197. Številka. _ Ljubljana, v ponedeljek 31. avgusta. XVIII. leto, 1885. IfJuija vsak dan Me*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstri j Bko-ogersk*? deSole za v*a loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 »?M., zn jeden meeuc 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pofliljauja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za joden moBeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računu »o po 1.0 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poltniua /.nafta. Za oznanila plačuje se od Četiriatopne petit-vrste po 6 kr., će ne oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če »e dvakrat, iu po 4 sr., će se trikrat ali ve.'-krat tiska. Dopisi naj se izvole fraukovaii. Kokopisi s« ne vračajo. UredniStvo in u pr avnis t v o jo v Rudolfa KirbiSa hiSi, ^Gledališka Itolbft*. TJ pra vn i/St vu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamnoije, oznanila, t. j. vae administrativne »tvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" veh.'a za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 ,, 30 ., „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpratmlMvo „Slov. Naroda". Središče Slovanstva. Pod tem naslovom priobčili so „Narodni Listyu v dan 27. t. m. uvoden članek, ki se je Dunajskim listom tako znamenit zdel, da se ga skoro vsi ali deloma ali pa „per extensumw ponastili. Članek pisan je s češkega stališča, a tako dobro, da se s tako malo besedami več skoro povedati ne more. Prepuščajo čitateljem, da si sami delajo sodbo, po pregovoru „vsaka stvar ima dva konca, sveder pa tri", navajamo v naslednjem v slovenskem prevodu napominanega članka vsebino: „Dva ruska lista pošteno slovanske barve pisala sta pred nekoliko dnevi o sedanjem stanji slovanske ideje v Čehih. Opozorili smo češko občinstvo na te gla^e, ki konstatujejo, da so se Čehi v zadnji čas za malostne koncesije, katere imajo še to hibo, da neso utrjene v obliki nepreklicnega, ncrazrušnega zakona, odpovedali velikim idealom svojih buditeljev, da pozabljajo, kam so zašli in kaj mora že zategadelj, ker njim je dalo novo narodno življenje, biti glavni pogoj njih nadaljnemu obstanku in pravilnemu razvoju. Ta nad vse uzvišeni ideal, ta sveta voda, ki daje življenje, ta pogoj našega narodnega obstanka, ta zvezda voditeljica do bodočnosti, je — ideja slovanska. Čehi še njenega začetka prekoračili neso, ker njeno jedro vedno v filologiji in arheologiji iščejo. Iz nje ne znajo napraviti kaj bistvenega, a vender bi radi, da bi avstrijsko Slovanstvo zjato metropolo sv. Vaclava zmatralo svojim središčem, kamor bi težilo, od koder bi dobivalo novih sil in navdušenja. A Čehi drugim Slovanom ne morejo pomagati, ker nemajo niti toliko sil, da bi z boljšali svoje žalostno stanje. Zapustivši slovansko idejo, vrgli so od sebe talisman, ki je je varoval pogube in jim dajal mo-ralično moč. Da pa nemajo gmotnih sil, za to skrbe že drugi. Čehi se ne morejo ganiti pod prevelikim bremenom davkov in pri vsej svojej ljubezni do domovine, gledajo vedno bolj pogostem, da ohranijo svojo eksistenco za mejami svoje domovine, izseljujejo se na vse strani: v Rusijo, Ameriko, v zasedene de-dežele in drugam. Sami se vedno raztresajoči, neso sposobni, da bi k sebi privlačevali druge Slovane, vsak izprosjačeni grižljej takozvanih koncesij morajo plačati z dijamanti svojih narodnih idejalov. V tem zmislu nekako govore napominani listi o nas in k nam, a žal, da imajo prav. Poslednja leta kaže se v Čehih zares propadanje slovanske ideje. Tem faktam ne ugovarjamo. A ni dosti samo konstatovati ta fakta, treba je tudi skrbno iskati uzroke tega, in tega propada slovanskega mišljenja neso krivi Čehi. Kdo pa tedaj? Nikdo drugi kakor Rusi sami. Rusija ima nalog, da Slovanstvo povzdigne nad začetke. Dosedaj se pa še ni povzdignila nad teorijo slovansko. Propadanje slovanske idejo bilo je zadnjih sedem let opazovati tudi v Rusiji. Uzrok tiči v tem, da je Rusija pristopila Berolinskej pogodbi, kar izvestno ni bila zmaga njene politike. Uzrok so tudi notranji neredi, s katerimi se je morala pečati v poslednji dobi. Ruska sila upliva na vse Slovanstvo; slaba Ruska bila bi slabost za vse Slovane, ako bi Rusije ne bilo, ne bilo bi tudi druzih slovanskih narodov. Poslednja leta je misel slovanska sploh upadala, vender ni ugasnila. Vidimo, da zopet povzdiguje glavo pred našimi očmi in narašča do velikansko visokosti. To prihaja od tod, ker Rusija ni več razlita po domačih homatijah in ker jej moč za mejami zopet raste; pokazalo se je, da Rusija ni bila žrtev notranjega raspora in da so se varali tisti, ki so na upanje, da se to zgodi, snovali svoje načrte. S tem zopet narašča Rusijo privlačujoča sila in bode naraščala iz lastne moči dalje. Avstroslavizcm, kateri se je avstrijskim Slovanom ponujal kot surogat slovanskega mišljenja ni noben slavizem. Avstrijski Slovani so seveda pogled obrnili po tej vadi, pa neso okusili strupene te jagode. Avstrijskim Slovanom manjka sloge in moči, a sami si ne morejo pomagati, gledati morajo, da dobe pomočnika močnejšega od sebe. To jih je obrnilo k Nemcem in Madjarom. Rusija močna in urejena jih je zopet zavrnila. Avstroslavizcm razprši se v dim. Nedavno roganje „Pokroka", ki je poto-valcem na Slovaško klical, naj bi nam od Slovakov prinesli koncesij, ker ni dovolj na onih koncesijah, po katere Staročehi hodijo na Dunaj v Pešto, veljal je zlasti avstroslavizmu in je priznanje, da si najbliži slovanski narodi v Avstriji vzajemno pomagati ne mogo. Od Nemcev in Madjarov smejo Slovani le toliko rešitve pričakovati, kolikor jagnje od volka. Ilavliček je rekel, da jo Rusija naš bogati strijc. A veliki gospod strijc mora storiti svojo dolžnost nasproti revnim svojim sorodnikom. Kdor živeti ne more, ima vsaj pravico životariti. Dobro čutimo politiško svojo slabost v tem trenutku, ko je „batjuška car" gost na našega kraljestva svetih tleh in ko smo z napenjanjem vseh sil jedva toliko zmogli, da se je k pozdravnemu nagovoru v tujem jeziku na konci dodalo par besed našega slovanskega jezika. Vender so to'pc našega naroda, katerih navdušeni „ura" so doneli Čez cilindre, čake in čelado naravnost do srca belega carja, razumljivo povedale, kako in kaj čutimo in upamo v tem trenutku, ko si oba slovanska cesarja stiskata prijateljski desnici." Staročeski listi, na čelu jim „ Politik" so jako I nevoljni nad tem člankom in pravijo, da „Narodni \ Listy" nemajo nikake pravice govoriti v češkega na-■ roda imenu, da članek nema drugega smotra, nego podkopati veljavo čeških vodij. Kandidat nesmrtnosti. (Humoristiški roman. — Češki spisal Svutopluk Čecb.) (Daljo.) II. Precej časa blodi Vojteh brez namena po ulicah, sesajo s polnimi duški razkošje iz zlate, Čiste prostosti. Prvi večer svobode, popolne, čiste svobode! Skoro bi bil zavriskal pri tem premišljevanji. In s tem večerom odpira polagoma že prva noč svobode — ta prepovedani cvet pravljični, o katerem je do sedaj snival samo v naročji urejene domačije strij-čeve — svoj črni, opojni kelih, po katerem more kakor nočni metulj najprvo priti k tisočerim nepoznanim užitkom. Klato se tako po ulicah pride na Hradčane, koder se čudi številu lučic, brlečih pod nogami njegovimi po obeh bregovih Veltave, katero so prepenjali mostovi z vrstami svetilnic, kakor dva reda bliščečih se zvezd. Dolgo opazuje Vojteh to morje lučic in vzdihne na Ronci: „Katera iz teh neštevilnih zvezdic tam doli razsvetluje sedaj milostni Njen obrazek? Ali tava morda brez strehe — varuj so, strašna misel! j Nikoli. Našla je gotovo zavetjo pri sorodnikih v Pod-skali, o kojih je včasih spomnila. Ali se spomina j sedaj mene ? Oh, gotovo ne sluti, da so i mene na- i ravno spodili od one nesrečne hišo, da za danes nemam, kamor bi svojo glavo položil in da gledam od tod mej svetilkami, razstrošenemi kakor zlate potomčice tam po drugem bregu Veltave, srčno zvezdico, ki ima božati s svojo svetlobo angelsko nje lice!" Otrevši si solzo z oka, stopa zopet doli do mesta. A v njegovi notranjosti začne se oglašati proza življenja. Vžil ni nič od obeda in prazni želodec njegov zahteval je nujnega napolnenja. Seže v žep in prepriča se na svojo zadovoljnost, da ni pozabil listnice v zapuščenem stanovanji. Odpre jo in vidi, da obsega gotovine polu zlata a. v. Za to vsoto se moro primerno večerjati in plačati tudi prenočišče, seveda ne po sibaritski; toda kaj je na tem, če se uležo na klop ali na slamo poleg kakega bodrega sina ubozega Slovaka?! Stoji ravno pred vratmi jedne iz teh Časti vrednih pivarniških gostilnic, v katerih priprostosti se nam še hrani kos stare Prage. Pri ognjišči sedela je v posmoljenem tesno zapetem kožuščeku kakor v kirisu*) postavna ženska, obložena z veliko množico jedil vsake vrste: slikoviti venci debelih klobas viseli so nad množico raznoličnega peciva; trdo kuhana jajca belila so se poleg pečenih ribic; stekleni pokrov poveznen bil je nad pikantno dišečim sirom; v lahkih, tresočih se obrisih naraščala se je polu-prozorna žolča; sičalo je tu tudi zapeljivo nekaj v ponvi in na ražnu. Junak naš izbere si od tega izobilja nekoliko pečenih ribic in skromni hlebček kruha. S to zalogo ide v pivnico ter so usede tam pri jedini nezasedeni mizi v temnem kotu. Frugalno svojo večerjo konča s pobožnim vzpominom, da se jih je nekdaj na tisoče nasitilo z nenmogo večini mnoštvom kruha in rib in da je bilo pobranih še dvanajst košev ostankov. Ko tako zamolči prozajično stran svojega bitja, vrne se k plemenitejšim stvarem. Premišljuje, bi I i šel zopet pod zvezdnato obzorje nebeško, ali pa ostal pod okajenim stropom, v mrgolenji in šumenji niskega telesnega užitka. Ozre se po drugih. Spomina so jadrnih prizorov iz naroda, divnih prikaznij v krčmi, s kojimi so prepleteni posebno mnogi, *j Kyrys, kratka, bela, platnena povrlma obleka žonska po uekojib čeških krajih, Prel ■ Politični razgled. Notranje dežele. VLjubljaui 31. avgusta. Nemci na CVmIiciii, odkar ne morejo sami gospodovati po svoji volji, vedno skušajo napraviti kak izgred, da potem črnijo Čehe in kriče o nestrpljivosti mej narodnostima pod Taaffejevo vlado. S tem baš mislijo uplivati na višje kroge, da bi ti njim zopet dali stare zlate čase, ko so smeli s Slovani delati, kar so hoteli. Vsi ti izgredi imajo namen, ali vreči Taaffejevo vlado, ali pa odvrniti jo od Slovanom prijazne politike. Vse take dogodke pa potem na vse mogoče načine pretiravajo po časopisih in Češke Nemce slikajo za prave narodne mučenike. Tako je tudi z Izgredi v Kraljevem Dvoru, o katerih je sedaj toliko krika po nemških listih. Tja došli nemški telovadci izzivali so na vse mogoče načine Čehe. Ker pa Čehi le neso hoteli začeti nikako ga pretepa, ampak so jim odgovarjali le s slava-klici in češkim petjem, je tO ailno razdražilo nemške živce. Napali so jednega Čeha in ga davili. Da je pri tacih okoiu th prišlo do izgredov, ni nič čudnega. Omeniti je še, da je mestno zastopstvo v Kraljevem Dvoru poprej poprosilo okrajno glavarstvo, da se ta slavuost nemških telovadcev prepove, ker bi utegnila biti povod kakim izgredom. Ko bi se bilo to storilo, pa bi do teh obžalovanja vrednih dogodkov ne bilo prišlo. Ako hoče vlada zanaprej preprečiti take dogodke, prepove naj izlete nemških | društev v češka mesta, ker taki izleti imajo le namen j izzivati in napraviti kak nered. Volitve za cerkveni kongres ogorčiti H in j lir vat.siti Bi Srbov bo končane. Izmej petdeset voljenih civilnih zastopnikov je 44 radikalcev in le C> i vladnih pristašev, izmej duhovščine je pa voljenih 16 vladnih pristašev in 4 radikalci. Radikalci imajo tedaj 31 glasov večine. Ves upliv ogerske vlade ni ■ mogel radikalne stranke spraviti v manjšino. Madžarski listi že pišejo, da I »odo vlada takoj razpu-stila kongres, ko bi sklepal kaj njej nepovoljnoga. ' Budget za ESosji« in Heveeg^OVinLO za leto 18s(> je že sestavljen in se bode predložil de-legacijama. Dohodki bodo presegali stroške, tako da državnemu finančnemu ministru ne bode treba ; zahtevati ničesar od delegacij za upravo teh dveh dežel. Viuiitfe drvare. Drugo leto jeseni pojde ruski car v Merv, da bode kronan za carja Srednje Azije. To kronanje bi se bilo vršilo že letos v Samarkandu, a pot je iz Orenburga, kjer se nehajo ruske železnice, čez Taš-kend v Šam.irkund predolg, da bi se peljali car in njegovo spremstvo v vozovih, ceste so pa tudi slabe. Drugo leto bode pa že železnica do Mcrva, morda | že celo do Bokhare dodelana. Iz Poznnnjskega odšlo je več deputacij k ionskemu ministru notranjih zadev, Puttkameru, in ucflsašl4Cca3S3 cesarju Viljemu, ki bodo prosile, da se ustavi iztiranje Poljakov. Razložile bodo, da to izfiravanjo .jako mnogo škoduje kmetijstvu. Kmet zdaj ne more več dobiti delavcev, ker so se skoro vsi iztirali. j m vos stenja admirala Courbeta, kateri je umrl v vzhodnjej Aziji, prepeljali so v Pariz ter 28. t. ni. pokopali na državne trške. Pogreba so se udeležili vsi ministri, deputaciji obeh zbornic, maršala Mac Mahon iu Caurobert, tuji vojaški atta-ches in mnogo častnikov. Govorov ni bilo nobenih, udeležilo se je pa pogreba jako mnogo ljudstva, Če tudi je bilo deževno vreme. Na r»jp:£iig.sli.ciii so se že neki precej pomirili duhovi zaradi nemškega prisvojenja Karolinških otokov. Nemški listi skušajo Spanjce preveriti, da ti otoki nemajo nikake vrednosti. To pa nikakor ni tako. Za Nemce bili bi namreč dobra postaja na potu v Novo Guinejo, pa tudi za Šnanjce neso brez pomena. Ugovori nemških listov, da Španija ni nikdar zasedla teh otokov, so pa neki piškavi, kajti poslednja leta se v španjskem državnem budgetu na-h.i)A tudi točka „ potrebščine za Opravo na Karolinških otokih". Popolnem mirni pa Španjci vendar neso, mnogo častnikov je vladi naznanilo, da pojdejo radi na Filipinske ali Karolinške otoke zay navadno plačo, sploh kamor bi jih klicala čast Španije. Dijaki Sevillskega vseučilišča objavili so generalnemu kapitanu Andaluškemu, tla so pripravljeni kot prostovoljci vojevati se proti Nemčiji. Mnogo se je že pisalo in ugibalo, kak namen ima prav za prav misija JMiy;{c**k*'frn, komisarja VTolffa. Poročalo se je že, tla bode ta misija popolnem brezvspešna. Sedaj se pa poroča iz Londona, sir Drummond Wolff v Carigradu nema druzega dela, kakor poizvedeti mišljenje tamošnjih vladnih krogov. Kaj Odločnega vlada pred volitvami itak ukreniti ne more. Dopisi. Ia Budolfbvega 28. avgusta. [Izv. dop.] i Še jedenkrat smo prisiljeni, Novomeškemu G u-stinu posvetiti par vrstic. Pečali ž njim v „Slov. NarOđo" ne bi se pač več, ko bi si ne šteli v do- i movinsko dolžnost, slovenskemu svetu dokazati, kakšne elemente krije v sebi Šuklje-jeva stranka. Za kar niti prava slovenska, niti nemška stranka ne mara, to pobirajo posamični Šukljejevci ter se s tem bratijo in vežejo, da bi izcimili „svojo" Stranko, ki ni niti miš niti ptič, pa pogubonosna kakor ponoćni čuk. Nekolckovani slovenski list prinašal je pred 14 dnevi v štev. 183 in 184 neko „Poslano" Gu-stinovo, katero je kar mrgolelo neresnic in abot-nosti. Ta individuum namreč misli, tla v Rudolfovem še kdo kaj verjame, kar pod njegovim imenom v „Ljul>. List" pisari ne k ti o, od katerega baje upa, da ga bo „rešil". Prepir mej Gustiuom in nemško stranko nam prav za prav nič skrbi ne dela, pa veseli nas vender, da so tega titka, ki svoja jajca že v tretje gnezdo po aga, tudi tam Spoznali Vse tedaj, kar je „ Narodov" dopisnik o tem človeku pisal, govorili so in govorijo udje nemškega kluba, iz katerega jo Gustin zaradi svojega „korektnoga" postopanja ob volitvah sramotno bil izbacujem In vender je ta človek, o katerem so na dan ožje volitve 5. jun. udje nemške stranko — rodom Nemci, v Kočevje brzojavili: „durch Verrat G u-stin's und Andercr gefallen", tako predrzen, da si upa svoje dejanje in nehanje v javnem listu, ki velja za uradnega, zagovarjati in belo barvati. Kar se pa na podlagi resničnih fakt o njem govori, to sme „Narodov" dopisnik tudi zabeležiti, da se no pozabi, ko bi nekega lepega dne silil ta tiček zopet v prvo gnezdo nazaj. Tačas, ko se je zidal »prvi Narodni dom", kateremu je bilo in tudi ni bilo treba tako veliko železa in družili ropotij, tačas je stal Adolf Gustin na čelu temu grajenju in bil najbolj „vnet" narodnjak. Ko pa so „Narodni dom" le do „razvaline" zgradili, zapustil je Adolf Gustin „domu in „narod" ter ubežal pod nemška krila, da bi tudi tukaj kaj »zidati" pomagal. Za pretvezo njegovega »političnega skoka" pa so mu bili „prokleti farji", s katerimi, kakor je pri nemški stranki zabavljal in se pridušal, mu ni bilo mogoče „več hoditi". „Zvest" ud pa je ostal tukaj tudi le toliko časa, dokler mu je „kaj neslo", — to govori nemška stranka, ki to gotovo dobro ve. Pa tudi to stranko je — izdal in zdaj je že jeden glavnih ..stebrov in prvoboritelj v — Šu-kljejevem taboru, za koliko časa pa, tega ne vemo. Poglejmo si zdaj bolj natančno gori napomi-nano Gustinovo „Poslano" v „Ljub. Listu". Tam Gust n sam priznava, da bi bilo črno izdajstvo, ko bi pri prvi volitvi 2. junija volil bil — Šukljeja, zato trdi, da je volil dr. Wurzbacha, česar pa tukaj v Rudolfovem nihče ne verjame, nasprotno pač trdi nemška stranka in zna tudi dokazati, tla je Gustin že v prvič — 2. jun. — volil Šukljeja. „Po zborovanji (v kazini namreč — po prvi in pred ožjo \olitvijo) domu prišetlši," piše nekdo za Gustina v onem „Poslanem", „hotel sem vedeti, kaj gosp. Stanger z Margherijem ima, in sklenil, Margherija skusiti, misleč zraven, da naj Margheri liberalnih glasov zastonj ne dobi." S temi besedami Šukljejevci sami dokazujejo, da so hoteli Margherija skusiti, ter poslali svojega novega privrženca Gustina pod „ nemško" krinko v Otočiće, grofu Margheriju past stavit. Sumljivo je tudi to, da so Gustina v mesto prišed-šega pred njegovo hišo sami • Šukljejevci čakali ter ga vprašali (dr. Poznik tudi vmes), kaj sta s Stangerjem v Otočicah imela". Kako najivno pripoveduje to Gustinov „nekdo"! Tistemu pa, ki ima ušesi, tla sliši, in oči, da vidi, povejo in razkrije to besede vse. In tam pred njegovo hišo sedečim gospodom (dr. Poznik tudi vmes) je Gustin rekel na to, „da pri volitvi nič več ne storim; ne bom proti Margheriju delal, pa tudi ne za Šuk ljeta." Zares to so bile za Šukljejevee prave „pythske besede", pa za nas ne, ki vemo in po pričah dokazati moremo, da je Gustin pri Bojanci v Št. Petru grofu Margheriju obljubil in v to roko podal, da bo „kot mož beseda" za Margherija delal in Margherija volil. Kako vender ta človek sam sebe po zobeh tolče in i svoje lastne besede podira! Delal pa je kljubu tem besedam le za — Šukljeja. Tako je tudi istina, kar je ,,Narodov11 dopisnik pisal, da je Gustin že prod prvo volitvijo proti VVurzbaehu in za Šukljeja delal, — to so pripovedovali podagitatorji, to trdi nemška stranka tudi s tem, ko pravi, da je /Justin „za njenim hrbtom delal ter jo izdal1'. (Konec priti) Ix lloroviiice 30. septembra. [Izv. dopis.] (Ujima.) Včerajšnji dan bil je za Borovnico in okolico dan nesreče in ujfmc. Že zgodaj v jutro se je dež curkoma usipal, švigali so neprestano bliski in grom je treskal, da se je vse zibalo pod nami. Ob 7. uri ni še bilo dno, pač pa so je tedaj vzdignil silovit vihar in začel lomastiti mej drevjem in okolu voglov, tla je bila groza. Da ni razgrajal samo vzlasti historiški romani. Tu je možno delati študije \ za podobne epizode. Zbirajo se tukaj gotovo samo j niže vrste naroda, v katerih še nastopajoči tok časa i ni splaknil vso čiharno naravnost in poezijo. Zanimivo se ozira okoli. Prostor imel je res tako starodavno podobo, da bi se bil morda sam kralj Vaclav usel za lipovo časo. Dosti prostora jemalo j je nekoliko mogočnih kamenenih stebrov, na katere se je opiralo nizko črno obočje. Okolu grobih lesenih miz z nogami navskrižem, na ravno tako surovih stolih z naslonjali, v katera so bila vrezana srca, majali so se v tresočem mračnem dimu kakor v hribovskem soku*) nevidne postave razjarjenih pijancev, napolnujočih s šumečim gibanjem in nepravilnim glasom ves prostor. Nad vhodom visel je s stropa vpijoče pobarvan sodček, na kojem je jezdil debeli, z rožami okrašeni leseni Bah, ovenčan bogato z zelenim kositarjevim listjem, s povzdignenim trstom v roki, kakor bi jim redil na mesto taktovke to maso bahanitčnih zvokov od zdole. Evoti, Bacche i remen s! Konečno obtiči Vojtehovo oko na. jedni prikazni v tej pusti zmesi. Na stolu, objemajočem okajeni steber, sedi nekoliko oddaljen starec s harpo. Bila je to res poetična pri kazen. Svetla njegova "■'j miz, auk: za v n ta kri pečeni gosi. Prelag, gola glava, sklonena na prsi, ovenčana je bila le varčno z belimi lasmi kakor raztresenimi sneženimi kosmi. Pod viselhn belini čelom gledali ste globoki očesi in skrčeni prsti njegovi blodili so kakor v sanjah po harpinih strunah. Nehoto spomni Vojteha častitljiva ta podoba slike v obednici strijčevi, predstavljajoče Jeremijo s harpo na razvalinah jeruzalemskih. Pri pogledu na sivega starca s harpo vzbudi se v njegovem duku čut spoštovanja s čutom globoke strasti: „0 koliko dnij trpke sile", ponovi sam pri sebi, »kažejo ta upala lica, o koliko nočij krutega mraza znači ta nos!" Hitro omrzi Vojtohu tolpa pivcev, njih šum umolkne: pred seboj vidi samo častitljivega starca, sluša njega sladke glasove, koje so vabili skrčeni njegovi prsti s strun harpinih. Lcpoglasna godba tega nastroja Davidovega, to druženje posvetne poezije s psalmi, ustvari sedaj v srci Vojtchovem posebne tajne moči. Zatisne oči. A v duhu vidi dlje to golo skloneno glavo z revnim sneženim vencem, vidi i harpo, le da je ta iz čistega zlata in zlate njene strune blišče* se kakor lahne brazde na vodnem površji v jutranjem solnci. In glasovi, koje vabijo skrivljeni prsti z bliŠčečih strun, odmevajo od teh v podobi zlatokrilih, čarobno krasnih glavic, najmanjših teh krilatcev, katerih tresoči oblaki tre- petajo na slikah, težkih okvirih in oltarjih cerkvenih. Odtrgavajo se nežno od strun, odletavajo od njih kakor roji bučel, šume v vzduhu ter obstoje v gostejšem oblačku, in toni, izvijoč se ustnom brezštevilni teh glavic, spajajo se v jedini nebeški harmoniji, kakor lepo ubrano igranje neštevilnih posvetnih zvoncev —--— Naglo rasprše* se glavice in ljubeznjiva fantazija uide ušesom. Harpa umolkne na jedenkrat, v sredi igranja. Vojteh pogleda in prikazen, katero opazi, napolni ga s pravo nevoljo. Za strebrom, pri kojem sedi starec s harpo, stoji okoren mladenič s pipo v skrivljenih ustih, s pisanim mehurjem v roki in dela se čez mero nedolžnega; toda Vojteh pogledavši dobro opazi, kako stegne hlapce to okorno roko z žolto žico, ki je visela do sedaj v miru ob robu mehurja, nad glavo časti vrednega starca. Ta se popraska lahne na temenu. Nedvomno si je mislil, da se mu je tam vsela grizeča muha. Pa seže zopet po strunah harpe. Toda komaj izvabi iz njih na novo nekoliko sladkih akordov, odtegne zopet drzna žica, doteknivši se brezobzirno lise njegove glave, njega roko od Ijubozvočnih strun. A sed*" ne ostauo surovi čin brez kazni. (Dalje piib.) pri nas, je sedaj znano. Razbrzdal se je sploh za vse Ljubljansko polje. Pri nas je raztrgal nekaj streha, prevrgel nekoliko kozolcev-samcev, drevje pa je neusmiljeno zlomastil. Okolu 7. ure je tudi začel biti plat zvona, znamenje, da je treščilo v poslopje blizu nekje. Poročalo se je že, da je to bil lep in dobro založen kozolec J. Telbanov na Dolu pri Borovnici. Našo novo gasilno društvo je bilo takoj pol-noštevilno z načelnikom g. Vrbičem na gorišči. Kar se je dalo rešiti, rešili so vrli možje z mnogim in neumornim naporom. Vender pa je žalibog upepeljenega čez 1500 gld. vrednosti. Proti poludnevi se je jelo jasniti in dobili j smo nadejo, da je konec deževja, viharja, groze, j Toda prišla je, kakeršne Borovnica ne pomni. Okolu 2. ure se je stemnilo nebo kakor za noč, goste megle so se nam usedle skoro prav na strehe. Po- 1 tein pa se je usul dež, kaj pravim — dež? To ni 1 bil dež, marveč je bilo, kakor da se je mm je na- I vpik postavilo in potem brez: dna spustilo se nad našo dolino. V tem hipu bili smo sredi umazanega j vodovja, ki se je v neštetih valovih vrtinčilo okolu naših bivališč. Vsaka hiša bila je le otok, zavetje I strmečim in žalujočim ljudem. Toda ni bila vsaka zavetje. Z gričev doli so se pridrvili brezštevilni j studenci in urezali so si v svoji zadregi nenavadna pota — naravnost v hiše. Imeli smo pred sabo hišo, v katero je drla voda hujši, nego jo ima vaški potok, kadar ga napne veliko deževje. Konečno se je ustavila, ker jo je v hiši bilo toliko na visokem kakor zvunaj. Pred uhodom jo je bilo za majhno jezero. V hiši znotraj pa jo po nji plavalo vse premično. Ljudje so se strah orna zatekli pod streho in čakali, kaj še pride. Gotovo bi hišo naraščajoča in vanjo uprta voda razgradila, ako bi se jej ne bil še o pravem času na drugi strani v zidu razkopal odtok. Še pri drugi hiši je hudournik drl pri tleh v klet in se vun izlival skozi okno. Sploh je vodovje doseglo in poplavilo kraje, kakor še poprej nikoli. Strahota je bila, vse to imeti pred očmi. Voda je bila vsa v samih vrtincih in valila je pred sabo težke hlodove in debele kameno po vsej vasi. Z gričev so se spuščali celi slapovi raztrgane zemlje in prodirali so po vodi doli na vaške ceste in naprej. Trajalo je to razdejanje ob gromu in blisku skoro jedno uro. Ko je konečno deževje odjenjalo in se je raz-gubilo vodovje, pokazali so se sledovi sodnje te ure. Pokazalo se je, da je vodovje s cesta odmaknilo vse premično iu zaoralo vanje globoke jarke in jamo. Vzelo je ves posip in ostavilo na njih ostro zbrušene grebene. Da se vidi razdejanje, bile so na več mestih navlečene cole groblje kamenja in peska, tako i>o dvoriščih, tako po Vrtin iu njivah. Zelo žalosten pa je sedaj pogled na naša polja. Ves naliv so je ulegel na naše njivo in travnike, pod njim sedaj gnijd sadeži in težko zaželjeni pridelki letošnji; kadar pa odteče, pokaže se nam najbrže na polji sama trhlenost in gniloba, namešana s peskom in blatom Vsa poljščina je uajbrže uničena. Da je bilo tudi na polji silnim pritokom vse na potu, si je lahko misliti. Križem povsodi les leži, razgrnilo je seno, otavo na vso strani, neprostovoljno gnojenje za prihodnjo setev. Nekemu tukajšnjemu posestniku je izpred njegove opekarne vzela voda 30.000 kosov za peč prirejene opeke. Škoda torej, kamer si se ozrl, škoda ogromna. Ker ni nesreče brez sreče, sreča je bila tukaj, da nas je ujima zadela po dnovu, če bi vodovje nad vas priletelo po noči, kaj nesreče bi se ne utegnilo zgoditi v splošni zmešnjavi, v tacih nenavadnih okoluostihV In če je res kaj tolažbe pri tem, da so z nami, ob jeduem unesrečeni še drugi. — te obupne tolažbe je menda ta pot veliko. Naša ujima je baje le del ujimc, ki je z včerajšnjim dnem raztegnena daleč na okrog. Iz okolice prihajajo nam glasovi o jednaki nevihti in nezgodi. Tudi drugodi je udarila strela v poslopja. Pri Sv. Vidu blizu Cerknice je ubila gospodarja s kravo vred. Pod Lipo pri Vrhniki je baje tudi nekaj zanetila. Iz Logatca se poroča, da je ploha odnesla hišo ter dve žagi. Bil je torej včerajšnji dan za velik del našega gospodarstva zelo usoden. Da bi več ne prišel v drugo i Ia Vipave 20. avg. [Izv. dop.] Danes mej 8. in 0. uro zjutraj, postalo je nebo proti zahodu nad Erzeljem in Planino temno zeleno, sicer je bilo čez in čez s črnimi oblaki zakrito. Zelena barva neba se je bliskoma hitro proti vzhodu širiti začela, tema navstane, vihar potegne strašanski in liti je začelo kakor iz kadi, — oblak se je utrgal. Takega naliva nihče ne pomni, na jedenkrat bili so vsi poti, dvorišča v potoke spremenjeni in groza je obhajala človeka. Tako je bilo dobre pol ure. Škoda po vinogradih, njivah, osobito pa travnikih po dolini je velikanska. Potok Močilnik je tako narastel, da je od Izere doli na več mestih iz struge stopil, ter na desno in levo vse preplavil. Pod Slapom sega voda do Slapenskega pota, otave vse oblatene. Nekemu, ki je moko iz mlina na Vipavi domov peljati hotel, vzela je voda voz in moko, sam s konjem se je rešil. Zdaj, ko to pišem, je jednajsta ura in strašni naliv traje zopet že čez pol ure. O nesrečah bo gotovo še več čuti. las Vipave 30. avgusta. [Izv. dop.] Včerajšnjemu poročilu naj dodam, da je popoludne še, in to skoraj do večera, neprenehoma lilo. Koliko dežja je padlo, se sklepa lahko iz tega, ker so prav na slemenu visoke gore nad Gradiščem iz cele doline jasno vidni potoki navstali, kateri so v dolino drvili. Voda Močilnika narastla je tako hitro in tako mogočno, da je ljudi, kateri so iz gozda, ali pa iz Vipave domov v Lože, Goče, Manče, Slap, Erzelj, Planino hoteli, okolu 2. ure na Slapskem mostu tako zajela, da neso mogli ne naprej ne nazaj. Bili so v veliki smrtni nevarnosti, tembolj, ker se je bilo opravičeno bati, da tako silna voda še most odnese. Nek mož s Slapa peljal je drva iz gozda. Dospevši do največjega preplava na potu, naprosila ga je neka beračica, da bi jo na drva vzel ter prepeljal. Mož jej je ustregel, toda, ko je dospel do najglo-bokejše vode, jo previdel, da ne more naprej, izpregel je voli, ter se nazaj proti Vipavi podal, voz in be-račico na njem v vodi pustivši. Vola je vedno naraščala, tako da je voz dvignila ter z beračico vred nekoliko odnesla. V največji nevarnosti spustil se je Slapski ribič Miška in njegov sin v vodo, in prinesla sta jo srečno na suho. Moža zaslužita javno pohvalo, in gotovo tudi nagrado. Kakor je voda Močilnika strašansko hitro naraščala, tako je pa tudi skoro hipoma upadla. Ob 3. uri bila je voda najvišja, ob peti hodilo seje pa že lahko suhe noge v Vipavo. Ali, oj groza, kak pogled na preplavljene pote, senožeti, njive itd. Poti so popolnem razorani, posip, ki jih je kril, leži po jarkih, senožetih, njivah. Senožeti, na katerih je najlepša otava stala, so čez in čez z blatom, kamenjem, peskom in priplavljenim lesom itd. zasute. Njive so vse razrite; kjer ni turšica, katera je ravno zoreti pričela, popolnem iz-rita ter odplavljena, leži na tleh z blatom, kumen-; jem, peskom zasuta, isto velja tudi o zolji, repi. j Mej razno, senožeti in njive pokrivajočo šaro, na-i hajajo se pa tudi deske, bruna, mizarsko orodje, ku-| hinjska in sploh hišna oprava, mlinska kolesa itd. ! Kar vso kaže, da je morala voda v gorenjem delu I doline kakor v Grabnih, na Lozicah, v Podbregu, j Št. Vidu, Orehovici, Podragi itd. strašansko gospo-! dariti. In re3 se sliši, da je več mlinov in hiš podrtih, mnogo odplavljene in utonjeue živine, da še celo od odplavljenih otrocih se govori. No o nesrečah iz gorenj oga dela doline, Vam bode že še gotovo kdo drugi poročal, jaz hočem to žalostno poročilo skleniti ter le dostaviti, da je nujna pomoč o d strani vlade in deželnega odbora neobhodno potrebna, kajti nesreča, katera je posebno nekatere zadela, je nepopisna. In ponesre-j ceni so izgledno delavni, marljivi ter že čez mero štedljivi Vipavci, torej je tem opravičenejša nada, da jih slavna vlada, da jih slavni deželni odbor ne bodeta bedi prepustila. Iz Godoviču 30. avgusta. [Izv. dop.] Dne 20. t. m zjutraj mej G. in 7. uro bila je tudi pri nas prava amerikanska nevihta. Silni vihar lomil in ruval je najmočnejša drevesa. Podrl je Toin. Gan-tar-ju vezan, s senom in žitom napolnjen kozolec, ter pahnil ga čez cesto v 2 sežnja globok, z vodo zalit jarek. Pod kozolcem bil je ta čas star mož, katerega je podsulo, a je k sreči z rano na glavi ušel grozovitej smrti. Nevihta ponavljala se je z isto močjo ob 9. in 11. uri dopoludno, ter s strelo zopet veliko nesrečo pouzročila: Ubila je ubogemu gostaču jedino kravo, nekemu posestniku pa vola. — Še hujše pa je bilo okolu Ilotederšice in na Novem svetu. Tam je vihar podrl več poslopij, ubil vola, ter po gozdu strašno škodo napravil. Najde-belejše bukve neso se mogle ustavljati vihar-jevej moči. Ljudstvo ne pamti kaj tacega, ter za gotovo misli, da je „lindvern" iz morja ušel. Kakor se čuje pouzročil je vihar tudi po Vipavskem veliko škodo. Domače stvari, — (Konfiskacija) zadela je zadnjo številko „Slovenskega Gospodarja". — (Himen.) Poročil se bode gosp. Andrej Lenarčič, pravi učitelj kr. gospodarskega in šuma rskega učilišča v Križevcih z gospico Otilijo Koydl dne 5. septembra v Illuboki na Češkem. — (0 sobotnem viharji) se nam poroča 30. t. m. iz Šmatna pri Litiji: Včeraj ob Vas- uri pridrvil se je od zahoda strašen vihar, kateri je prouzročil razen precejšnje škode nepopisen strah mej ljudstvom. Neprozorna tema, huda nevihta, strašen grom in blisk in vedni tresk, vrhu tega pa gost dež, kakor bi se bile vse nebeške zatvornice odprle, silen piš, kateri ni prizanašal nobeni stvari, niti trdno zidanim stavbam vse to uplivalo je tako silno na prostrašeno ljudstvo, tla so ljudje res mislili, da so bliža konec sveta. Grozni vihar podiral je kozolce, hiše, razna poslopja, trgal in valil s pečin velike skale nizdohi, ruval mlada in šibka, a tudi stara in močna drevesa s koreninami vred kakor neznatne bilke, odkrival hiše ter jim odnašal strehe in sploh napravil na poslopjih, poljih in po gozdih preobilo škode. Na Primskovem zagnal je piš celo streho s cerkve, v Zagorji omajal jo in drvil velike skale v globoke doline. Na Ma-inolu treščilo je mej hudo uro v hišo kmeta Blašča, katera je h kratu do tal pogorela. Razen mnogih nezgod mej viharjem naj omenim, da je silen piš pri nas vrgel jednega otroka z mostu v hitro naraslo derečo reko, iz katere ga je na veliko veselje potegnil še živega črevljarski pomočnik Pran llauptinan Neka mala pastarica obesila se je, ker si revica ni vedela drugače pomagati, kravi na vrat, katera jo je v urnih skokih prinesla mej nevihto srečno in nepoškodovano s pašnika domov. Vihar razsajal je isto tako drugod po naših sosednih krajih ; tako je kolodvorskima poslopjema na Lazah in v Litiji odtrgal strehi. Bab-jeverni ljudje trdiio, da je „lintvern" ušel iu prouzročil silni vihar. — (Nezgoda na državni „Rudolfovi" železnici.) Mej Radečami In Trbižem udrla se je zemlja. Vsled tega skočila je včeraj pri osebnem vlaku lokomotiva „Rottenman" iz tiru in čez nasip tri metre globoko, kjer je obtičala. Veriga mej strojem in drugimi vagoni se je k sreči pretrgala in tako so drugi vagoni ostali na tiru. Kurilec je prej s hlapona skočil, prodno jo zdrsnil po nasipu, strojevodja pa je, videč opasni položaj, odprl vse ventile, da je sopar imel dovolj duška, da kotel ni počil. Kurilcu in strojevodji, kakor tudi potovalcem se ni nič zgodilo, prestali so pa veliko strahu. Lokomotivo, v zemljo zarito, bodo vso morali razde* jati iu vsak del posebi potegniti na železnično progo. Gorenjski vlak imel je včeraj zaradi tega nad jedno uro zamude. — (Telefon) se hoče tudi v Ljubljani uvesti. Već trgovcev in tovarnarjev združilo se je v ta namen. Dotični odbor pogajaljse je že s tovarno na Dunaj i in sklenilo se jo, da se telefonska zveza takoj upelje, ako so oglasi le 25 udeležnikov. Upehava telefona v hišo z aparatom vred bi stala 100 do 120 gld. letna naročnina bila bi jako nizka, kakih 20 gld. na leto. To bi bilo juko malo, kajti vsako večje trgovsko ali obrtno podvzotje izda v letu mnogo več za postreščeke, vožnjo itd. Tudi za večje kavarne in gostilnice, kakor tudi za nekatere urade bi se telefon jako priporočal. — (Ljudsko šolstvo na Kranjskem.) Po proračunu deželnega šolskega sveta znaša potrebščina za plače ljudskim učiteljem 248.541 gold. na leto. Vseh ljudskih šol je 280. Od teh je 1 osmo-roruzredna (pri Uršulinkah v Ljubljani,) 3 petero-razredne, 22 čveterorazrednih, 18 trorazrednih, 08 dvorazrednih, 108 jednorazrednih. Po 70O gold. na leto dobiva 11 mestnih učiteljev Ljubljanskih, po 000 gld. 28 nadučiteljev izven Ljubljane in 7 učiteljev v Ljubljani, po 500 gold. 134 nadučiteljev in učiteljev na deželi in 2 v Ljubljani, po 450 gld. 135 učiteljev, po 400 gld. pa 130 učiteljev. Vseh učiteljskih mest na Kranjskem je 450. — (Narodna Čitalnica v Gornjem Gradu) priredi v dan 8. septem. 1885 zabavo s sledečim sporedom: I. Igra: Zmešnjava na zmešnjavo. Burka v petih dejanjih, spisal A. Kotzebue, preložil J. Cimpennan. 11. Petje. III. Ples. — Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Ustopnina udom prostovoljna, neudom 30 kr, Igralo iu zabavalo se bolo v velikih dvoranah v Gradu. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Duhovenske premembe v Ljubljanski škofiji.) Gosp. Ivan Brezovar, kaplan v Cerknici, premeščen je v Lašiče; g. Seb. Elbert, semeniški duhovnik, postavljen je za kaplana v Borovnico. — (Tremem'be v Lavantinski škofiji.) Fremeščeni so gg. kaplani: Vincencij Baumann k sv. Antonu v Slov. goricah, Matija Ke lemi na v Slivnico pri Mariboru, Gregor Krasti v Hoče. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Tolmin 30. avgusta. Državni poslanec dr. vitez Tonkli sklical shod volilcev. Predsedoval nadžupan Devetak. Tonkli polagal račun o dosedanjem delovanji in vprašal volilce po njih željah in zahtevah. Splošno zanimanje in zadovoljnost s poslančevim delovanjem. Volilcev prisotnih nad 100. Poročilo sledi. Dunaj 31. avgusta. Žitni somenj otvoril se danes. Po poročilu glavnega tajnika Dunajske žitne borse ceni se izvoz Avstro-Ogerske na šest milijonov kvintalov pšenice, 3 V 2 milijona kvintalov ječmena. Rži in ovsa se bržkone ne bode izvažalo. Plzen 31. avgusta. Cesar vsprejel včeraj dvorne dostojanstvenike, duhovščino, čast-ništvo, mestni zastop, okrajni zastop, urade, zastopnike protestantovske in židovske občine. Obiskal je razne tovarne, povsod navdušeno vsprejet. Sprevodno poklanjanje bilo je velikansko. Okolu 2500 rudokopov. Krasne so bile skupine v sprevodu. Vrtarji s palmami in vozovi cvetlic, z živo Floro, ki je cesarju nudila bouquet, kateri je tudi vsprejel. Izborne bile so skupine meščanske pivovarne z dvema vozovoma, na vsakem Gambrin, pijoč na zdravje vladarja. Neprestane burne ovacije. Cesar bil je] v cerkvi prisoten pri pogrebu za pokojnim srbskim generalom Andelkovićem. Bordeaux 31. avgusta. Ferry razvil program. Izrekel se je proti reviziji ustave in proti temu, da bi se odpravil budget za bogo-častje, izrekel pa zato, da naj se konča kolonijalna politika in da se spoštujejo drugih narodov pravice. Eksckiitiriic 9. Matije Zajca iz Sapa pri Šmariji, 2. sept. v Ljubljani. 1. eka. držb. pos. Mariju Pogučar iz Bizoviku, 710 gld., 9. septembra v Ljubljani. 1. eka. držb. poa. Heleno liubnik iz Gorenjema Kašlja, 2946 gld., 5. sept. v Ljubljani. 3. eks. držb. pos. Josipa Lenarčiča iz Nadej-nega sela 121 fdd. 20 kr., 15, septembra v Poatojini. Reli-citaeija poa. Jakoba Jeaenšeka i'/ Peči, 19. Beptembra na Berdu. 1. eka. držb. pos. Simona Zajca od Sv. Jakoba, 3875 gld., 1. septembra v Ljubljani. 1. eka. drž D. pos. Jo-aipa Kranjca iz Koses, 170 gld , v 11. Uistriei. 1. eks. držb. pos. Marijo Kabus iz Koprivnika, 905 gld., 30. septembra. 1. eks. držb. pos. Antona Zupančiča iz iJrenika, 2151 gld., 5. septembra v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Marijane Bo-stic iz Gorenjega Smlednika, 22 septembra v Kranji. 1. eks. držb. pos. Matije Moiavca iz Telečjega vrha (Kitlhersberg), 1300 gld. 90 kr., 18. septembra v Černomlji. 1. eka. držb. pos. A. Papež-eve iz Žuženberka, 180 gld., 15. septembra v Žuženberku. Tržne cene v GTjiiBilja^i dne 29. avgusta t. 1. gl. kr. Speh povojen, kgr. . ,1. kr. Pšenica, hktl. ... o 3J — IJK Rež, ... 6 86 Surovo maslo, „ — 81 Ječmen, n . . • 4 89 Jajce, jedno .... — 2-5 i Oves, n r • • 2 78 .Micko, liter .... — 8 Ajda, n . • • 1 71 Goveje ineao, kgr. — 64 i Proso, n ... 5 86 Telečje „ „ — 64 Koruza, ji ... 40 Svinjsko „ „ — Krompir n 2 77 Koštrunovo „ „ — 35 Leča, n ... 8 _ _ 40 Grah, n . ■ . 8 _ _ 17 Fižol, n • • • 8 50 Seno, 100 kilo . . 1 00 Maslo, kgr. . — 90 Slama, „ „ . . 1 69 Mast, n — 82 Drva trda, 4 □ motr. 7 40 Speh frišen, n — F>4 „ mehka, „ „ 5 — Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Tciu-peratrm Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. bč 5 7. zjutraj 729 09 mm. 16 8" C si. vzh. obl. 63-20mni. 9* 2. pop. 729*89 mm. 10 4" C si. /.ah. dež. 9. zvečer 728 23 mm. 16-4° C brezv. obl. dežja. > m o eo 2. pop. 9. zvečer 72-) o 1 ram. 727 26 ain. 728"70 Dira. 206*0 19 2° C 16 8° C ■l.jjsb. hI. j z. brezv. obl. dež. jaa. 2090iuui. dežja. 15« Srednja temperatura 16'5" in 18-9°, za 0 9° pod iu nad uonnalom. ZD-ULzn-SLjslrsi Toorza dne 31. avgusta t. 1. (Izvirno telegratično poročilu.) Papirna renta.......... 82 gld. 8=> kr. Srebrna renta.......... 83 „ 35 „ Zlata renta........... 109 „ — „ 5°/0 marčna renta......... 99 „ 95 „ Akcije narodne banke....... 869 „ — „ Kreditne akcije......... 28s ,30 „ London............ 124 „ 60 R Srebro............. — „ — „ Napol............ 9 , 88 V, „ 0 kr. cekini ......... .) „ 89 „ Nemške marke .... .... 61 , 10 B 4»/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld 127 , — Državne srečke iz 1 1864 100 gld 168 „ — 4u/0 avstr. zlata renta, davka prosta 108 „ 95 „ Odrska zlata renta 4°/0 ........ 98 „ 95 „ - papirna reuta 5°/0...... 92 „ 40 „ 5% Štajerske zemljišč odvez oblig . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5u/n . 100 gld. 116 „ 50 „ Zemlj. obč avstr. 4,/<°/0 zlati zast listi . 124 »50 „ Prior, oblig Eli7abetine zapad železnico 115 „ — Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ — B Kreditne srečke.....100 gld 1-0 „ 25 „ liudolfove srečke.....10 „ 18 „ 75 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 99 , 25 „ Trammway-društ velj. 170 gld a. v. , . 192 „ — „ Globoko potrta od neskončne bolesti naznanjam v svojem i" avoje nedoletne hčere kakor tudi vseh drugih sorodnikov jako tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu po njegovem nezapopad-ijivem sklepu dopulo našega dražega, nepozablji-vega soproga, oziroma očeta, brata in svaka g. Ivana Šmidmajerja, trgovca v Černeni Vrhu nad Idrijo. danes ob 4. url zjutraj po dolgej, hudoj bolezni, previdenega s sv. zakramenti, v 26. letu njegove dobe k sebi poklicati. Mrtvaški sprevod bo v sredo 2. septembra iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domačej cerkvi Črni Vrh nad Idrijo 31. avg. 1885. Marija Šmidmajer, (502) soproga. Poslano. (7—29) Potrtega srca dajemo prežalostno vest, da se je Bogu Vsemogočnemu zazdelo, našo preljubo soprogo, oziroma mater, gospo marijo hočevar, poroj. GODERER, po hudej bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, sinoči ob 11. uri, v 81. letu svojo dobe, k sebi v boljše življenje poklicati. Truplo predrago ranjce bode jutri, v torek 1. Beptembra, ob 10. uri dopoludne na tukajšnjem pokopališči izročeno večnemu počitku. Svete maše zadušnice ae bodo brale v župnej cerkvi v Velikih Laščah. Nepozabljivo umrlo priporočamo vsem, ki so jo poznali, v blag spomin in pobožuo molitev. V Velikih Laščah, 31. avgusta 1855. 1. Matija Hočevar, c. kr. poštar in posestnik, soprog. Matija, Janko, Alojzij, Pavla, Marija, otroci. (501) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkuaan liek proti trajnom kašlju plućevine I icliidca bolesti grkljana I proti mehi rnlm kataru, niNKK SlaTTONUA Karlovi vari i VVidn. Učenci ljudskih šol se vsprejmo v stanovanje in hrano po nizki ceni v Šla« u>ntov Kili ulicah li. ftt. 1», X. nndstr. v Id ubijani, prav i»lir.n sol«-. (500—1) Št. 14.317. <49») Razglas. Zaradi oddaje del pri napravi novega kanala in novih cestnih tal v ulicah na grad se bode pri mestnem magistratu «lne 3. Beptembra IHH!% oh IO. wri dopolnilne v mestnej dvorani vršila pismena dražba. Dotični nacrti, pogoji in proračuni so ob navadnih urah v pisarni stavbinskega urada vsakemu na razpolaganje. testni magistrat 7 Ljubljani, v 28. dan avgusta 1885. Župan: Grasselli. J. C. JUVANClC, Im>!-;«-.-it 11 ilc vinogradov na Br/eljsUem, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—17) Bizeljsko vino 1884. 1. od 14 do 18 gld. „ 1883.1. „18 „ 24 (l Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „ Uzoroo p litija v sodčkih od 50 litrov in več. Tinktura za taja očesa. Najboljše in najgotovejše sredstvo zoper kurja očesa in zoper trd« kožo na nogi. Ima to prednost, da ao s to tinkturo kar s pen/.eljčkom pomaže bolni del na nogi. V kratkem času odpravi ista brez bolečin vsakotero tr-dino z bolnih delov na nogi. Stokleničica z rabilnim navodom in penzljem vred velja 40 kr. ^408—8) Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: LEKARNA TRNILOC2EY" zraven rotovža v Ljubljani. Mlada gospodična, spretna ipralka na klavirji, slovenščine in nemščino popolnem zmožna, priporoča se ta vzgt»Jilcl(ico. Poučevala bi na klavirji, v predmetih ljudsko šole, v ženskih ročnih delih in prvence v francoščini. — Bolje bi želela prijaz.no občevanje nego vi?]i nagrado. Spričevala pri npravništvu tega lista, ki tudi iz prijaznosti natančneje poroča. (49-1—2) Dr. Bpranger-Jeve ti mm ko1o€«o Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. BUeklng, medicinski soveinik dr. Cohn, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritet« so je preskusile in jo za izvrstno domače (ne tajnoj sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, ouiedlevici, glavobolju, trebuhuholjn, zaaluenjn, želodčnej kislini, vziligovanju, omotici, koliku, škroleljiiiun itd., proti zlatej žili. zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite samo z malim in prepričajte so sami. Jednu stekl. 50 in 30 kr. Pri gospoi'll lclcurji Svobodi, pri Zluteiu orlu, na PreŠirnovena trgu. (710 — 08) ca hitro pripravo naravne, i /, tM okrepil joče kopeli Bmrekovih )jnCUl6F igel. Cena steklenici 40 kr, 12 steklenic 4 gld. av. v. pri .luiiji BlUner-Jl, lekarjl v ReleIieiiau-n. Np.-A\Hir.: zaloga v l.ju!ili>iiia pri Jul. 1>I. Trukoezy-)i iu v mnogih lekarnah cesarstva. IB. Za veliko banjo zadostujo jedna steklenica, za Ali—16) kopalni Btol »/■ stekenice. Velika partija K^ss-ioo) (p»> 3—4 metre), v vseh barvali, za polno inožko obleko, pošilja po poštnem povzetji, OltanekpoSgl. INI oreh v iS i* bi bi. 4 • bi $0 hl.'.go ne dopadalo, se more zamenjati. . . ■ proti 2>o.iiljatri marke za 10 kr. t # i 9o 9 99 oec g »«cf»ee—e»ee—a»< VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v L) n Ulj u lil. kakih Pri stavbenem podjetji Slunkaoa Beszkldske železnice dobi 400 izvrstnih prevaževalcev na železniških kolcih (Bahnrollenleiter), 200 minerjev za prerove, 200 kamno-lomcev in 200 izvrstnih kamnosekačev za trden pelčenik trajno in dobro plačano delo v akordu. (499—1) Stavbeno podjetje Mnnka<;.s Ueszkidsko železnice v Mmikacsi (Ogersko). Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".