Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
In
upravništvo Usta je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
¥ Ljubljani, 29. avgusta 1921.
Leto I.
AVTONOMIST
Izhaja vsak pondeljek zjutraj
Celoletna naročnina 120 ]&» mesečna 10 „ Posamezne številke se ra-čunijo po 2 K.
Inseratl se računajo: pol str. 800 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K.
Najnovejse.
Boj za prestolonasledstvo.
O razveljavljenih mandatih.
Zagreb, 28. avgusta. Iz Belgrada javljajo:	Vesti,	da se je zdravstveno
stanje kralja Aleksandra poslabšalo, so se širile v Belgradu tudi danes. Vsled tega smatrajo vsi krogi rešitev vprašanja o prestonasledstvu za zelo nujno. Po ustavi bi imel slediti kralju Aleksandru njegov prvorojeni zakonski sin. Ker pa kralj Aleksander še ni oženjen, stopi v veljavo naslednja določba ustave, namreč da sledi kralju Aleksandru kak princ njegovega sorodstva, ki ga določi kralj Aleksander, narodna skupščina pa ga potrdi. V poštev pridejo v prvi vrsti prejšnji prestolonaslednik princ Jurij, ki se je moral 1. 1909. odpovedati prestolu na pritisk Avstrije, katere pa danes ni več, dalje sin kneginje Jelene in ruskega velikega kneza Konštantino-viča Vsevolod (Vsevlad) in pa nečak pokojnega kralja Petra I. princ Paele. Princ Jurij uživa vsled njegovega energičnega nastopa proti Avstriji 1. 1909. ob času aneksijske krize zlasti v armadnih krogih velike simpatije, princ Pavle pa velja kot jako nadarjen, kandidaturo malega princa Vsevoloda pa baje podpira z veliko vnemo sam rja-šič. Kot razlog za Pašičevo držanje v
tem vprašanju navajajo, da aPšič trdno računa z vzpostavitvijo carske rodovine Romanovov na ruski prestol in zato smatra za važno politično potezo, če posane prestolonaslednik princ Vsevolod, ker bi na ta način po Pašičevili mislih v dogledni bodočnosti sedel na prestolu kraljevine Srbov, Hrvatov iu Slovencev bližnji sorodnik ruske carske rodbine. Na drugi strani je pa splošno znano, da je Pašič od nekdaj vodil politiko na Balkanu strogo v smislu ruskega „svetega sinoda11 in sc je brezpogojno pokoril vsem političnim nasvetom, katere mu je dajal ranjki ruski poslanik Hartvig. Za kandidaturo princa Vsevoloda se zavzemajo poleg Pašiča še mnogi politiki, ki računajo z možnostjo, da bo treba morebiti postaviti re-gentstvo za mladoletnega princa in od tega si obetajo mnoge politične koristi. Iz tega je razvidno, da je vprašanje glede prestolnaslednika, ki se naj z gotovostjo določi za vsak nepredviden slučaj, silno važno in večina ljudi, ki se zavedajo možnosti eventuelnih težkih komplikacij, želi iskreno, da kralj Aleksander ozdravi in se to kočljivo vprašanje ne reši prenaglo.
Protimuslimansko gibanje na jugu.
čen poiožaj vlade.
Kriti-
Zagreb, 27. avgusta. Iz Belgrada javljajo:	Muslimanski	pokret	na	jugu
naše države se širi. Vzrok tega gibanja, ki preti postati naravnost protidržavno, je silna nezadovoljnost z načinom, kako se izvaja agrarna reforma. V Južni Srbiji, kjer živi mnogo muslimanov, ki so mali kmetje, so pričakovali tudi ti, da bodo deležni razdelitve veleposestev. Danes pa trde, da so prevarani. Jsto-tako so nezadovoljni z izvedbo agrarne reforme kristjanski kmetje, ki danes z orožjem v roki nastopajo proti turškim begom-veleposestnikom. Oboroženi nastop pa se ne obrača le proti begom, ampak tudi proti državnim oblastim in mnogi so mnenja, da stoji za tem gibanjem znani macedonski komite. Na drugi strani pa imajo tudi Turki svojo
politično organizacijo, o kateri domnevajo, da stoji v stalni zvezi z vlado Ke-malpaše v Angori, odkoder dobiva svoja navodila. V Bosni in Hercegovini jo pa izzvalo surovo postopanje begov s pravoslavnim in katoliškim kmečkim ljudstvom hud odpor pri kmetih in začelo se je požiganje, ropanje in umoii. Oblastim se doslej še ni posrečilo napraviti reda. Muslimanski ministri v Belgradu so sc energično zavzeli za predpravice begov, in vlada e prišla vsled teh dogodkov v jako mučen položaj, ker groze muslimani z izstopom iz vlade, vsled česar bi vladna večina razpadla, na drugi strani bo pa za vlado jako kočljivo, nastopiti odkrito z oboroženo močjo proti srbskemu življu v Bosni, na Kosovem in v Macedoniji.
Bolgarija in Jugoslavija.
Zagreb, 28. avgusta. Kakor javljajo iz Belgrada, je vzbudil v političnih krogih veliko pozornost članek „Tribuue“, ki zastopa izboljšanje odnošajev med našo državo in Bolgarijo. Člankar trdi, da je Bolgarija doslej lojalno izpolnjevala vse mirovne pogoje in da daje vlada Stambolijskega dovolj garancij, da Bolgarija ne bo krenila na stara pota. Članek je važen zato, ker je splošno znano, da je „Tribuna“ glasilo, ki ima jako tesne zveze z vnanjim uradom iu nekateri celo trde, da je glasilo pomočnika ministra vnanjih zadev g. Tihomirja Popoviča, dočim je šef presbiroja baje med lastniki lista. V političnih krogih smatrajo, da pomeni spremenjeno držanje naše vlade napram Bolgariji velik preokret v celi naši vnanji politiki, ker
je splošno znano, da se zlasti Angleži silno zavzemajo za zbližanje med obema državama iz ozirov sigurnosti velikega trgovskega pota, katerega bo tvorila Donava po dovršitvi velikega kanala, ki bo spajal Donavo z Renom, m kar bo vstvarjena direktna vodna zveza preko kontinenta med Anglijo in petrolejskim ozemljem v Kavkazu. To trgovsko pot hočejo imeti Angleži mirno in zato stremi njihova politika za ten, da kolikor mogoče izglade nasprotstva med donavskimi državami, da ne bi ponavljajoče se vojne komplikacije tega pota prekinjale s polaganjem min v Donavi itd. Sporazum med našo državo in Bolgarijo naj bi bil prvi korak k vstvaritvi velike zveze podonavskih držav.
Dnevne vesti
Svojo sedemdesetletnico je slavil včeraj na Visokem g. dr. Ivan Tavčar. Kaj pomeni njegovo ime v slovenskem javnem življenju,-je splošno znano. Naj bo dovoljeno tudi nam pozdraviti ga kot plemenitega človeka in mu želeti utijlepšo življenjsko jesen.
Zanimivo je zabeležiti: Včeraj sta obhajala svojo sedemdesetletnico dva odlična moža, dr. Tavčar in Ivan Hri-bar. O g. ivanu Hribarju je vladal v
Parlament je sprejel zakon o zaščiti države in po njegovih uoločbah razveljavil tudi vse takozvane komunistične državnozborske in občinske mandate. Za ta izpraznjena mesta se bodo vršile nove, dopolnilne volitve. Njki komunistična stranka niti posamczBiki-komunisti se ne bodo pripustili, da se potegujejo za izpraznena mandatna mesta.
Glede razveljavljenja mandatov smo že povedali svoje mnenje. Takšen postopek se nam ne vidi niti pravilen niti opravičen s stališča prave in resnične demokracije. Za vsa ta mesta se bodo najbrže potegovale znova vse ostale stranke. Tako bodo imeli nekateri volilci pravico voliti dvakrat, izobčeni komunisti pa nobenkrat, To sc pravi: komunistični volilci bodo sicer smeli zopet voliti, samo tako ne, kakor bi oni sami radi.
Vse to je bilo v Belgradu pripravljeno na dolgo dobo vnaprej. Prvotni načrt zakona o zaščiti države ni predvideval ukinbo komunističnih mandatov. Toda zadnji trenotek so bile v zakon urinjene še nekatere zelo stroge določbe, med temi tudi določba o ukinitvi mandatov komunistične stranke. To se je zgodilo tako nenadno, da niti vladni poslanski klubi o tem niso nič vedeli. Znano nam je n. pr., da je hrvaški demokratski poslanec dr. Rojc hotel govoriti proti nekaterim naknadno uvrščenim paragrafom tega zaščitnega zakona, pa že ni bilo več časa. Neka mala skupina ljudi iz demokratskega iu radikalnega kluba postavlja parlament kar pred gotova dejstva na začudenje večine samih vladnih poslancev. To so gg. dr. Laza Markovič, dr. Ninčič, Pribičevič itd. Opozicija je o namerah vlade navadno še manj poučena.
Volilci, pravzaprav stranke, ki niso komunistične, sc bodo sedaj znova teple za te mandate, če bodo demokrati to pot nadaljevali, utegnejo navsezadnje vsepovsod dobiti večino: v parlamentu in v občinah. Sedaj so razveljavljeni komunistični mandati; jutri utegnejo na podstavi zakona, ki ga v naglici sprejmejo, ukiniti ..klerikalne" mandate; no-jutranjem narodno-socijalistične mandate in nazadnje utegnejo priti na vrsto še socijaldemokrati. Tako se lahko ukine vse opozicijonalne stranke in demokrati bodo ostali sami kot priznana stranka ter bodo^z lahkoto zmagali kjerkoli bodo hoteli, še slovenske srbske radikalce utegnejo zapoditi preko Donave in Drine...
Dopolnilne volitve so vsekakor nekaj nedopustnega in nemoralnega s stališča ljudske samoodločbe. Ali naj bi se razpustil cel parlament in vse občine, kjer so bili izvoljeni kakšni komunisti ali pa naj bi komunistični mandati ostali v veljavi do konca mandatne dobe. Tako pravimo bi bilo prav in pravično s stališča ljudske suverenitete. Toda ta je oči-vidno tudi ukinjena.
Kaj bi bilo prav, da store sedaj opozicijonalne stranke? Prav in moralno bi bilo, če bi rekle: Mi teh mandatov, ki jih je ustvarilo gotovo razpoloženje enega dela delovnega ljudstva, ne maramo. Mi hočemo povdariti tudi sedaj, pri dopolnilnem volilnem aktu, da je naša opozicija resna in načelna. Ker pa ne maramo, da bi se na takle način jačil vladni demokratsko-radikalni blok, smo pripravljeni podpirati neodvisno, protivladno listo, ako ji moremo zaupati. Ustvariti bi se moral tudi v Sloveniji ad hoc, brez vsakih drugih kompromisov, enoten blok proti sedanjim vladnim metodam. Tak blok na Hrvaškem baje že imajo. Tudi v Sloveniji bi bil potreben. Toda pri nas je to težko doseči. Vsaka stranka, pa če je še tako razcefrana in slabotna, misli, da bo vse sama pojedla. Pri tem pa se redno dogaja, da’so vse tepene; danes ena, jutri druga, pojutra-njem tretja ... Takšen opozicijonalni blok ne predvideva, da bi katerakoli opozicijonalna stranka se morala odreči katerikoli svoji programih, načelni točki. Skupna vez bi naj bila zgolj zavest, da to, kar se dandanes dogaja v državi ni pravilno in da so najhujši škodljivci države in njene konsolidacije baš tisti, ki kriče o svoji ..državotvornosti", v resnici pa hlepe zgolj po oblasti in moči, ne glede na resnične potrebe ljudstva in države.
Pri predstoječih dopolnilnih volitvah bo vsekakor tudi važno, kam se bodo nagnili bivši komunistični volilci. Zdi se nam, da jim presoja ne bo pretežka. Oni vedo, da morajo voliti tako, da bo njih glas kar najbolj učinkovit, da bo resnično in resno ter dosledno opozicijo kar najbolj ojačal.
Dopolnilne volitve pa bodo zopet tudi pokazale, katere stranke so v volilnem boju poštene in načelne. S tega vidika se more sklepati tudi, katere bodo res hotele voditi odločen boj za iz-premombo sistema, ki dandanes gazi in tlači ljudsko voljo po metodah znanega ogrskega avtokrata, grofa Tisze.
Zadeti ?
„vodilncm“ slovenskem časopisju — molk!
Brez malikov Slovenci ne moremo ali pa ne smemo živeti. Pred enim moramo klečati in ko čutimo od dolgega klečanja bolečine v kolenih, vstanemo, pa ne da bi stali in ostali brez bolečin na svojih nogah, ampak takoj pademo zopet na kolena pred drugega malika, kjer zopet klečimo in klečimo ... Kdor dalje in lepše kleči, ta je bolj priden.
članek, ki smo ga priobčili v zadnji številki „Avtonomista" pod naslovom: „čudno, čudno ...“, je vzbudil v prizadetih krogih veliko zanimanje. .Jugoslavija", katere lastnik je g. A. Pesek, ga je ponatisnila v celoti in mu dodala še nekaj prav aktualnih detajlov, „jutro“ pa se je čutilo, kakor izgleda jako neprijetno zadeto in je priobčilo kot odgovor v svojih številkah od 23. in 24. avgusta kar 2 članka in eno notico, ki so pa tako zavite in zvite, da zaslužijo nekaj odgovora že zato, ker krasno ilustrirajo najnovejši način našega političnega boja.
Na repliko „Jutra‘' je sicer odgovorila že .Jugoslavija" prav krepko, kar jra nas ne odveže dolžnosti, da pustimo stvar v nemar, ker je v .Jutrovi" repliki nekaj točk, na katere .Jugoslavija" čisto razumevno ni odgovorila, ker se ne tičejo direktno nje oziroma g. Peska, ampak nas. Na te točke bomo odgovarjali sami in sicer točko za točko.
L V št. od 23. t. m. je „Jutro“ objavilo članek pod naslovom: „Najnovejši zaščitnik g. Peska." — Že ta naslov je laž! Mi smo izrecno naglasili v svojem
članku, da nam gre za g. Peska tolil kakor za branjevca Miliafa tam nekje ,; vodo"; mi smo naglasili opetovano, < nam gre za princip. In sicer za slede princip: Ali je dovoljeno in v 20. stolet še mogoče jndikaturo nad državljani i trgati iz kompetence pristojnih neodvi nih sodišč in jo prenesti na odvisno po tično (upravno) oblast ah ne? Samo z to se nam je šlo in gtc še, ne pa za m lenkostne osebnosti. Če ima kdo od d slednega izvajanja navedenega princi] korist ali pa škodo, to nam ni nič mai g. Pesek sc lahko vsled izvajanja tei principa lahko zaradi nas odj)eljc tak naiavnost v nebesa, in ne samo na ž panski stol, ali ga naj pa vzame Žerj;
—	princip ostane!
2.	,Jutro" začenja svojo prvo r plilco z besedami: ..Avtonomist" je do! od g. Peska dva mserata in „Jugosl vija" ga priporoča svojim čitateljem k
potrebno izvrstno čtivo etc zato
čudno, da je objavil lulminanten članek obrambo gospodi na Peska." — Za d' inserata torej! „Jutro“ smatra, da se zagovor ali pa pobijanje kakega princi
kupiti za malenkostno svolo, ki jo veljata dva inserata! Ali je pri „Jutru" tarif tako nizek? Ce bi danes živel kralj Jugurta v Sloveniji, kaj mislite, o katerem listu bi dejal „0 (k)... m vena-lem“!? O »Avtonomistu" ne, ker sicer bi romal izvzemši, če bi bil »neprikosno-ven“ — pred neodvisno sodišče, ne pred odvisno politično oblast!
3. »Avtonomist*1 se nili ne zaveda, da so gotove stvari, o katerih se javno ne more razpravljati'1 - pravi „Jutro“ dalje. — „Acli, wie diskret! Der Herr hat so eine distinguicrte Glatzc“ — bi rekla srarnežljivo-nesramr.a devojčica! Take stvari pa sodišče tudi pozna in zato je vpeljana inštitucija tajnih razprav, pri katerih je pa vendarle navzoč obtoženec, odvetnik, sodniki, porotniki itd. Ali lic? Zakaj so pa potern sploh taki paragrafi a la 129 v kazenskem zakoniku? Ven ž njimi iz zakonika!!
4. Dalje: „Avtonomist' naj se obrne na g. Peska za dovoljenje, da mu gospod posl. Deržič pove vsebino akta, ki ga je prečita! pri notranjem ministru. — Smo storili! Toda g. Deržič je v „Jugoslaviji“ odgovoril pod svojim podpisom, da akta ni videl! Kaj naj storimo mi, od g. Der-žiča zapuščeni, sedaj?
5. »Avtonomistu" se zdi, trdi »Juti o“ dalje, »da je to postopanje (namreč če ininisIcr odredi informativno postopanje glede moraličnih Kvalitet g. Peska
- ali pa branjevca Mihata — in če politična oblast zasliši vsled tega nekatere priče, katerih verodostojnost je vzvišena
—	vsaj po »Jutrovi" teoriji — nad vsak dvom) »sramotno ‘, češ, politična oblast se vmešava v sodnijske posle! Preiskavo bi bil moral voditi sodnik in zasliševanje prič bi se moralo vršiti javno in ne pri »zaprtih vratih". Končno bi sc bilo moralo sodišče izreči- o tem, »kakšne vrste so očitani delikti!" — Odgovor: »Da, tako je, gospodje! Sodnik naj odločuje in ne odvisni glavar! In ne pri »zaprtih vratih", ampak pri odprtih, čeprav nastane neprijeten prepih!
6. Ministru notranjih zadev gre za ugotovitev moralne kvalifikacije županskega kandidata, ne pa za uvedbo kazenskega procesa proti g. Pesku." — Nam gre pa za to, da izrekajo moralne ali katerekoli kvalifikacije o državljanih neodvisni sodniki, ne pa odvisni glavarji! V pravnih državah raziskujejo in sodijo o »kvalifikacijah* sodniki, mogoče pri Culukafrih pa še šnofajo za privatnimi zadevami policajmojstri.
7. ,,G. Pesek je nenogoč kot župan, pa naj bo njegov defekt kriminalnega ali pa patologičnega značaja. Ali se »Avtonomist" v tem oziru z nami ne strinja?" Odgovor: Ne! Najprej sodnijski dokaz, da defekt obstoji, in vse drugo vam bo navrženo!
8. V št. od 24. t. m. ;:iše »Jutro" pod naslovom: »Pred sodnijo z obtožbo" sledeče: »Članek, katprega je pod naslovom »Čudno, čudno" napisal v »Avtonomistu" g. Prepeluh., je tako tipičen dokaz površnosti, s katero pri nas deluje malkontenstvo (— nezadovoljneži), da se nam zdi potrebno, še enkrat se nanj povrniti." — Z istim pravom, povedati domnevo v zatrdlini obliki, odgo-
varjamo:	»Članek, v katerem nam v
»Jutru" odgovarja g. dr Žerjav, je tako tipičen dokaz polomijade, v katero se pogreza naše mladohbevalstvo, da se nam ne zdi potrebno še nadalje se ž njim pečati."
9. Sedaj pa pride ena najbolj modrih iz »Jutrove" dežele: »V .Avtonomi-stovem* članku se priznava, da je rezultat preiskave, ki jo je odredil pokrajinski namestnik, tak, da se g. Peska ni moglo potrditi za župana/' — Kje pa stoji to v našem članku? Če bi bili mi suroveži, bi odgovorili z dvema besedama: Svinjarija nemarna — ker smo pa dobrodušni dobrovoljčki pa posnemamo ministra Grogata in ne rečemo nič.
10. »Nevzdržno pa je stališče, da je vseeno, ali je kdo zakrivil zločin po § 129. kazenskega zakona ali pa po kakem drugem paragrafu" — modruje »Jutro". — Za obsojenca res ni vseeno, ali mu ualože 5 ali pa 25 let, za odmero kazni je tedaj res zelo odločilno, po katerem paragrafu je kdo obsojen; za moralno kvalifikacijo obsojenca je pa dovolj, če je obsojen tudi po paragrafu, ki določa najnižjo kazen. Učeni ljudje so mnenja, da bo človek z razvitim čutom za čast v slučaju obsodbe mnogo bolj trpel, če se mu le sout.i odlok dostavi, ne da bi kazen efektiv> o prestal, kakor pa pocestni klativitez, ki efektivno presedi svojih 20 let. Za ljubljanskega županskega aspiranta je vseeno, ali je obsojen po § 1. ali pa po § 9999.; kakor hitro bo obsojen — pa ne od glavarja, ampak od sodnika! — bo ne glede na številko paragrafa Kot županski aspirant nemogoč.
11. »Članek ,Avtonomista* dvomi, ali je sodba vladnih organov na podlagi danih dokazil pravična " — Mi bi radi odgovorili z „da", ampak bojimo sc, da pademo potem sami v Žerjavov »administrativni postupak" za g. Peskom; za-tq rečemo le, da bi nad sodbo sodnijskih organov ne dvomili.
12. »Člankar trdi, da je vladna preiskava morda vendarle bila pristranska. Gospod Prepeluh, ki je bil skoraj dve leti eden šefov naše politične uprave, je prvi, ki je v tem pogledu vzdignil kamen nanjo in na naše slovensko uradnjštvo. Na ta dolgi zagovor našega uradništva, katerega faktično nihče napadel ni in ki ga smatramo bolj za agitacijski apel na gospode uradnike, naj se naroče na »Jutro" kot pa za pravi zagovor, odgovarjamo, da nismo mi tisti, ki so ločili upravo od justice, ampak da so to storili iz tehtnih razlogov možje, ki so imeli v glavi najmanj toliko soli kot jo ima n. pr. dr. Žerjav! Ali so nameravali ti možje politične uradnike žalili in iim utisniti za vse večne čase na čelo pečat koruptno-sti, ali so jih vodili drugi jako resni motivi, ko so sc izrekli za tako dalekosežno reformo ločitve pravosodja od uprave? Dalje: Zakaj imajo ravno sodniki v vseh modernih državah bodisi z zakonom ali pa celo v ustavah zajamčene take garancije za svojo neodvisnost in materi-jelno eksistenco, o kakoršnih politično uradništvo niti sanjati nc sme? Zakaj? Celo vidovdanska ustava, ki ni baš vzor največjega demokratizma, ni spojila
LISTEK.
Program „Stovenske“ samostojne Kmetijske Stranke, slavni JD8. in izviren komentar.
Napisil rajnki France Levstik, doma iz Velikih Lašč na Kranjskem (»Verzeihung! leh, Majestat, icli kann nichts daiiir! — »Odkod?** — .,Aus Krain!“)
Ušesa tedaj mi zvesto nastavi:
(io je naša slovenska publika)
Ime mu je: Kmetija,
(misli si čas pred vojno, ko sedi poslance Mennolja na svoji črešriii v Vrtojbi, striže sad in ga zoblje: pod drevesom fantiček s korbo, ki se zelo počasi polni: branjevke v Gorici pa godrnajo, da čivšeni na „trgu“ nij).
Pesništvo in obrtnija,
Narodovo slovstvo in omika Govorstvo, napredovanje,
(Minister Pucelj, katerega karikatura, cal-manana od Peruzja, visi v oštariji Hočevarjevega Matijca. On, priden mož in gospodar ter v 1. 1913. »neodvismu kadidat**, izvršuje pridno svojo obrt, piše »pesmi1* in »novele" za »Ljubljanski Zvon**, telovadi pii »Sokolu** ter je vnet pristaš JDS, dokler se ne porodi odrešilna SeKaSe (au!). Potem je izvoljen Pašič Ka sprejme za ministra, Protič molčeč
uprave s pravosodstvom, ampak določa v oddelku IX., čl. 112 (glej »Uradni List" št. 87. od 27. julija): Sodniki vseh sodišč so stalni. Sodniku se ne sme odvzeti njegova služba, niti se ne sme iz kakršnegakoli vzroka odstaviti od službe zoper svojo voljo brez razsodbe rednih sodišč ... Sodnik ne sme biti tožen za svoje sodno delovanje brez odobritve pristojnega apelacijskega sodišča ... Sodnik se ne sme niti začasno prestaviti na drugo plačano ali neplačano javno službo brez svojega pristanka in brez odobritve kasacijskega sodišča. !td.“ Kaj mislite, ali je to izjemno staiišče, ki ga zavzemajo sodniki med ostalim uradni-štvom samo privaten šport, ali pa je potreba takih določb globoko utemeljena v pravni svesti državljanov? Mi pravimo, da zahteva moderni pravni čut od vsakega človeka za vsakega človeka.
»da se nihče ne sme odtegniti rednemu sodišču" in izročiti na milost in nemilost odvisni politični upravi, čeprav sestoji ista iz osebno najpoštenejših ljudi in zato zahtevamo, da se ta princip brezpogojno aplicira na vse državljane, naj se že potem pišejo Pesek, Tavčar, Jeglič, Ribnikar ali pa celo »neprikosnoveni** Žerjav! O smeteh v politični upravi tam, kjer jo je vodil g. Prepeluh, pa naj rGospodje raje molče in naj raje iščejo bruna v svojih očesih!
13.	»Za vso javnost, ki pozna tako šefa naše politične uprave in uradništvo je jasno, da se preiskave vodijo ravno tako objektivno, kakor pri sodišču," ugotavlja »Jutro". — Zakaj potem sodišč ne odpravite? Ali pa političnih oblasti?
Toliko v odgovor; slovenska javnost naj pa sodi, kdo ima prav.
Lakota in bolezni v Rusiji.
Rusija je bila pred vojno najbogatejša agrarna dežela na svetu, ki je zalagala z žitom in drugimi živili skoro celo Evropo. Ukrajinska pšenica je bila glavna hrana angleških delavcev, se-verorusko rž in fižol so izvažali v Nemčijo in sibirsko surovo maslo je postalo nevaren tekmec danskemu. Ta bogata dežela, v katere osrčju leže neizmerni naravni zakladi, danes strada.
Strahovita suša, ki je vladala nad Evropo cele mesece, je uničila ves poljski pridelek v večjern številu ruskih gubernij, in to na ozemlju, na katerem stanuje nad 30 milijonov ljudi. Tudi pod starim režimom, dokler je vladal car, se je zgodilo navadno vsako leto, da se v enem ali v drugem predelu tako obširnega ozemlja vremenske nezgode zakrivile slabo letino ali pa jo popolnoma uničile, tako da je bilo prebivalstvo prizadetih krajev izročeno najhujši bedi in pomanjkanju, toda to, kar je manjkalo tu, je zemlja rodila diugod in urejeni promet je omogočal hiter dovoz najpotrebnejših živil v ogrožene kraje.
Danes tega ni. Piometna sredstva, s katerimi razpolaga sovjetska Rusija, so pomanjkljiva in zato je pfav verjetno, da ljudstvo res beži iz uničenih krajev, ker je navezano le na samopomoč. Vlada ne more pomagati, ampak prosi za pomoč pri tujih državah.
Tuje države so sklenile, da priskočijo gladni Rusiji, v kateri se vrhu tega še širijo razne epidemije z neverjetno naglico, izdatno na pomoč z živili in z zdravili. Tega pa ne bodo storile iz gole človekoljubnosti, ampak na podlagi dobro premišljenih računov na pospešitev padca boljševiškega režima.
Glavna zahteva Evrope in Amerike je, da sc vrne Rusija h kapitalističnemu sistemu. Eksperiment, ki so ga napravili boljševikiv Rusiji, se le ni obnesel. Mogoče je bil ves načrt idealno zamišljen in so komunisti imeli najboljše namene, toda praksa jim ni dala prav, kakor izgloda.
Če premišljujemo boljševiški načrt za vzpostavo brezkapitalističnega go-
spodarstva in za popolno odpravo privatne lastnine, najdemo, da bi bil tak načrt izvedljiv le ali v državi, ki sama sebi popolnoma zadostuje, t. j. ki prideluje za svoje prebivalstvo dovolj živil in izdeluje dovolj industrijskih produktov, da zadosti vsem potrebam modernega človeka in modernega gospodarstva, ali pa bi moral biti komunističen ves svet. Drugače izvedba komunističnega programa ni mogoča. Druga točka odpade samoposebi, ker vidimo, da komunizem v nobeni drugi državi ni prodrl. Ostane torej le še prva, da jo natančneje pretresemo.
Statistika — in sedaj tudi praksa — kaže, da je v Rusiji mnogo premalo industrijskega delavstva, ki bi moglo izdelovati toliko blaga, kolikor ga potrebuje stomilijonsko prebivalstvo. Kmečkega prebivalstva je do 95~ ©dstStkov, industrijskih delavcev pa komaj 2 odstotka! To kričeče razmerje kaže, da je Rusija kljub obstoju raznih velikih podjetij še vedno navezana na uvoz industrijskih produktov in bo tudi še dolgo navezana, ker se industrijsko delavstvo ne ustvarja čez noč, ampak šele v generacijah. Kakor hitro pa je ena država navezana na Uvoz iz tujih kapitalističnih držav, je kriza neizogibna: Ali se mora udati pritisku tujcev, ki ji zapro uvoz in-dustrijalij, ali pa mora računati z odporom lastnih ljudi, katerim industrijalij primanjkuje. Pomanjkanje potrebnega kmetijskega orodja pbVzroči tudi zastoj
v	kmetijstvu, tako da postane zmešnjava na celi črti popolna.
To bridko činjehico je uvidel polagoma tudi Lenin sam in začel je izdajati uredbo /a uredbo, ki naj omogoči tujim kapitalistom vzpostavo industrijskega dela na privatno-ka pitalistični podlagi.
Druga velika težava, mogoča največja, na katero so naleteli boljševiki, je bilo agrarno vprašanje v Rusiji. Pred nastopom boljševiške vlade je vladal na Ruskem, tako kakor sploh na vzhodu Evrope, veleposestnik. Ruski kmet pa si je želel zemlje. To so mu boljševiki res dali, oziroma kmetje so si vzeli po izbruhu revolucije zemljo sami in si raz-
dviguje ramena, demokrati pa pravijo „da je „fejst figura" in »dosti pameten!")
Slovničarska oblika,
Starinsko preiskovanje,
(Poslanec prof. dr. Bogumii Vošniak se spremeni iz slovenskega federalista v Paši-čevega centralista — čisto slučajno seveda! — ter se s pomočjo izjemnega izpričevala ljubljanske univerze povzpne na mesto kraljevega poslanika v Pragi, koder ga komaj pričaka in objame sam (»rezident Masaryk).
Metljuvih ovac ozdravljenje, Politično bolholovje, koristno gnojekidje.
(Poslanec Drofenik se i:a vse to izvrstno razume, zato bo postal »izvedenec.** naše države v Tokio ali pa vsaj na Dunaju, za katerega je itak že optiral njegov rodni brat, bogat trgovec v Ljubljani nekdaj »hajlotac" (Pašič: »Pojasnite mi to besedo!“ v »Cini!")
Srdito kritikodavje,
Visoko prirodoslovje, JezikoobSikopridje 1 zgodovinsko onegavje,
(Na vse to se zastopi i.a poslanec Urek iz brežiškega okraja. Tam smo se lačenbergarji med vojno časih najedli in napiii. Tudi »šver-carji“ iz Zagreba so bili cmdukaj doma. Zato so pa gospod Urek sedaj podpredsednik „to-
tiga zborovanja** v Belgradu. Kmetje z Čateža in Pisec pa kar vriskajo od veselja: *i pojdejo v — Ameriko pod posebnim varstvom državnega komisarja.)
Zabavosmehovoljstvo,
Tud’ gospodarsko moščeoljstvo,
(Sakrament, za to je pa Demšar iz Selc, nekdaj »klerikalec** na Dunaju, napram Belgradu pa »Samostojen*. To Vam je »politik** za Zalilog!)
Pa krvomočnost, vinoreja,
Predivo, platno ino preja!
(Poslanec Rajar, ki so ga tudi »umirovili**, molči, samo v oštariji »Tiiglav** časih še golči. Pa je prišel pred te oštarijo v belem Gradu Srbijanec in je bil hudo ogorčen. Kaj, pravi, tod smo se zbirali pred 1. 1912. mi, mi Srbini, za četovannje po Makedoniji. Hodi, Kranjec!)
Ce preberete debelo tiskane besede, boste videli, da jih je napisa' mož, ki so mu v Velikih Laščah pred cerkvijo postavili tri-ogelni kamen. Ta mož jc tako pisal že pred davnimi leti. Na vse to pa je takole govoril
osel:
O	hvala Bogu na višavi!
Nap6sied zaslišal sem tri besede,
Za.;ete spet iz domače sklede;
Vse 6tie brenče mi neznane po gin vi!
Dragi bravci! Sedaj pa premišljujmo, katere so tiste tri besede! Ce piogledamo ta stihotvor bomo našli več izrazitih recimo besed. Ce pa upoštevamo današnji čas in njegovo »politiko**, mislimo, da bomo misel ranjkega Franceta Levstika zadeli prav, ako ugotovimo:
»Politično bolholovje, gnojekidje!“
II.
Trobila.
Napisal ranjki France Levstik in poslal potom telefonske depeše z nebes.
Če v pratiki ne vremena;
Če drv ne pri hiši polena,
Sena v skednji, pa v hramu ne žita; če gladeti tankočevno pišeeš I milo gledaje službo iščeš,
Gotovo ti službo on ujame!
(Kje neki je to? Ce ne pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo, pa čisto gotovo v tajništvu JDS v »Narodnem domu" ali pa v tajništvu SKS na Kongresnem trgu — vse skupaj v Ljubljani. Ljudje secite, kdor prej pride, prej melje!)
delili veleposestva. Toda ne tako, kakor je to hotel Lenin, ki je proglasil zemljo za državno last, ampak oni so si vzeli zemljo kot privatno lastnino. Tudi tu je moral Lenin kmalu od svojih teorij znatno popustiti.
V	raznih delih socialističnih piscev o fipn?§ ijiuoubjbu ouiescuSocI ojsoSocl
agrarnem problemu, o razmerah na malih kmetijah itd., ki so bistveno drugačne kakor je industrijska produkcija v fabrikah. Fabriki zadostuje reden dovoz surovin, redno obratujoči stroji in izvež-bano delavstvo. Na podlagi teh faktorjev sc da dnevna produkcija natančno preračunati. Od vremena in od činite-ljev, ki leže izven možnosti regulacije po človeški roki ali človeškem razumu, je industrija skoro popolnoma neodvisna. Pri poljedelstvu je pa stvar čisto drugačna. Pridelek je odvisen od dežja in solnca, ki ga človek ne more uravnavati, rastline potrebujejo leta in leta, pridno rode, izboljšavanje zemlje traja tudi neprimerno dolgo, predno se pokaže učinek. Zato je čisto razumljivo, če hoče kmet, ki je zasadil drevje, pričakati tudi hlodov svojega dela, ki jih smatra za svoje. V tem dejstvu tiči glavni nagib privatne lastnine in dokler ne bo kmečko delo izenačeno ž industrijskim, dokier ne bo mogoče poljub-
no regulirati dežja in solnca kakor temperature v parnem kotlu, je zelo težko govoriti o podržavljenju in razlastitvi zemlje in čisto pravilno je odgovoril neki nemški učenjak po svojem povratku iz Rusije na vprašanje, kaj misli o kmetih:	„Der	Bauer	ersitzt	sicli	den
Boden“ — ruski kmet si zemljo šele pri-laščuje. Ko si jo bo pa prilastil, je ne bo dal več iz rok.
Iz teh dejstev je razvidno, zakaj je morala boljševiška ideologija znatno popuščati od svojega prvotnega programa. Vsaka stvar na svetu se razvija le polagoma in tudi najhujši teror ne more prisiliti razvoja na hitre skoke. Zato je čisto umevno, če so mnogi gledali v ruskem komunizmu le poskus, ki bo ločil dobro od slabega: Kar bo dobrega in koristnega, bo itak našlo svojo pot, kar pa je slabega, bo propadlo samo od sebe.
, Zato pa gesta, s katero hočejo kapitalistične države izkazati gladni Rusiji svojo pomoč le pogojno, ni baš plemenita. Razumljiva pa je, kajti praksa je že taka, da kdor da, navadno tudi zahteva in diktirali bodo na žalost še dolgo oni, ki imajo, in ne oni, ki prosijo. Obratno razmerje bo nastopilo bogve-kedaj!
Dnevne vesti.
Boj Ircev za neodvisnost.
Ne dolgo po Končani svetovni vojni so Irci začeli neizprosen boj za svojo popolno neodvisnost od Angležev. Na čelo irskega gibanja je stopila tajna zveza sinfajuovcev, ki je dobivala izdatno pomoč zlasti od irskih izseljencev v Ameriki, dočim je domače prebivalstvo stalo z vsemi svojimi sredstvi kot en mož na strani upornikov.
'lakih grozot kakor jih je doživela Irska v zadnjem svojem trdovratnem boju z Angleži, ta uboga dežela še ni prenašala nikoli prej. Angleži so znani kot nepopustljivi ljudje, a nič manj trdnega značaja niso Irci. Umori in požigi so sledili dan za dnem, atentat je sledil atentatu, da ne govorimo o neštevilnih aretacijah in zapiranju nedolžnih in krivih. Angleška vojaška oblast ni poznala prizanesljivosti in obzirov, irski odpor pa tudi ne.
-	Sinfajnovci so organizirali mogočno revolucijsko obrambo po vsi deželi. Ustanovili so svojo vlado, izvolili parlament in proglasili neodvisno irsko republiko, katero hočejo braniti do zadnjega moža. Ker pa tudi Angleži ne popuščajo z lahkoto in zlasti o kaki republiki na Irskem nočejo nič slišati, zato je prav dvomljivo, ali bodo dovedla pogajanja, ki so se vršila zadnje tedne med voditeljem upornih Ircev de Valero in med angleškim ministrskim predsednikom Lloyd Georgejem, do kakšnega uspeha. Ce bi dosegel Lloyd George trajen sporazum z Irci, bi zaslužil ime največjega angleškega državnika, ker boj med Irci in Angleži traja že nekaj sto let z malimi presledki.
Glavne točke angleško-irskega na-sprotstva sta dve: agrarno vprašanje in versko vprašanje.
Ko so Angleži zavojevali irski otok za časa protestantizma, so vzeli Ircem njihovo zemljo in jo dodelili deloma angleškim plemičem, deloma anglikanski (protestantski) duhovščini, deloma angleškim vojaškim kolonistom. Irec torej nima svojega doma in to je eden glavnih momentov njegovega odpora proti tuji oblasti. Irski kmet je le najemnik, v nekaterih slučajih z dednim pravom, tako da tudi njegov sin ostane lahko v ilovnati koči in obdeluje zemljo — za svojega gospodarja, ne zase, — ali pa je najemnik, in to je večina slučajev, katerega veleposestnik lahko vsak treno-tek vrže na cesto. Med Irci pa živi stara tradicija, ki pripoveduje kmetskim iz-koriščancem, da je ta zemlja bila nekdaj njihova, ki so si jo tujci prisvojili s silo, ne pa po pravici. Ta stara tradicija diktira irskim kmetom boj za svojo socialno osvoboditev.
Podobne agrarne razmere kakor na Irskem vladajo tudi na Angleškem. Anglija je v agrarnem oziru starokonser-vativna, naravnost fevdalna dežela, v kateri je 90 odstotkov vse zemlje last kakih par tisoč (pravijo, da jih je 10 tisoč) plemenitaških rodbin. Vse drugo je najemnik. Londonski hišni gospodarji niso zidali hiš na svojih tleh, ampak na zemljišču, katero imajo vzeto v najem
od nekega vojvode, za katero morajo plačevati ogromno letno najemnino. Tako je tudi v drugih mestih in isto je v obsežnih rudarskih revirjih in industrijskih centrih. .Maiih, svobodnih kmetov pa Anglija sploh ne pozna.
Ako si predočimo te razmere, nam bo angleški odpor proti irskemu ustan-ku mnogo bolj razumljiv. Angleški lordl-veleposestniki i» industrijski magnati se boje agrarne reforme v svoji lastni deželi, ako bi Irci dosegli svoj cilj in osvobodil; malega kmeta-najemnika iz veleposestniških parkljev.
V	tesni zvezi z agrarnim vprašanjem stoji verski problem. Irsko so Angleži zavojevali v imenu protestantizma in pod versko krinko so razdelili zemljo katoliških Ircev angleškim protestantskim plemiškim rodbinam. Tudi to pripoveduje Ircu stara tradicija in pri-prosti Irec zahteva vse svoje verske pravice in versko enakopravnost s protestanti v nadi, da bo po zmagovitem verskem boju zmagal tudi v gospodarskem boju.
Za irsko inteligenco je važen še tretji moment, namreč nacijonalni. Irci niso Angleži, ampak so potomci starih Keltov. Inteligenca, ki seveda perfektno angleško govori, se svojega rodu tudi zaveda in zato ji je angleška nadvlada do skrajnosti zoprna. Ti trije momenti so bili glavne gonilne sile v angleško-irskem stoletnem boju in so še danes.
Za nas je potek angleško-irskega spora jako poučen. Angleži so bili od časa do časa, kadar so zašli v kakšno vnanje ali notranje-politično zagato, prisiljeni Ircem popuščati, a nikdar niso hoteli popustiti toliko, kolikor so Irci trenotno zahtevali. Ko so Irci zahtevali versko svobodo, so Angleži rekli: Ne! Dovolili so katoliški duhovščini le svobodno bivanje v deželi. Nato so Irci zahtevali „homerule“, t. j. samoupiavo. Angleži so rekli: Ne! Dali so jim le nekaj sedežev v angleškem parlamentu. Danes zahtevajo Irci neodvisno republiko. Angleži jim odgovarjajo: Ne! Pač pa mečejo »homerule" takorekoč za njimi, a danes Irci nočejo o „homeruIu“ nič več slišati!
Kdo se ne spominja našega narodnostnega boja v Avstriji? Ali niso tudi na Dunaju tako delali? Ko so Slovenci zahtevali svoje šole, jim je zvenel nasproti trdovratni nemški: Ne! Ta proces se je ponavljal tako dolgo, dokler nam niso ponujali koncem vojske avtonomije in kdo ve kaj še vse, a bilo je prepozno!
Danes doživljamo sličen proces. Mi hočemo avtonomijo. Centralisti, ki ne gledajo v svet^ in za katere je zgodovina z devetimi pečati zaprta knjiga, pravijo: Ne! Kdo ve, če nam je ne bodo še ponujali. samo če ne bo — prepozno!
Pokrajinski namestnik, gospod minister Hribar je slavil včeraj, v nedeljo na svojem domu v Cerkljah svoj sedemdeseti god! Za ta svoja leta je gospod namestnik še zelo čil in krepak, tako da ni poznati sedemdesetih let prav nič. Naj nam bo dovoljeno, da mu na tem mestu izrečemo svojo čestitko k doseženi sedemdesetletnici! Lep kos' naše slovenske politične in kulturne zgodovine leži v tem obdobju. Na mnogo let!
Članka »Čudno, čudno“ slučajno nisem pisal jaz, kakor to trdi (namenoma?) »najbolje informiran" dnevnik „jutro“ in je tudi popolnoma irelevantno, kdo kaj napiše; glavno je, kaj kdo pravi in o tem naj sodi javnost sama brez nasvetov od katerekoli strani, imena naših dopisnikov in sotrudnikov ostanejo pa tako tajna, da jih nihče, tudi „jutro" ne, ne more ugotoviti, ker je vse urejeno tako, da niti črkostavec ne vidi nobenega podpisa. Zato naj bodo naši sotrudniki popolnoma pomirjeni. — A. P.
Vse gospode, ki prejemajo naš list, pa še niso poravnali naročnine, vljudno prosimo, da čim prej store svojo dolžnost, ali pa naj bodo vsaj toliko prijazni, da zapišejo na naslov besedo: »Nazaj na kar nam bo pošta list vrnila.
Gospoda Ribnikarja smo primerjali z g. Peskom, tako nam očita „Jutro“ in imenuje to: neuostojnost. Ugotavljamo, da nismo primerjali osebe g. R. z osebo g. P„ ker nam osebe kot take od naj-višje do najnižje niso nič mari. Sicer je pa vsak lahko razumel iz našega članka, kdor zna in razume slovensko, oziroma kdor še hoče slovensko razumeti, da smo primerjali med seboj na vzgledu obeh gospodov le dva procesa za lažje razumevanje dokaza, kam da pridemo, čc bodo o naši usodi odločevali odvisni glavarji namesto neodvisnih sodnikom. Ce se pa čuti g. Ribnikar vseeno razžaljenega, smo pa radi pripravljeni dotične odstavke iz članka »čudno, čudno ...“ ponatisniti in vanj postaviti kot primer ne ime g. poverjenika Ribnikarja, ampak ime kakšnega drugega Ribnikarja, ker bo bržkone več ljudi tega imena na svetu, ki se zaradi tega ne bodo čutili razžaljenih. - Isto je s podtikanjem, kakor da smo mi hoteli očitati g. dr. Tavčarju ali pa škofu Jegliču, da so tudi oni krivi kakih pregreškov!! Vsak, kdor razume slovensko, je razumel naš stavek tako, da smo rekli:	Taka	obdolžitev,
kakor se je pripetila g. Pesku, se pripeti lahko tudi temu in temu! Vslcd tega očitek nedostojnosti hvaležno vračamo.
Obletnico, odkar izhaja, je praznovalo prošli teden ljubljansko ,,Jutro“.---JDS to dobro čuti.
Dvojno prepričanje. Ponovno se je že zgodilo, da je eden ali drugi od nas prišel v dotiko s tem ali onim visokim gospodom, ki je dejal: »Ah, kaj! Saj mi tudi nismo centralisti! To je neumnost. Tako ne moremo več naprej! Saj imate
vi	čisto prav!“ Drugi dan dobiš pa v roke časopis in bereš uvodni članek za centralizem. Napisal ga je ta, ki je včeraj s teboj tako govoril. Ne veš, ali si še pri pameti ali nisi. To je slovenski liberalizem, bravec, če ne veš še! V zasebnem življenju drugače, v javnem zopet diugače. Sama ena velika laž ga ie! Spomnimo sc Cankarjeve »Krpanove kobile". Tam se glasi en odstavek tako:
»Pojdi danes na cesto in razglasi: Jaz imam dvojno prepričanje!* — ,Kaj
pa kričiš*, ti poreče sosed, saj ga imam jaz tudi!" — Ne moreš si misliti, kako se je ta čednost razširila. In po pravici! Lepo se da izhajati ž njo na svetu: poglej me!"
»Ne razumem: čemu rabiš dvojno prepričanje? Slekel bi bil staro ter oblekel novo."
»Kaj? Ali me hočeš žaliti? Da bi prodal svoje prepričanje? Da bi ga zatajil? Nikdar! Kot značajen človek živim in kot značajen človek umrjem! Brez prepričanja človek ne more in ne sme živeti in kolikor več jih ima, toliko boljše je.“
Glejte, dragi bravci, takšen je slovenski liberalizem. Na zunaj eno »prepričanje", na znotraj drugo. Če natanko sledite drju Iv. Tavčarju boste prišli na Cankarjevo konstatacijo. — Ven iz src z liberalizmom!
Razpuščen je zagrebški občinski svet, ker je sklenil, da se ne udeleži mestna občina oficijelno pogreba kralja Petra. Mi smatramo, da je ta razpust nezakonit, ker se sklep zagrebškega občinskega sveta smatra pač lahko kot netaknost, nikjer pa nimamo zakonitega predpisa o tem, da se morajo občinski sveti udeleževati pogrebnih svečanosti za umrlim kraljem. Formalno je razpust zagrebškega občin, sveta napaka, ki utegne imeti v bodočnosti neprijetno-komične posledice. Razpust zagrebškega občinskega sveta je jako poučen primer, ki dokazuje, ... kaj dokazuje, naj si pa g. cenzor misli, namesto da bi morebiti črtal. Ljudje že itak vedo!
Na prihodnji seji narodne skupščine bo sprejet predlog, naj se uradno proglasi. da ne spada naša država v področje rimske (zapadno-evropske) ampak v področje bizantinske kulture in bizantinskih običajev ...
Tudi gospodarstvo. Na ljubljanskem magistratu že dolgo ni nobenega ljudstvu odgovornega gospodarja. In vendar inia-:io občinski sv’et, ki je bil izvoljen. Sedaj bodo tudi še dopolnilne volitve..Župana sicer še nimamo, imamo pa podžupana. Zakaj pa se tega ne pokliče v urad? Nam piihajajo prav čudni podatki, kako se sedaj gospodari; gotove reči se bbče rešiti kar v naglici, predno pride gospodar, druge pa leže in ostajajo nerešene. Sedanje stanje je nekaterim zelo všeč in si mislijo z — oslom:
Po glavi se pase mi Imda žival,
Al’ ko hi podrgnit šel se ob plot, zbuditi bi se mi utegnil gospod, ki ie na meni trdno zaspal.
1	Vic Hubmaier. Stari Ljubljančani se bodo še spominjali na to ime. Bil je Ljubljančan, črkostavec po poklicu. Leta 1876. jetiabral četo Slovencev in so je kot ustaš boril v Bosni skupno s Petrom Markonjičem, umrlim kraljem Petrom I. Tedaj in še pozneje so o tein hrabrem možu mnogo pisali tudi slovenski časopisi. Ob smrti kralja Petra L smo se mi spomnili tudi na tega pozabljenega moža, ki je nesebično tvegal svoje življenje za svobodo. Kakor smo pozvedeli je zapustil jako številno družino, ki živi baje danes v velikem pomanjkanju v Sarajevu. Nihče se je ne spomni! Naj bi se kakšen novopečeni »državotvorec" spomnil na to družino in opozoril na njo slavno vlado. Morda se bo vendarle zganil kdo gospodov, k: bo našel par minut časa tudi za svojega bližnjega...
Gospodarstvo.
Nove finančne konference.
Naročajte in širite AVTONOMISTA**!
Kakor javljajo listi, je te dni obiskal finančnega ministra predsednik bclgraj-ske trgovske zbornice in ga znova opozoril na težke posledice slabega stanja naše valute za naše gospodarstvo. Finančni minister sc je na to odločil, da skliče konferenco vseh načelnikov finančnega ministrstva na posvetovanje, da doženejo, kaj je vzrok temu zlu in da ukrenejo vse potrebno, da se to zlo ozdravi.
Torej zopet konference! Mi smo prepričani, da bo ostala tudi ta konferenca tako brezplodna kakor so ostale brezplodne vse dosedanje, katerih je bilo že prav lepo število, valuta je pa kljub konferencam stalno padala!
Mi smo že opetovano naglašali, da
je edino sredstvo za izboljšanje vrednosti našega denarja vzpostavitev reda v naši državni in finančni upravi. Danes ne ve v finančnem ministrstvu noben načelnik, in tudi minister sam ne, na koliko letnih dohodkov država vsaj približno lahko računa, da bi na tej solidni podlagi odmerila svoje izdatke! Dokler pa finančni minister tega pregleda nima, so in ostanejo vse konference zastonj.
V	moderni državi je -denarni promet med dr/avo in državljani podoben obtoku krvi v človeškem telesu. Država daje denar uradnikom, vojakom, svojim delavcem in dobaviteljem. Uradniki in vojaki in delavci ga dajo kmetom in obrtnikom za kritje svojih življenjskih
potrebščin. Kmetje, obrtniki, dobavitelji itd, ga dajo zopet državi nazaj v obliki' davkov. To je v glavnih potezah naravni denarni obtok.
Tega naravnega denarnega obtoka v naši državi ni. Država pač plačuje ogromno množico uradništva, učiteljstva in vojaštva. Vsi ti izdajo svoje dohodke kmetom, obrtnikom, hišnim gospodarjem itd. Od vseh teh pa vrača državi potrebni denar v obliki davka sa-ino en del kmetov, obrtnikov, trgovcev, .kratku:	davkoplačevalcev,	velik	del
pa ne! Zato je v državni blagajni večen primanjkljaj, katerega država krije z vedno novimi posojili pri Narodni banki, t. j. z izdajanjem vedno večjega števila papirnatih bankovcev. Ker pa mora banka kot privatno-trgovsko podjetje priobčevati točne bilance, vidimo iz bančnih bilanc vedno naraščajočo zadolžitev države in vedno večjo papirnato poplavo; to vidi tudi mednarodni denarni trg in izvaja odtod svoje posledice.
Recimo, da napišem komurkoli nakaznico na svojo hišo, ki je vredna n. pr. 100 tisoč kron. Dokler bo vsa moja okolica uverjena in prepričana, da ekzistira
samo ena taka nakaznica, jo bo vsak kupil za označeno ceno. Kar naenkrat pa se pojavita na trgu 2 taki nakaznici in obe se glasita na isto svoto. Kaj bo napravil trgovski svet? Ta bo rekel: če sta izdani namesto ene nakaznice na isto hišo naenkrat dve, potem ni vsaka vredna 100 tisoč, ampak le polovico, t. j. 50 tisoč, ker vrednost hiše se ne izpre-meni. In če se pojavijo na trgu 3, ali pa še več takih nakaznic, se trgovski svet ne bo dal zbegati, ampak bo dal pač za tako nakaznico samo eno tretjino, desetino ali pa stotino nakazanega zneska. Če bo pa trgovski svet zvedel, da sem takrat, ko sem izdal že drugo nakaznico, sezidal tudi še eno hišo, bo seveda vrednost nakaznic ostala neizpreme-njena.
Z drugimi besedami: Neki gotovi količini blaga odgovarja določeno število nakaznic t. i. denarja, ker denar ni nič drugega, kakor nakaznica na blago, če se število nakaznic (denarja) zviša, količina blaga pa ne, pade vrednost nakaznic. Če se zviša količina blaga, število nakaznic pa ostane, se vrednost nakaznic zviša. Če se pa zvišuje količina blaga v istem razmerju s številom na-
kaznic, ostane vrednost nakaznic (denarja) stalna.
Mednarodni trg določa količino razpoložljivega našega blaga po količini našega izvoza in uvoza. Kdor več pridela kakor potrebuje, ta ima nekaj. Kdor pa manj pridela, mora dokupovati — ta je revež, ker ga stisnejo posojila ob tla.
Če bi v našem državnem gospodarstvu vladal red, bi mi izdali samo toliko, kolikor moremo. V tem slučaju ne bi potrebovali vedno novih bankovcev iz Narodne banke in število nakaznic (denarja) bi ostalo isto. Na drugi strani bi morali gledati, da ljudje ne bi proizvajali samo tega, kar potrebujejo, ampak več, kolikor mogoče več. Samo pod temi pogoji bi nastopil slučaj, da bi se količina blaga pomnožila, število nakaznic pa ostalo isto, ali z drugimi besedami: vrednost denarja bi se dvignila.
Tako daleč pa mi še dolgo ne bomo prišli. Za red v državnem gospodarstvu so potrebni predvsem dobro organizirani davčni uradi in finančne oblasti. Teh v velikem delu naše države še ni in se tudi ne dajo na mah vzpostaviti in organizirati, ker potrebno praktično izšolano in zanesljivo uradništvo
ne zraste čez noč. Kar se tiče natančnega pregleda nad rastjo ali pa nad nazadovanjem produkcije oziroma nad količino izvoza in uvoza je zopet potrebna natančna statistika — tudi te še nimamo, ampak se šele uvaja. Dokler pa tega ni, so vse konference odveč in mi bomo še dolgo vrsto let prav zadovoljni, če se bo vrednost našega denarja obdržala vsaj na današnii višini (oziroma nižini) in da ne bomo postali v finančnem oziru druga — Nemška Avstrija.
Notranje državno posojilo v znesku 2 milijard kron bodo začeli podpisovati meseca septembra. Mi ne dvomimo, da bo posojilo podpisano v celokupnem znesku, ne upamo pa, da bi ta uspeh Kaj pripomogel k izboljšanju valute, kakor mnogi mislijo, ampak sodimo, da bo učinek še celo nasproten, ker bo večina podpisovalcev podpisane zneske takoj zastavila pri Narodni banki, ki bo na račun posojilnih obveznic tiskala zopet nov papirnat denar.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urudnik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna j. BLASN1KA NASL. v Ljubljani.
Kdor želi zidati
najdražjega stavbenega gradiva, t. j. zidne opeke, naj se obrne na stavbeno podjetje Dragrofiin Korošec
Braslovče. Vzorčni načrti o zidanju takih stavb za 100 K izvod pri podjetju na razpolago, enako tudi na razpolago vsaka množina najboljšega Etemlta za streho.
"TEM*-****««UAKVCH?
bhmiimu—1 Cv
Jugroslovsanslcl jferectltrai za¥©d
Marijin trg S Woifova ulica i
obrestuje hranilne vloge In vloge na tekoči račun
Ustanov, septer.ibra 1919.
Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron
m* 4
Podružnica V Murski Soboil in »oljrajl Lendavi.
čistili brez odbitka
II fi
-Pl
rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom.
ti
blažena dein glavnica K 30,000.000*—.
SLOVENSKA UMIKU
LJUBIH, Krekov trg 10, nasproti »Mestnega doma'
Telefon št. £67. Gei. račun št. 12 ZDS
Obrestuje najusodneje vloge na knjižice in v tsfcočem racami.
Im posebni amerifeanski oddelek in prvo-
vrstne zveze z inozamskimi iiankansi.
Izvršuje vse ibaimčane posle n©ijlkul.axB.trteje.
Gospodarska zveza, centrala za skupni nakup in prodajo
rfKlstrorana zadruga z omejeno zavezo
v LjiaSsijs5wig Oiarasajska cesta štev. 29
oddaja kisovo kislino garantirano 80 % v franko balonih po 60 kg po najnižjš ceni. Istotako kupuje po najvišji ceni dobro ohranjene
balone po kg 25.
m ■ n^MHiniiiriMnaaTi »Mi lit imI
Zvezna Marna
r*
y Ljubljani
i
•**s
a»»t
!
s! je preselila s Starega trga 18, s nonurejese prostore c Halfoni ul. 1
TTiskarna je spopolnjena z modernimi novimi stavnimi In tiskarskimi stroji ter z raznovrstnimi novimi črkami In okraski in IzvrSuje vsa tiskarska dela: časopise, knjige, vabila, račune, tabele, letake, lepake, vizitke, kuverte, trgovski papir itd. Itd. lično, okusno in poceni.
«mmrsuma eskompt! bUhrb
Interesna skupnost s Hrvatsko F ..hLI!-,«-; ČnlfmkiiMfgnrft’* nlin-i n4	1	l*»pšuje	vse ivanžne ftpanoak-
banTo vTagrLbu	LjODljSIlS,	SBlSIltlUPQQV3 UllGiS St. I. rfj« "»ikul.ntn.1«,
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur —Akreditivi — Borza.
Zadružna gospodarska banka d. d
Telefon št. 221.
Ljt!&9ij@na9 Dunajska cesta šf« £§H
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Telefon st 31.
Podružnice: S3jaka?o, SSaspibar, Sarajevo, Sssnbor, Split, Šibenik. Ekspozitura: ESied.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanallijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko
ICapitei in re.«erwe sku^sra® z afiBilacijami čez K SO.OSO.OO0.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.