. so menile, da zasluži ta mož, ki toliko časa že služi domovini, vsaj kako odlikovanje, ker odlikujejo že vsakega gozdarja, ki služi nekaj let kakemu grofu, bo mislili člani imenovanih korporacij, da zasluži odlikovanje še bolj učitelj, ki je v javni službi. Pa ti dobri, naivni možje so se motili. To ni tako. Na Dunaju se jim je povedalo, da radi podele odlikovanje, toda migljej mora priti od zdolaj. A z vladne palače v Ljubljani je prišel migljej, d a ni nobenega povoda za odlikovanje, dasi služi ta nadučitelj nad 5 0 let. Tako postopa deželni predsednik kranjski Hein proti zaslužnim slovenskim možem. Kaj vse ime »Slov. Narod«. Kakor znano, je bila v nedeljo v Kamniku velika slavnost v proslavo dvajsetletnice bivanja Nj. Veličanstva v Kamniku z blagoslovlje-ljenjem »Kamniškega Doma«. »Slov. Narodu« slavnost ni po volji in imenuje v št. 226 7, dne 1. okt. slavje v proslavo presvitlega premilega nam cesarja Fran Josipa I. v svoii brezmejni perfidnoBti: velik »dirindaj« »komedijo« In državni pravnik — molči! Osebne vesti. Provizorični gozdni oskrbnik g. Fran Kalan v Ljubljani je imenovan def. gozd. oskrbnikom III. razreda — Nastavljene so za provizorične učteljice absol-virane učiteljske kandidatinje gdčno: Amalija Jeglič v Kokro, Antonija Rakovec v St. Lenart, okraj Kranj; Suzana B a 1 o h v Črnuče. G. J. S t r e k el j, prov. učitelj v So-rici, pride na ljudsko šalo na Vrhniko. Za suplentinje so bile imenovane absolvirane učit, kandidatinje gdč. Jozefina Muc na Vače gdč. Marija Od lasek k Mariji Devici v Polju in gdč. Avselija Vrezec na Dvoru. Imenovanji v politični službi. Namestnik v Trstu in Primorju je imenoval c. kr. konoeptna praktikanta dra. Viljema B a 1-t i č a v Pazinu in Otona H u b e r j a v Pulju namestništvenima koncipistoma. Velikanska goba. Nekdo je našel v gozdu nad Brezovico velikega, popolno zdravega in užitnega jurčka, kateremu bi lažjo rekli »jur«. Njegov premer je meril 31 cm., torej obed njegove strehe skoro 1 meter, teža pn Bkoro pc!drug kg. Pod streho je imel še 2 manjša jurčka. Stavka v Zagorju se nadaljuje. Delavstvo je stavilo nove zahteve in je razburjeno, ker se ne začno prava pogajanja. Nemški listi poročajo, da so včeraj delavci hoteli s silo prodreti orožr.iški kordon, ki je bil ondi postavljen. Čobal je stavkujoče opominjal, uaj bodo mirni. V Zagorje se je d a-nes po noči odpeljala stotnija 2 7. polka i z L j u b 1 j a n e. Na delavce, ki zahtevajo popolnoma opravičeno svoje zahteve,bo po šilja vojake, namestu da bi vlada od podjetnikov, ki so krivi stavke, odločno zahtevala pravice delavcem in posredovala v korist izkoriščanim delavcem. Kakor pa poroča »Tagespcst«, je litijski okrajni glavar dejal stavkujočim, da nimajo povoda za stavko in da naj kar gredo delat pod prejšnjimi pogoji. Ali je res vlada samo za to tu, da bi branila bogate židovske kapitaliste, delavce pa prepustila izkoriščevanju ? Kranjski latinizatorji. Pod tem naslovom prinaša »Edinost« notico, v kateri so neki gospod Simon Ribarič pritožuje, da duhovnik v cerkvi na Uncu ni hotel krstiti njegovega otroka na ime Zorko, ki bi odgovarjalo imenu Albin. Na to odgovarjamo, davsak duhovnik krstiotroka naimedotičnega svetnika. V zgoraj omenjenem slučaju je bilo stališče duhovnika pravilno, ker lo Albin je ime »Ali si mar gospod želite, da bi pri nas vsi v luknjastih hodih?« mu odvrnem. Nemec je nekoliko pomislil. Nemara si je mislil: »pride čas tudi za to" ter je zaprl moj kovčeg. Vrnii sem se v vagon in zaspal znovič; spal sem do jutra, t. j. do prihoda v Berolin. Bilo je še rano: komaj se je svitalo. Ulice so bile prazne. Samo tu pa tam je bilo moči videti vozove, v katere bo bili vpreženi psi, kateri navzlic temu, da se ne prestano srečavajo, vendar ne opUBte nobene priložnosti, da se ne bi spoprijeli. Velikansko mesto, ki pa mi je že znano, ša na pol spa-vajoče, mi je migotnlo v blesku jutranje zarje pred očmi. Prepeljem Be od vshod-njega kolodvora na Lehrter Bahn. Skoro dve uri časa je bilo treba čakati na odhod vlaka, radi tega stopim ven pred kolodvor ter se jamem ozirati na vse strani. Od daleč zagledam, kako se gibljejo tu in tam majhni oddelki vojakov v čeladah b pozlačenimi konoi; vojaki so mirni in resnih obrazov, nalik davnim rimskim legijonarjem. Kadar zreš na njili umerjene in jednakomerne ko rake, na njih mehanično gibanje z glavo, z rokami in nogami, lahko bi jih smatral za stroje brez lastne volje, navite z jednim ključem. Pa so tudi zares stroji, katerih ključ in motor je višja, grozna in mračna volja, katere ni moči pogoditi, skrivajoča v gubah svoje toge vojno in požar. Na desno se je lesketal v žarkih veha-jajočega solnoa težak, okoren, trivijalen kip zmage, podoben vrani, ki je sedla slučajno na steber v Berolinu ter namerava vsak hip zleteti. Ali zleti in kam zleti ? Dve uri sta kmalu minili. Znovič sedem v vagon, Namenjen sem bil se peljati ne v Bremen, marveč v Kolin. Pogledam v vagonu okrog sebe. Tu so Bedeli sami Nemci, več ali manj bedastih obrazov, zabuhlih od piva ter neki tuj gospod. Vlak, v katerem sem se peljal, ne gre do Kolina, marveč se ustavi v Deutzu, na desni strani Rena. Tje smo dospeli ob devetih ponoči. Bil sem nekoliko utrujen, torej se napotim v hotel B e 11 e - V u e ter si dam pokazati sobo za prenočišče. Natakar me spremi v drugo nadstropje ter mi pokaže stanioo, v kateri bi imel prebiti noč. Predno prižgem svečo, se približam k oknu ter dvignem zagrinjalo, da se navžijem pogleda na Kolin, ležeč na nasprotnem bregu Rena. Potem naročim natakarju, naj ne prižge sveče in me pusti samega. Prekrasen pogled ? Noč je bila lepa in jasna. Mesec je svetil tako Bvetlo, da bi bil lahko čital ob njegovih srebrnih žarkih. Pod mojimi nogami je tekel Ren. Dolga pasma svetlobe so se odbijala v prezorni vodi. Nekoliko bližje je majhen parnik razsipal dež zlatih isker. Ves Kolin je bil videti kakor Ha dlani: luči, skupine večnadstropnih hiš, temne sence dimnikov, a nad vsem tem sijajna stolna cerkev, dvigujoča se ne samo s stolpi, marveč tudi z obokom nad vse mesto, vzvišena, mirna, čarobna in molčeča. Največja poslopja jv mestu so se mi zdela poleg nje podobna kočicam, ki se skri vajo pod krila mogočne matere. Mesec je jasno osvetljeval vitke obloke čudovite go-tične stavbe ; senco ho se lomile s svetlobo na obokih in stolpičih Bilo je v vsem tem nekaj skrivnostnega, nekaj, kar napolnuje dušo s tajnostno grozo in razvnema domišljijo. Verski občutki, katerih se nasrka človek že z maternim mlekom, bodisi še tako razprašeni v truščni gonji in borbi za obstanek, se pri pogledu na to stavbo, oblito z mesečno svetlobo, nalik izgubljenim biserom zopet zberejo. Niso pa to nežni in sladki nagibi srca, marveč nekaki notranji angelski glasovi, vzbujajoči spomin detinstva, kakoršne začuješ na priliko v naših vaških ccrkvah pri večernioah, ko osiveli župnik moli lita nije, kmetje pa mu skupno odgovarjajo, ko lastovke žvrgole pod lesenim stropom, in ko pokopališčna breza, upogibajoča se vsled vetra, šelesti in zvoni ob okno. Poleg te orjaške stavbe, poleg teh kakor gora visokih obokov se ne čutiš več kot zašlo, utrujeno dete poleg očeta, marveč le kot prah pred božjim Veličanstvom. Nehctč ti pride na misel, da tu ni prostora za drugo molitev, kakor k večjemu za ono pesem : »Sveti Bog, sveti, močni, sveti in neumrljivi«. Cerkev je vredna peBmi in pesem cerkve. Srednji vek s svojo vero, ki je bila kruh takratnega življenja, vrste vitezov, okovanih z jeklom, teh groznih roparjev iz nadrenskih gradov, vstajajo od mrtvih pred tvojimi očmi. Ču-ješ, kako škof v VBem veličanstvu poje »Gloria Dei« in ponosne železne glave uprav teh Arnspergov, ki spavajo sedaj smrtno spanje v cerkveni ladji, se sklonejo in pri-pognejo pred eno besedo, kakor žito na polju pred vetrom. Danes jo že vse to minulo, toda zamišljen popotnik, zroč na molčeče spomenike onih stoletij, nehote vpraia samega sebe: ali je to vse, kar je bilo vir in os življenja celih stoletij — ali vse to zares ni nič druzega, nego orjaško praznoverje, in le drugi žalostni stadij iluzije, kakor pravi Hartman, stadij, katori je prešel samo radi tega, da bi bo pričel tretji ? (Dalje prih.) svotnikovo, prostb pa je potem, imenovati otroka Zorko, eno svetniško ime pa mora biti. Drugače je seve pri imenih Ciril, Metod, Vaclav, Ljudmila, Olga itd, ki so prava imena dotičnih svetnikov. Gospod dopisnik bi pač se lahko prej o tem poučil, da mora duhovnik krstiti otroka na svetnikovo pravo ime. Koliko je n. pr. Radoslavov, krščeni so pa le na ime Jakob, koliko je Vekosla-vov, a krščeni so na ime Alojzij. »Edinost«, ki hoče biti silno modra v cerkvenih zadevah, bi lahko vsaj to vedela, predno hoče druge učiti. Nevarno obolel je na svojem gradu pri Planini knez llugo Windisch-g r a e t z. Visokega bolnika sta prišla obiskat knez Ernst in Robert W i n -disohgraetz. Zadnje dni je bolniku nekoliko odleglo. Kje smo ? Eni odgovarjajo na to vprašanje: pod Italijo, drugi pa: pod Prusko „pikelhaubo«. Mi pa pravimo enim in drugim da smo še v Avstriji, v kateri imamo celo zakon, da smo jednakopravni z drugimi na rodi. Zvesti temu avstrijskemu zakonu ne smemo pozabiti, kako se godi našemu ljudstvu v Trstu: uslužbencem pri tramvaju je strogo prepovedano govoriti slovenski, prav tako uslužbencem v magistratni službi, in kakor je bilo čitati v listih, dobili so tudi c. kr. redarji tako prepoved. Lekarničarji ti ne dajo niti zdravila, če je zapisal zdravnik slovensko opazko na receptu, po šolah molijo otroci Boga v laškem jeziku, na magistratu ne moreš niti davkov plačati v slovenskem jeziku, ob volitvah podpira vlada iredentovsko stranko, tako da je vzkliknil bivši namestnik Rinaldini, ko je padel avstrijski patrijot Nabergoj in zmagal Gari-baldinec Mauroner : »To je najlepši dan mojega življenja!« — Na hiši pravice so samo laški napisi, na drugih vladnih poslopjih iščeš zastonj slovenskega napisa, na policiji nima poslopje zunaj nobenega napisa, da bi ne napravilo dosledno notranjim napisom tro-jezičnega napisa na pročelju; oni c. kr. uradniki, ki so navdušeni iredentarji imajo vse udobnosti. Caio na pokopališču, na prostoru miru in počitka ni dovoljen Blovenski napis. Tako bi naštevali lahko dalje in dalje, a mi slimo da zadošča to. Italija in Prusija, kedaj si bosti v laseh radi nadvladja na slovenski zemlji nad že skoro na pol potujčenim slovenskim narodom? — Bohinjska železnica. Dela v tunelu pod Kostanjevico dobro napredujejo. Prevrtanega je doslej dve tretjini; na severni strani okoli 70 m., istotako na južni. Dolg bo tunel 228 m. Zravnavajo tudi že prostor za kolodvor, ter so radi tega naredili, koli kor potreba, Kornu drugo strugo. Dala za železnico hodi ogledavat vedno mnogo ljudij. Tunel Podbrdom bode kmalu izdelan. Izkopati imajo še kaka 2 km. DjIo za gradnjo železnice v Boh. Bistrici je prevzela tvrdka Cbierici in Pich. Vožnjo vsega materijala so prevzeli domačini sami. V kratkem se začne tudi z gradnjo črte od Prvačine do Trsta. Opozarjamo že sedaj naše ljudi po Vipavskem in po Krasu, da ne zamudijo prilike, okoristiti se pravočasno z raznim delom, pred vsfm tudi s prevažanjem na tej črti ! m — Za ponesrečence v Ukvah na Koroškem je obč. svet ljubljanski dovolil 500 K. — Umrl je bivši tajnik posojilnice v Ptuju g. A. G r e g o r i č. — Ukraden konj in voz. Hlapec Valentin SvoljSak v Starem dvoru pri Stari Loki peljal se je dne 4. t. m. iz Podbrda po cesti proti Škofji Loki. Mej potjo pridružil se mu je neki okoli 20 let star fant, ki se je vsedel k njemu na voz in se peljal ž njim. Ko je SvoljSak pri neki goBtilni se z vozom vstavil in šel v gostilno, cstal je fant na vozu pognal konja in se odpeljal. Svoljšak še do danes ni dobil voza in konja nazaj. Konj je sive barve, velik in ima na eni nogi vžgani črki R P., voz je star in zeleno pobarvan. — Nadvojvoda Ludvik Viktor — okraden. O t>;m še poročajo .iz Opatije: Ko sa je zgodila tatvina je bilo v kopelji kakih 250 gostov. Vsaki posamični je bil preiskan. Ne treba praviti, kako muflno je bilo to za vse. Odposlane so bile brzojavke na vse strani, kolodvori in pomoli so strogo nadzorovani. Ali vse te odredbe so ostale do pozno v večer brez vsacaga vspeha. In tudi sedaj še ni nobene sledi za zločincem. Dodatno javljajo še, da je bila nadvojvodi ukradena tudi listnici z neko svoto denarja. Vrednost zlatnine cenijo na 12 000 kron. — Starostno zavarovanje usluž benoev državne železnice Gibanje med uslužbenci v tej zadevi napotilo je vendar enkrat upravništva drž. železnic do tega, da je jelo proučavati razmere in pogoje, po katerih bi se prišlo konečno do vsaj približno pravičnega stanja želez, uslužbencev. Za žulje in obile potne kaplje pač zasluži vsak delavec svoje plačilo in država je pač dolžna, da poskrbi za svoje delavce vsaj pravični košček kruha tudi za starost. — Strajk v Trbovlju. Listi javljajo, da je upravni svet rudnikov v Trbovlju v svoji včerajšnji seji sklenil, da ne privoli v zahteve delavcev glede minimalnega plačila in da se bo še nadalje vedel opazovalno. — Hrvatske novice. S1 a v n o s t od-kritjaspomenika AnteStarčeviča na Groblju v Šestinah pri Zagrebu bo veli kanska. Navzoči bodo Hrvatje iz vseh hrvatskih pokrajin. Povodom te slavnosti bo izdal pripravljalni odbor ilustrovano knjižico v pomenu Ante Starčeviča. Po odkritju spomenika bo komerz. Mnogo hrvatskih občin bo zastopanih na slavnosti. — Hrvatski nabor se bo baje sešel koncem tekočega me seca, ali začetkom prihodnjega meseca. — Obsodb aprotiGiogoJmičan om katerih je bilo radi demonstracij toženih 116 se glasi: 54 jih jo obsojenih od 1 do 6vmese-cev, a 61 obtožencev je rešenih. Župnik Novak je obsojen na 14 dnij zapora radi odobravanja »kaznjenega dejanja.« — Zapirajte vrata. Dne 5. t. m. popoludne je bilo posestniku Janezu Jam-niku in posestnici Ivani Likovič na Gevejeku ukradeno in sicer prvemu iz škrinje 14 K, drugi pa iz veže 4 K 60 v. Tat je porabil to priliko, da se je vtihotapil v nezaklenjene hiše med tem časom, ko so ljudje delali na i polju. Kot storilec tatvin je sumljiv neki Pavel Omejc, sodar v Studencah, katerega so orožniki prijeli, kajti dotičnega popoldne ' je govoril z Jamnikom*na Govejaku in ne \ kaj časa kasneje ga je videl hoditi okolo njegove hiše; Dmejcu so bilo krajevne raz- i mere te hiše dobro znane. Ker je bil osum i Ijenec že večkrat zaradi tatvine kaznovan, ' so ga izročili sodišču. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v prid je izšel izboren p i - i s e m s k i papir. Dobiva se pri J. N. ■ Pjeteršič-u, trgovcu v Ptuju. Vsak list ima na prvi strani lep voden odtisek ! podobe sv. Cirila in Metoda. 100 ovitkov v ! lični zaklopnici stane 1 K 20 v. ; 10 ovitkov in 20 listov v mapi stane 32 v. Trgovci dobe poseben popust. Nakupovanje tega pi- 1 semskega papirja najtopleje priporoča | vodstvo družbe sv. Cirila in1 Metoda v Ljubljani. ; — 51 OOO vreč kave pripeljal ie v -torek parnik „Stefania" iz Santosa v Trst; j vožnja je trajala 38 dni. — Trojčki Pri spodnji Sv. Mariji Ma- 1 gdaleni v tržaški okolici povila je M. Germ trojčke, 2 dekl. 1 fanta, ki so zdravi. Oče je 1 neki zelo vesel. Naj le počaka ! — Roparski napad. Kmeta Radovan in Ribarič pripeljala sta v Poreč grozdje in ga prodala. Zvečer okoli 10. ure vrnila sta se proti domu z vozom, v Katerem sta bila vprežena vola. Komaj sta bila 20 minut iz mesta, Brečala sta nekega C3. je predstava za mladino poetične in humora polne pravljice z godbo, petjem in plesom „Pepelka", zvečer pa ie noviteta: burleska s petjem in plesom »Lepa L i d a « , ki se igra v Pragi pravkar 77. krat. Ker je vojaška golba zaradi koncerta na strelišču zadržana, se zvečer ne more peti optra, pač pa sodeluje tudi nri „L<*pi Lidi" manifti oddelek godbe. * Slovanski zbornik olovani smo lahko ponosni: nad 137 milijonov bo nas našteli ob začetku 20. stoletja. A na drugo stran — tužna nam majka — kakšna je ipak naša used*! In zopet ta nejedinost v veri, razcepljenost v govoru in celo v črke p su (Dolnjelužičani pišejo — gotico!) D i bi tega ne bilo, bi se malo drugače postavili, in naši »prijatelji« bi malo drugače govorili z nami in mi ž njimi. Pri vsem tem je zanimivo in prijetno čit&ti, knjigo, p šočo o S ovanih, kukor n. pr.: avoječasno Smolarjeva Z^itsehrifc, ali Slavische B aster, ali Slovanstvo, S.ovanski pretiled, Maretičevi »S'aveni v davnini«. Zgodovina slov. literatur ali Macbalovo Obče slovansko bajeslovje itd Toliko bolj mikavno, če so dotični jeziki v izvirniku zastopani kakor n. pr. v Miklošičevem slovarju in pri merjalni slovnici, ali v E-bmovih pravljicah v raznih slov. jezikih, ali Slavj. almanahu. — V novejšem času ie iiš a še posebna taka knjiga, in sicer: D r. E Berneker, Slavische Chrestoinathie zma limi slovarčki. Strassburg. založil K.Tiiibner 1902, cena 14 K 70 h XI + 484 v 8°. V tem praktičnem zborniku so izbrani sestavki v teh jezikih: 1. je Staroslovanščina, (t. j. cark. slovanščina vrste: bolgarske, srbske in ruske); 2. ruščina (etaroruščina, velikoru-ščina, beloruščina); 3. maloruščina, 4. bolgarščina v svojih narečjih, 5. srbohrvaščina z narečji. 6. slovenščina, 7. Češ5ina z narečji, 8. slovanščina, 9. poljščina z narečji, mazurščino in kašobščino, 10. gornjelužička srbščina, 11. dolnjelužička srbščina, 12, po-labščina. Vseh sestavkov je nad 100. Slovenski so ti le: Brižinski spomeniki; Nekaj iz Trubarjeva katekizma; Velikonočna pesem iz Trubarja-Krelja; Prešernova: Zdravilo ljubezni; Juri Kovač iz Krekove Ljud. knjižnioe, in »Karant in drugi velikansko močni ljudje« — v cerkljanskem narečju. Pred leti so baje Nemoi imenovali slovenske dežele po dr. Tomanu zaničl:ivo »Tomanija«, neki nemški profesor je vpravi! o svojem potovanju po Spodnjem Štajer-skem, da je onde tako nemško narečje, da ga ni prav nič razumel; drug je menil, da je Sršen = S»hr sebon! Nu, zdaj pa že vedo v btrassburgu za nas. Morda si bo marsikdo želel drugačen in večji izbor, ali vendar je knjiga ugodna za proučevanje slov. jezikov, io mila, — ker združuje v sebi — slovanstvo! Skidam kapu . .. .! * »Katoliški Obzornik". Urejuje in izdaja dr. A 1 e š U š e n i 6 n i k. Letnik VII. Zvezek IV. je ravnokar izšel in ima naslednjo vsebino: Bog je. — Etiški temelj gospodarske vede. — Kaj je s pojavi telepatije? — Hrvatsko pismo. — Apologetične misli: XVIII. „Jezuitize m". (A. U.) XIX. Sv. Duh pa papež in škofje... — Cerkev in cerkve: Teženjo po uniji vrazkolnih oerkvah. — Slovstvo: W soravvie spclecznej. —• Cathrein : Glauben u. Wissen. — Kneib: Unsterblichkeit der Seele. — »Vječni Židov«. — Razne stvari: Zdziechovvski o idealizmu. — Paulsen o Hackelovih .svetovnih ugankah". — Glasnik „Leonove družbe". — »Katoliški Obzornik" izhaja po št rikrat na leto. Velja 5 kron, za dijake 2 kroni. Naročnina naj se pošilja pod naslovom: Dr. Aleš U š e n i č n i k v Ljubljani. Poškodovan original " 'Krščanskega detoljuba« 3 številka je ravnokar izšla. Kakor dosedaj vsi zvezki nudi tudi ta svojim bravcem kaj raznovrstno, zelo mično vsebino: Katehet si zajema iz nje koristnih katehetičnih navodil; »Pismo slovenskim materam« daje materam zlate nauke; kaj podučne in vigo-ievalne so tudi ostale povestice in črtice. Vrhu tega ima ta tretji zvezek dvojno prilogo : »Boj zoper lažnjivost« izpod spretnega peresa znanega mladinskega pisatelja gosp. Ant. Kržiča ter ono lepo molitvico v čast presv. Srcu Jezusovemu, ki so jo škof tako toplo priporočili. »Krščanskemu detoljubu« moramo dati vso čast: Kaj marljivo in skrbno vrši sicer v malem okviru svojo pre-važno nalogo na polju krščanske vzgoje. Mi kar najtopleje list priporočamo. Naj bi ne bilo nobene krščanske družine, ki bi ne imela tega tako ljubeznjivega pri atelja krščanske mladine. Vzgojitelji, širite ta list! Udje društva krščanskih detoljubov dobivajo brezplačno list, ki izhaja štirikrat na leto. Udnina tega prevažnega društva znaša dve kroni na leto. Novice Iz Amerike. § ZdravniSki automai. Največje čuio, ki bo razstavljen na svetovni razstavi v St. Louis, je automatični zdravnik. Bolnik stopi na plato kakor pri automatični tehtnici, vrže nekaj drobiža v pripravo ter se prime z roko za držaj. V držaju je priprava, katera šteje udarce žile, druga zopet porine toplomer bolniku po jezik. Oboje pride napisano na listku iz priprave. Na zadnji strani iiBtka pa je napis in recept zoper dotično bolezen. § Stroj za teponje. V državni prisilni delavnici v Redvingut v Ameriki, se gojenci ne kaznujejo več z roko, ampak b strojem. Ta stroj še neki bolje izpolnuje svojo nalogo, kakor pa roka in se da tudi dobro in varno regulirati. Upanje je, da bodo ti stroji celo povzdignili v zavodu disciplino. § Z elektriko usmrčeni bo bili v New-Yorku trije bratje Willis, Friderik in Burton Vormer. Umorili so namreč o Božiču leta 1901 svojega strica Petra Hallen beeka in ga oropali. Usmrčenje je trajalo 157t minut. Bilo jim je dano na prosto, v katerem redu hočejo umreti, na kar se je oglasil najstarejši na prošnjo mlajših, da hoče biti prvi. Kasne stvari. Najnovejie od raznih strani. Dva kmeta utonila. Iz Milana poročajo: Dva kmeta vračala sta se z božje poti po jezeru na parniku v Como; padla sta v jezero in utonila. — V moštu je utonil. Iz Pulja poročajo: V Vrsarju padel je kmet Rismondo v vinsai mošt in utonil. Drugi dan so ga potegnili mrtvega iz bednja. Nadalje poročajo iz Pulja: Delavec Bujič je padel iz šest metrov visočine in se tako poškodoval, da so ga prenesli na pol mrtvega v bolnišnico. — Streljanje na duhovnika. Iz Sulmone v Italiji poročajo: V bližnji vasi Paoentro pri-godil se je grozen prizor. Neki Carrabia poslal je ženo k župniku De bilvestriju, naj bi ga prišel domov spovedat. Ker je župnik malo prej videl Carrabia na ulici in ker je vedel, da ne more b'ti hudo bo an, rekel je ženi, naj pride mož k spovedi v cerkev. Malo časa za tem, ko je bil župnik še v sobi in se bril, vstopil je Carrabia in ga jezno vprašal, zakaj ga ni prišel spovedat na dom. Predno mu je mogel župnik odgovoriti, potegnil je revolver in sprožil dvakrat v župnika, katerega je nevarno ranil, tako da duhovnik umira. — Tragedija v norišnici. Iz Neapolja poročajo: V norišnici v AverBa pripetil se je žalosten slučaj. Kakor je sploh v norišnicah navada, opravljata tudi v Aversi dva bolnika, ki sta že nekaj časa mirna, lahke posle. Neki Ba-gila, o katerem so mislili, da je ozdravel, opravljal je dela v kuhinji. Včeraj zjutraj pa je lopet znorel, zagrabil za nož io ga zabodel v predstojnika Pesacane, katerega so umirajočega prepeljali v Neapolj. — T r a -gedija iz ljubosumnosti. V Milanu zabodel je nož v srce in umoril štiri desetletno perico Berri, ločeno od moža in mati sedmih otrok, iz Ijubsumnosti njen ljubimec 381etni Ponzoni, vdovec in oče fitirib otrok. — Z. r t v a stekline. 141etnega Gennaro ugriznil je v Marcetelli stekel pes. Po petih dneh je šel v Ritp, kjer so ga triintrideset dni sdravili po Pasteurjevem načinu. Navidezno je bil zdrav in dne 18. septembre vrnil se je v rojstni kraj. Včeraj pa ga je moral oie poslati nazaj v Rim, kjer je v groznih mukah vsled stekline umrl. — Abesinska cesarica dala je sezidati v Jeruzalemu zavod ki bo nosil njeno ime. Za pravoslavno veliko noč bo slovesna otvoritev, katere se vdeleži tudi cesarica Taitu. — Ustreljen pred otrokom. V Palermu vračal se je na konju v mesto g. Labarbera s svojim devetletnim sinom, ko sta ga dva morilca napadla in ustrelila. — G o s p i c o so ukradli. Iz Palerma poročajo: Neka jako lepa gospica šla je na sprehod s svojo spremljevalko. Na sprehodu so jo nepoznanci ukradli. Vse zasledovanje je bilo do sedaj brezvspešno. — Velika družba sleparjev. Iz Ka-tanije poročajo: Zasledili so veliko družbo ponarejevalcev raznih listin. Med zaplenjenimi listinami je mnogo takih, ki kompromitirajo visoko stoječe oBebe. Stvar je zbudila v mestu veliko razburjenje — Šola o zakonskem življenju. V Bukarešti so odprli šolo, v katero sprejemajo deklice od 16—24 let, kjer naj se izuče, da bodo dobre žene in dobre gospodinje. — Ta je bil občutljiv! V Torinu se je obesil neki G. T., oženjen, ker ga je žena kregala, da je prodal nekaj kilogr. grozdja! — Morilka lastnega otroka oproščena. Porotniki so oprostili v Rimu 24 letno deklo Gerardini, ki je sama izpovedala, da je razrez^a lastnega novorojenčka na kose in vrgflreošSeke v neki koš, da bi bila zakrila vsako sled o umoru. — Disciplina v nemški vojski. Rimski „Tribuni" brzojavljajo iz Berolina: Ko so bili vojaki odpuščeni na dopust, na-tepli so po več krajih častnike in podčastnike. Radi tega je bilo več tožb, pri katerih so bili rezervisti kaznovani skupaj z 20 letnim zaporom. Radi grdega ravnanja z vojaki, bilo je 159 sodnijskih obravnav, z 50 letnim zaporom. V zadnjih 3 mesecih bilo je 80 takih obravnav t 27 leti zapora. — Umor za šestlirlV Monzi v Italiji umoril je 24 letni delavec 50 letnega druga Villa, da mu je mogel potem odnesti 6 lir, jedino kar Bi je prihranil od dnine. Morilca so zaprli. — Oče ubil lastnega otroka. V Brindisi je kmet Rizzo vrgel Bvojega 2 letnega otroka, ker je jokal, s tako silo ob tla, da je otrok umrl. — Sedem oseb ranjenih. V Petriolo blizo Fio-rence spri se je kmet Raflfael Squanci z bratoma Viljem in Julijem. Od besed prišlo je do klofut. Rafiael je skočil po puško in jo sprožil proti Viljemu. Julij je skočil na Raf-faela in odmaknil puško, tako da je zadel strel šest otrok in neko staro ženico, ki so bili na cesti. Od onih sedmih ranjenih, imata dva smrtne rane. — Ponarejevaloi denarja. O onih ponarejevalcih v Italiji, o katerih smo že poročali, bilo bi dodati, da je bila družba v Kataniji v zvezi z družbo ponarejevalcev v Sirakuzi, Mesini in Neapelju. — V besnosti. V Pontekorvo (Italija) znorel je kmet Tauzi, prijel za nož, ranil 16 krat brata, mater, svakinjo in še 4 druge. Brat umira. — Vojna med občinskimi 8 v e t o v a I c i. Iz Florence poročajo: V Montekatini prišlo je med občinskimi svetovaloi v občinski seji do prepira. Ker se svetovalči iz Bagni niso hoteli kloniti pred onimi iz Montekotini, zapodil jih je župan kar jednostavno iz seje. Včeraj je bila zopet viharna seja. Ko so se svetovaloi iz Bagni vračali po seji domov, bili so napadeni od Montekatincev s kamenjem in s streli iz pušk. Na obeh straneh je več ranjenih, med njimi karabinjer smrtno. Vzrok prepiru je staro sovraštvo med tema vasicama. — Iz maščevanja. V Trosinone sedela Bta zakonska 54 letni Anton in 30 ). Filcmena Cianfrocca pred hišo. Kar je počil strel dvakrat iz puške. Anton je bil zadet v prsa in je malo za tem umrl, ženo so prenesli v bolnišnico, ker je ranjena na nogi. ' O morilcu ni sledu. Ljudstvo pravi, da je bil kmet Minotti že zaročen a Filomeno, ko je dobil 3 leta ječe radi tatvine. Ko se je vrnil iz ječe je obstrmel, ko je videl, da mu ie že dvakratni udovec Ciantrocca poročil Filomeno. Minotti se je že pred meseoi hotel maščevati nad tekmecem in ga večkrat ranil s krivcem. — Deficit pri s v. v a c -lavski zatožni snaša 1,533.000 kron. Ker ta svota ni pokrita., bo skoro gotovo prišlo do konkurza. — Strajkovci iz Armentieresa so udrli v Lille in so prisilili v zaustavljenje dela 5 tkalnic in eno predilnico, v katerih je bilo uslužbenih 3900 delavcev. — Smrti v gorah. Tekom letošnjega leta se je ponesrečilo v gorah 14? oseb, 130 OBeb je bilo takoj mrtvih, 60 težko ranjenih in je nekaj oseb umrl ■neje. Pogrešajo 10 oseb. — S t r u S * i h a r je bil včeraj v Draidanih. Podrl j«? nek atavbinaki oder in podsul 20 delavce\ iod razvalinami. Pet delavcev je bilo mrtvih est težko ranjenih. V predmestjih sta se podrli 2 hiši. Vihar je trajal cel dan. Darovi II. izkaz darov za Vegov spomenik: Stotnik Fr. Vilfan, Esseg 5 K. Stotnik Frid. Kavčič, Dunaj 10 K Mont. inžener lož. Zimnic, Gdansko 10 K. Štabni nadzdravnik dr. Stare, Reka 4 K. Stotnik Jevnikar 2 K. Honved. stotn. \Veiss 1 K. Polk. zdravnik dr. Herbatscbek 1 K. M< st. fuik dr. O. Pamciel 1 K, vsi v Pan-csovi. Zend. nadporočnik Oskar Vidic, Zader 2 K. Gimn. ravnatelj dr. Fr. Detels, Novo-nnsto 5 K. Voj. kaplan Fr. Ivanetič, Gorica 5 K. Zupn. Pirtar, Sv. Gotart 2 K. Morn. adj. J. Golias, Dunaj 2 K. Ritmojster Meden, Splet 2 K. Morn. kaplan J. Ambrož, Pulj 10 K. Nadporočnik J. Dereani, Hall-Tirolsko 10 K. Stotnik Fr. Maselj, Olomuc 20 K. Poslani našema uredništvu: G. Debevc, Kožljek št. 8 za družbo sv. Cirila in Metoda 3 K. Zupni urad Šmartno pri Kranju za pogorelce Podtabrom 37 K in za pogorelca na Vačah 37 K. G. Kuk-man za Korošce 1 K. G. župnik Križaj za pojrorelce na Vačah 10 K in za pogorelce v Bovcu 10 K. Bog plačaj! Poškodovan original asi Aforizmi. Tavčar je v Postojini obetal, da bo ministra obdelaval s črevljem na kveder. V deželnem zboru ga pa boli, če se Heinu reče, da mora dostojno govoriti. Svegelj misli, Tavčar govori. Inštruktor slovenskih liberalcev Svegelj je na Dunaju s glasovanjem dejansko podpiral obstrukcijo proti Čehom, torej je um-ljivo, da se zgraža nad obstrukcijo. Nekaj nuinih predlogov katol. narodnih poslancev je Tavčarju zelo simpatičnih; torej je dcsfcdno, da bo s svojo stranko vred glasoval, proti njim. Svegtlj skliče kct ljudski prijatelj tedni javen shod v Ljubljani, da pojasni, kako je samo proti Slovanom v Avstriji upravičena obstrukcija. Če ga pa ne skliče, pa morda dobi od svojih volivcev nezaupnico. Tavčar študira vprašanje,, koliko tarok-partij bi se dalo sestaviti iz Svegljevih volivcev. Ferjančič rad gleda na galerijo in si že izbira mesto, odkcder bo y prihodnjem dež. zboru poslušal. Vse ve Švegelj: Tavčar in njfgov Narod sta silno modra. A nihča še dozdaj ni zinil, naj se deželni zbor razpusti. »Narodov« članke r se poteguje za Blei-vveisovo mesto, v norišnici; zato s posebno vnemo študira pstologične figure. Lopovstva zvršujejo lopovi ali pa pato-logične figure. Kam spada Narod? Da se spozna v kom patologična figura je treba strokovne izobrazbe. Nič je pa ni treba, da se spozna komična figura. Zato so sodbe o liberalnih glavarjih silno lahke. Telefonska in brzojavna poročila. Opatija, 8. oktobra. Nadvojvodi L j u d o v i k u Viktorju ukradene reči so našli v Pulju. Tat je aretiran, a noče povedati svojega imena. Celje, 8. oktobra. Včeraj so orožniki pri Štorah aretirali nekega moža, ki je pred 21 leti umoril v gozdu neko dekle. Gostilniški prepir je izdal morilca. Gradec, 7. okt. Klub deželnih poslancev nemške ljudske stranke bo protestiral v deželnem zboru, ker se je v debato dež. zbora povodom Walzevega predloga umešaval opetovano tudi deželni predsednik. V jutrišnji seji bo poslanec Jurtela utemeljeval svoj predlog za pomoč po povodnji Drave oškodovanim krajem. Budimpešta, 8. oktobra. Z Dunaja poročajo, da bodo, ako predloga o vojaških novincih ne bo odobrena, poklicali pod orožje k ogrskim polkom nadomestne rezerviste. Budimpešta, 8. okt. Opozicija zahteva zadoščenja za dogodke v Szege-dinu. Opozicija bo zahtevala izredno 30. septembra. Marija Erzin, pisarjeva vdova, 52 let, Alcochol. chron. Oedema pulm. — Marija Pazner, gostija, 62 let, Gaugraena senilis. Crucis sin 1. oktobra. Valentin Šuštar, dninar, 66 let, jetika. — Marjeta Grilc, dninarica, 72 let, ostarelost 2. oktobra. Ivan Rebec, postajnega načelnika sin, 11/a leta, Dysentenie. Meteorologično poročilo. Viiina nad moriem 306.2 m, srednji »račni Mak y36-C mm 3 Caa epa-torunja Stanje barometra. T mm. Temperatura „ po Celaijn VetrerL Nebo P i 7| 9. »več. 737 •/ 15-8 sl. jug jasno 8 1. zjutr. 2 popol. 737 9 7o6"l 12 2 20 0 brezvetr. sr. jzah. obl. del. obl 0'0 Srednja včerajšnja temperatura 16 8*, normale 11 9*. Dunajska horza flnč 7. oktobra . . . 100'-. . . w9'95 . . . 119 55 . . . 100-. . . 9155 . . . 118 30 . . . 97 85 ... 89 40 . . . 15'70 . . . 650--239 35 117-25 23-48 19-03 9515 1134 Skupni državni U^HLnotah Skupni državni doIgUfebru..... Avstrijska zlata renta 4$ ..... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 31/, % ..... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv. renta 3l/i%....... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice......... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 20 mark............ 20 frankov ........... Italijanski bankovci........ C. kr cekini........... ..Katoliška bukvama" v Ljubljani priporoča: Življenje Jezusa Kristusa francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bo-hinjeo, izdal dr. Anton Jeglič, knez in Skof ljubljanski. Prvi zvezek, stran 1 do 372, broS. 1 K 50 h, elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 » 60 „ elegant. v platno vezan 2 » 5o > Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1 » 23 > elegant. v platno vezan 2 » 20 » To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem. Leštilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11—2 Nova, enonadstropna hiša pri glavni cesti v Sp. Šiški št. 195 se prostovoljno po nizki ceni IHT proda. Več se izve istctam. 1318 3-1 fliša na Gričku št. 63 v Št. Vidu nad Ljubljano, se iz proste roke proda. Kupci naj se ondi zglasijo. 1313 3—1 Klobuke za dame in deklice priporoča v priznano največii izberi, najmodernejši obliki oi prostih do na fia«jftib, tvrdaa I. Wanek, modistmja. Cerkvene Šopke natanko po meri inffotarljnrn. ms 8—1 Razpisana je služba 1269 2-1 organista in cerkovnika v Šempetru pri Novem mestu. Poročila daje cerkveno predstojništvo pozor! Vse potrebne poprave pri glasovlrjih kakor tudi vffl&sovanje izvršuje vestno in pod jamstvom Jean (Aurbothe, tovarna glasovirjev 1317 3-1 v Vlžmarjih. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani sprejme v trgovinski pisarniški stroki vršiega pomožnega uradnika. Ponudbe na ravnateljstvo. 1326 1—1 v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek daje Fani Komar, oblast, konc. učni zavod 171 1 v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19. 1327 3-1 :*■ «»«■ ■■ « Oskrbnik za večje posestvo oženjen, star 35 let, ki se dobro razume na živino, poljedelstvo na lesno trgovino ter gozdno gospodarstvo, želi vstopiti v primerno službo. 1291 6-4 Pojasnila daje naše uredništvo Ljubitelj čaSe dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta INDRA TEA Melanža iz naifinejšega kitajskega, indijskega in cej-lonskega čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. — Glavna zaloga pri: Josip Ančlk, lekarnar v Ribnici. 1252 26—5 Vinskim trgovcem in go= stilničarjem, kateri prihajajo v Kanfanar po grozdje in vino, se priporoča domača gostilna s prenočiščem z domačo postrežbo in nizko ceno. D. Zalaznik, 1307 3-2 Kanfanar nasproti postaje. iiiJi •••fl •••I ■••I •••i ••tj Ji ...» Janeza Trdine Zbranih spisov je pravkar izšla prva knjiga: ^aboui bazarji m Iliri. Prejanimiva epizoda iz jujrto-slovanske zgodovine. Jfnjiga, važna ja vsakega zavednega Si°uenca. •••• «... «... (••• (M i •¥ !J} f ••• _____»•» •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••i"." :St!!!:!!!ltSS!!!!!!!!{S!!SS!!SS!!St!tt Cena Jf 3'—, po pošti ^ 3~20. Založil LJc^iucntner v Ljubljani. 1651 14 1 • • ■ i:- i|*t M TK uVOHKijJ fjfcl' MKjm.J^Em H^LMikusch^n n| tovarna dežnikov, lUmm mffj Ljubljana, Mestni trg 15. Oprava za kavarno z bilardom je na prodaj v gostilni pri Komanu, Rimska cesta št. 4. 1309 3-2 96 100—33: Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko tiOO podobami ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci HANN8 KONRAD Nik.-rem. uragi.2.5o tovarna za ure ln izvozna trgovina uro S leta pism. jam. Most it. 520, Češko Dobro izurjen io cer (ceoiljanec) z dobrimi spričevali Išče službe na kaki večji župniji, kjer st< ah več častitih gg. duhovnikov. Zon.žen ie opravljati tudi tajni št-jO. i27l 6-5 N