86. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. aprila 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI MRI fsfcaja vsak dan avetor, kanali nedelje in praznike, ter velja po polti prejemati ta arsttu-ugvrvke iie?..-.» ne leto lf> Z navedenimi podatki je dognan dokaz, da list 1 ne nazaduj*', kakor se je od gotove strani trdilo, marveč da tendenca istega p. n. občinstva popolnoma ugaja. Glede listov „Rodoljuba* in .Ljubljanskega i Zvona" je pripomniti, da ista sicer nista nazadovala, napredovala pa tudi ne. Čudno pa to ni, kajti proti „Rodoljubu* se je tudi pretočeno leto vršila ; gonja od gotove strani in sicer iz strankarstva, ne da bi se zamoglo listu kaj posebnega očitati. Za leposlovni list „Ljubljanski Zvon" je tiskarna mnogo ! žrtvovala, da ga popolni in preustroji. Pri listu so-' delujejo prve slovenske pisiteljske moči, gradivo je i izbrano in zanirnivr, pričakovati bi torej bilo, da j bi inteligenca pridnejo po listu segala, s čimur je I jedino mogoče, tiskaruo za nje trud in stroške odškodovati. Dne 28. julija p. I. umrl je znani romanopisec, mnogoletni člen upravnepa odbora .Narodne tiskarne", bivši izdajatelj in mnogoletni sotrudnik .Ljubljanskega Zvona* in stalni sotrudnik .Slovenskega Naroda", c. kr. notar, grajšiak in dež. poslanec Janko Kersnik, ki je bil v svojem rojstnem kraju na Brdu dne 30. julija slovesno pokopan. Dolžnost mi je, da se na tem mestu spominjam tega izbornoga in ne-1 nadomestljivega moža z vzklikom „Slava njegovemu spominu*! Upravni odbor se je po zadnjem občnem zbora tako konstituiral, da je volil zopet svojim predsednikom g. dr. Ivana Tavčarja, podpredsednikom g. Kapitulacija državne in cerkvene avtoritete pred pouličnimi razgrajači. Velike demonstracije, katere so se vršile v Trata povodom socijalno političnih konferenc jezu-vita Pavissicha, so imele n a j p o p o Inej š i uspeh, in tržaško lahonstvo se zopet jedenkrat topi radosti, da je ugnalo v kozji rog vse merodajne kroge. Tri dni ao trajale demonstracije. V začetku eo ae jim državni organi krepko ustavljali, čim pa so demonstrant je, socijalni demokratje in iredentovci, pod nevidnim vodstvom gospodov iz občinskega ■veta, naklestili nekaj redarjev in jeli delovati s kamni in a palicami, so se državna in cerkvena oblastva takoj udala in nemudoma kapitulirala pred najetimi in naičavanimi razgrajači. Državna avtoriteta, katera se proti Slovanom varuje a drakonično strogostjo, se je zopet jedenkrat poko rila argumentom a ulice, kakor se jim pokori navadno, kadar jih rabijo Nemci in Italijani. Valed vladnega pritiska ješkof nstavil s o ci j a 1 n o • p o 1 i t i č n e konference jezuvita Pavissicha v cerkvi a v. Antona novega in zajedno ,per gravi ragion i* umaknil svojo odredbo glede slovenskih izrednih propovedij v cerkvi sv. Jakoba. Ne bodemo govorili o tem, kaka krivica ae je s to odredbo storila Slovencem v Trstu. Te propovedi bi ne bile rešile ne jednega tržaškega Slovenca potujčenja, ali moralna škoda, katero je škof z nmaknenjem naznanjenih propovedij ■toril Slovencem in tudi cerkvi, je velikanska. Tržaški Slovenec torej Se božje besede ne sme slišati f svojem jeaiku, ako to ni po volji iredentovcem in zidom; tudi v tem oziru je odvisen od milosti in nemilosti svojih sovražnikov, katerim na ljubav se mu krate" starodavne pravice, ki nikomur niso škodovale. Skoro pol stoletja so se prirejale take propovedi slovenskim vernikom, škof jih je branil pred vsemi napadi laških duhovnikov, laškega časopisja in občinskega zastopa, opravičil je njih odredbo 8 posebnim pastirskim pismom, sedaj pa jih je umaknil, ker so to zahtevali poulični razgrajači. LISTEK. V megli. (Potopis. — Spisala Marica.) (Dalje.) Drugi kapitan, ki je bil mnogo mlajši, zato pa tem pogumejši, je tudi rekel, naj bi se poskusilo nadaljevati, toda poveljnik ni hotel o tem ničesar slišati. — Vam se mudi, seveda mudi, ker vas pričakujejo lepe punice na'_Piazza aan Harco, — ali meni starcu se ne modi nikamor, ker me nihče ne pogleda! O la bella Venezial je zaklical potem; a kdor te vidi v megli, sedaj kakor jaz cela dva meseca . . . hm . . . ne bi se baš entuzjazmiral. Ce bi me čakale lepe punčke na Piazzetti, še še, ali tako — Bog mi daj bežati v Trst, kjer me pričakuje moja starka 1 — V Trstu imate svojo rodbino ? — je vprašal soprog moje tovarišice. — Jaz jo imam tudi v Trstu — oglasi se mladi kapitan. — Trst jest dakle naš mili zavičaj — sem rekla jaz, kakor bi citirala te besede. — Kaj ste rekli? — vpraša me komandant. — Rekla sem hrvatsko frazo. — Vi znate hrvatski? — me vpraša starec. — Slovenka sem, in to je pač isti jezik. — A jaz Hrvat, pravi zadovoljno starček. — Mislila sem ei to takoj — odgovorim mu jaz. Govorili smo potem o razliki mej obema jezikoma, ki obstoja večinoma le v naglasu, pobudo-vala sem se nad njim, ker govori njegova rodbina le italijansko, rasven tedaj, ko se kregajo. Tedaj, je rekel, vre hrvaščina iz ust mojega sina in hčere, da je groza. Drugi kapitan je dodal, da je on tudi napol Hrvat, da je rojen v Kotoru, a že z malega je vedno v Trsta, ženo pa ima tudi iz Kotora. Pripovedoval je, kako so ženske v Smirni krasne; starček mu je pritrjeval, da Grkinje iz Aten zaostajajo za onimi. — Tad i Dalmatinke so lepe — sem rekla jaz, no, pa saj to znate bolje od mene. — Ne, moja žena ni nič posebnega. Videl sem jo, ko sem prišel v Kotor radi neke dedščine; ugajala mi je takoj in v treh tednih je že bila poroka. — Ah, tako hitro! čudila se je moja tova ribica. — Meni ne ugajajo dolge ljubezni. Ako ti je dekle všeč in ei pošten človek, ki imaš dobre namene, čemu vleči na dolgo? Pojdi in pra-aj sta-riše, ali ti jo dado, pa je konec! Oh, onih podoknic in promenad pred hišo ne morem trpeti. Moja žena je pač zdihovala, da si ne utegne narediti niti bale, toda jaz sem rekel, da ima po poroki še dovolj časa za šivanje in pripravljanje. — Tudi jaz sem se tako oženil — je pravil stari komandant. Ponujali so mi lepih, grdih, pla-volasih, črnolasih, hromih i. dr., ali mene ni zanimala nobena. Ko pa sem imel enkrat mesec dni dopusta in sem bil doma v K, je hodila k moji sestri njena prijatelj:ca, za katero se nisem zanimal bolj nego za druge. Zadnji večer pred mojim odhodom, smo se sprehajali ob morji. — Glej ga, mislili smo vsi, da pojde zaročen od tod, a zopet odhaja, ne da bi si izbral katero, — je rekla prijateljica moje sestre. — Me li hočete vi? Če me hočete, grem takoj k vašim starišem, in ko pridem čez dva meseca nazaj, se poroči.a. Toda čakal nisem, da odpotujem in se vrnem, podaljšal strn si dopust in v malih dneh je bila ona, katero eem še vikal, moja žena. _ (Dalje prib.) Frana Hrena. Imel je v pretočenem leta 8 s -j. v katerih 80 se razpravljale zadeve tiskarna in tiru štvenih listov. Nadzorstvo je podrobno primerjalo bilanco z glavnimi in pomožnimi knjigami in ]e potrdilo, da je ista v redu. Tiskarna je imela 1897. leta 43 529 rI 80l/t kr. dohodkov in 43..r>17 uld 56*/a kr stroiko*, torej prometa 87 047 gld. 37 kr. Pretepeno leto Dftrnft»1o je 19,'>f> strank 23*J4 tiskarskih d-l te Ihj v primeri z I. 1896. za 124 veo. Istotako pomnožilo h« je število inseratov za 2(53 tako da so naročila istih dosegla število 2019, 1. 1896. pa Ih I7.>ii . Tiskarna j« v pret č«nem letu tmkala po'eg društvenih lisrov tudi „Slovenski Pravnik*, .Letopis Slovenske M ttice", „Knezovo knji>n eo", razn« reči za ^Dramatično društvo", za ^Ljubljanskega Sokola" in za ,Gla*b-no Matico", različne brošur«, kol« darje, letna p »ročila in tiskovine mnog m hranilnicam in posojilnicam in vrh tegi isgotovda l«po množino skcidenČnih del v različnih birvah. Via ta dela izvrševalo je povprečno "JO oseb in sicer 1 vodja, 1 pod vodja, 1 upravitelj listov, 10 stavcev, 2 strojevodji, 3 učenci, 2 vlagalki, 2 orjpc ivitsljici( 5 raznasalcev iu 2 hlapca. V imenu upravnega odbora je poročevalec predlagal, naj se izplača dividenda po 3 gld., kar laaša 1200 gld., za rasne as grade oaobjn naj se določi 520 gold., daruje pa naj se: „ Na rodnemu doma* 60 gil-, gledališkemu podpornemu društvu 60 gld., 1 poilporuemu društvu tiskarjev na Kranjskem 25gl., društvu za zgradbo učitelj keg a konvikta [»a 25 gl , ostanek pa na) se doda reservnemn fondu Rezervna i fonda znašala ata koncem 1897. 1. 9184 gl, 97 kr. I Potočevaleu je predlagal, naj vzame obrni zbor to poročilo ua zuanje, uaj odobri upravnegi odbora predlog o razdelitvi list'g i dobička, in naj da uprav- j nemu odboru za 1. 1H97. absolutorij. To kratki razpravi je občni zbor vz rejel vse stavljene nasvete ia tudi predlog g. dr. Štora, ! naj se družbi sv. Cirila iu Metodi dovoli podpora 50 gld , ter dal upravnemu odboiu absoiutorij. V upravni odbor so bili — ker je gosp. dr. j Tekavčič odklonil izvolitev — uadednji gospodje za \ dobo treh let izvoljeni: Ivan G o g o I a , Peter ' G r a s s e l l i, Fran Hren, dr. M. U u d n i k , dr. Josip Kušar, Josip Lavrenčič in dr. Ivau Tavčar. Za preglodovalce računov so bili izvoljeni gg. : Iv. V i I h a r , Fr. lis. S o u v a n , F. Zupančič, J. Knez in dr. Fran Tekavčič, overovateljema zapisnika pa gg G r a s s e 1 1 i in dr. H u d n i k. Občui zbor je na to vzprejel samostalni predlog g. Lavrenčiča glede event.uvaluega povečanja jed-nega društvenih listov, na kar je predsednik g. dr. Tavčar zaključil zborovanje. V I Juhi luni, 18. aprila. K položaju. .R e i c h s \v e h r" piše: „Raz prave o zatožbah ministrov, s katerimi se prične zopet državni zbor, bodj zahtevale mnogo časa. Desnica si ne bode upala ustaviti razprave, da ne bi manjšina megla zepet govoriti o nasilstvu. Potem pridejo v razpravo ie še predlogi, tičoči se uredbe jezikovnega vprašanja in zasedanje bode pri krnju. Seveda bode jezikovni odsek nadaljeval svoje delo tudi mej počitnicami. O prvem čitanju proračuna in pogodbe z Ogersko se danes niti ne govori več; lahko je umeti, da vsled neokretnosti parlamenta niti v vladnih krogih ne mislijo, da bi moglo priti do prvega čitanja kako vladne predloge. Grof Thun pa ne stori ničesar, da bi povspeš.l rešenje krize. Desnica čaka mirno, saj nima nikakega interesa ca vladi grofa Thuna, ona ostane trdna in zložna. Zasnovanje osrednje stranke osUne pobožna želja grofa Thuna; do .srednje stranke" ne pride in ne more priti, ker bi morali sestati iz koalicije strank, za kakoršno ni možiio najti strank. Niti ustavoverno veleposestvo, niti katoliška ljudska stranka ..ista za zvezo strank, ki bi ne imela druge svrhe, nego da bi bila varstvena stranka sans phrase — grofu Thunu, — Vodja nemških klerikalcev, Eben-ho< h pa piše v svojem glasilu, da je položaj skrajno revaren, da se prihodnje dni odloči o ekzistenci parlamenta avstrijskega, ter meni, da bi bilo bolje, da se uvede popolni absolutizem, nego pa da bi vladali s cesarskimi naredbami na podlagi § 14. naše ustave. Nemška narodna stranka je bila v poslednjem času cilj vseh radikalnih nemških napadov. Wo!f Schoaeierjanci so ji očitali, da je z opustit- vijo obatrukcije izdala nem*tvo itd — skratka : proti nemški narodni stranki in proti posameznim čl-ni i m te stranke se je razvila najgrša ag»fcicija, ki je bila v n»jboiši po-rneh nekaj časi toliko proslavljeni ,Geuaeiabii-gsch ifc" vseh avstrijsk h Nemcev. Vodstveni člen n-m*ke narodne strank-), drž. poslanec H nc he n b ur ger je izdal po naročila svojih kolegov brošuro, s katero zavrača najprej napade na o • i i.h ko narodno str mko ter dokasuje, da obit.ruk cija n>- more biti h.i na sebi nun mi. IIochenbarge r zavrača trlit.«v \V>lfi in Schoiererj«. di je bila njuna obtožnica barona Gautscha taktično neobhodno potrebni ter pravi: Glavno teženje Nemcev mora biti to, da nspno vse svoje moji in da izrabijo vse riz-nere v ta namen, di se dožene zado-ščajoč jezikoven zakon, vsled katerega postanejo Bid.mijeve in Gmtscluve naredb« sama ne^o-treboe. Da se to doseže treba bo po Hoohenburger-JMvem mnenju n tj prej nekega okvirnog i zakona za eplošno, za v«o d živo veljavno ureditev jesikov-nega prava. D »točijo naj se splošno veljavna, dr-lavnoaakonita na ela ter BStanovs meje delokroga drž. in dežel, zakonodajstva in naiedbene moči, p-dem pa naj sa dolićijo še državni in deželni Specijalni zakoni za p'isam-zne kraljevine in d ižele. Amerika in Španija. V Washingtonskem senatu »ta nasprotujoči si etrauki precej jednako močni. Z uo obe s-lno ag'tujefa, da pridobita prem >č nad drugo. Ki I kn 'i a > se v suboto že bahili, d* imajc sedem glasi v večine, kar pa rueadi ni res niča, V soboto ju zboroval senat akorai do polnoči, na kar se ie eeja pretrgala. Včeraj se je senat olločil. Ako je sprejel tudi senat t*ko oster predlog, kakor poslaaaka zbornica, je vojn* že napovedana. Listi poročajo, da se evtOpslte velevlasti čira dlje jasnejše postavljalo proti Z;edin;enim državam ter di *koraj brez izjeme simpatizirajo s Š;>'nijo. Proti A neriki so se pripetile v 13meloni, Cadixu, Madridu in v Parita sovražne demonstracije. Amerikanski ko i-lolati so obdani s stražami. Don C rlos je objavil pismo do svoj h somišljenikov, k itere piaivlja, nij ae izkaže o v sedanjem nevarnem trenotku jediuo prave domoljube ter nij iztrgajo orožje oaim, ki ga niso vredni. Dopisi. Iz Totali*IJejrt*, IG. aprila. (Brati ne znajo! R e k u r z in n e r e k u r z.) R iznese' se je gin«, Ha se občinske volitve bližajo. Cela obč na spravili se je na noge Benefioijat letal in vozaril ee je t-emtertje, da mu je vsled težke peze in velikih naporov ubogi konjuek poginil. Na to marala je zadostovati li i in posojilnica za politiko Bla-žf ni Toroi-elj, ki šteješ mej svoje — moža, ki ti j« k denarju pripomogel ! Ne prav dve leti svojega obstanka zamore se posojilnic* ponašati z nad 87.000 gld. obrata, seveda je tukaj največ dolgov, a presneto malo pr hranjenega denarja. Se par let in potrt od prevelike peze dolgov gledal bo3 o Tomišelj! na svojega moža osrečevalca, ki ti je to dobroto prinesel in kateri v kratkem namerava tudi ustanoviti konsnmno društvo. — Nadalje vozaril se je tudi znani profesor ki ga šteje srečni Tomišelj svojim porojencem in ki je razkladal volilcem svojo politično-pedagogično fi oiofijo. Pridružil jima s-» je pa tudi mlad studiosus, ki se je komaj otresel prahu rimskih institucij in pandekt in kojemu je še avstrijsko polit čno pravo — španska vas. Ta trifolj spravil je občino v največjo razburjenost. Vse je mslilo le na vol tev. Pustio se je „gesin-nungs-cigare", pilo se je „gesinnungs češpljevec^ in heruš, jedel se je „gflstnnungs-goljaš*. nar so že Latinci pravili, se je obistinio; .plenu* venter noa studet hb^nter" ! — Tako se ta li uradni razpis ki je osem dnij visel na občinski deski, ni preštudral. Tri fakultete so bile in eresirane: bent-ficijat, profesor in licenciat paragrafske vede, p* vse tri fakultete runo prišle čez prvo vrsto primitivnega uradnego razpiia, kojega je vendar vsak pr prosti kmetiček .pogruntal". Škoda, di še četrte fakultete ni bilo zastopane v Tomišljem, da bi bila tem .gspudam" mreno z očij vzela in malo .broma" za pomirjenje živcev ordinirala. Ker torej nno uradnega oklica .pogruutali", niso tudi našli volilnega kraja v svoji zaslepljenosti. Podali so dolg rekurz in zopet prizivne instance našli niso. V neki .oštariji" izgubili so pa tudi vse rekurzne .šrifte". — Rakurz in nerekurz! 0 ti presneta politična strast in zaslepljenost! Kako je vendar visoka c. kr. deželna vlada v svoji vsegavednosti in vidnosti do tega neuloženega nerekurza prišla, se nam zdi popolnoma mumijivo! Zakaj se visoka c. kr. deželna vlada spušča v globoka in široka jaridična raz-motrivanja ter v poizvedbe na poizvedbe, v poročila, pričanje itd. itd.? —Menda tega .tuhtanja" ne navd huje .samum" iz črnih, svetlobe se boječih krajev! ? Ker ni v pripravah za volitev in ne po volitvi ničesar nezakonitega najti in se tudi od pseudoreku-rentov nič ne navaja in navajati ne more, se menda vladno prem isijavanje izliva samo na vršenje voli-ve, da bi se na tem kaj nepostavnega našlo ; vendar je pa tudi to popolnoma neumljivo, ker je bil volilni komisar pri volitvi prisoten, ki je znan j kot odličen jurist in ki je svojo spretnost v političnem poslovanji še pri mnogoterih jako zapletenih ! volitvah in tndi pri drugih prilikah pokazal. — Sapienti sat! Volilec. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. aprila. — (.Dramatično društvo") imelo je prep-včerajšnjim zvečer letošnji red u i občni zbor. Po kratkem nagovoru društveuega predsednika gosp. dra Ivana Tavčarja poročal je imnom i nt en-dancije g. dr. Tekavčič o društvenem delovanji v pretekli gledališki sezoni. Vseh predstav bilo je 70 in sicer 35 dramskih, 33 opernih in pa 2 predstavi, ob katerih je nastopilo operno in dramsko osobje skupno. Novitet bilo je v drami 8, v opori 4, in .sic- r mej prvimi 5 kUsiških dram in pa izvirna slovenska burka „ Napoleonov samovar". Ivla siških predstav sploh bilo je skopaj 10, iz domačega, ohromi slovanskega repertotrja pa 5, namreč po jedna predstava iger .Napoleonov simovar", .Otok in strugau in .Medved snubač1* ter dve predstavi ruske veseloigre .Tretja hči". Operne novitete pretekle sezone so poljska opera „lliika", Verdijevi .La Traviati" in .Ples v maskah" in Nikolajeva .Veselo žene Viudzjrske". Vseh skupaj pelo se je letos iu našem odra 13 ra-snih. oper. Mej novitetami ugajala je najbolje .Hilka" ; ,Tra-via o" pa je pela naša opera jedenkrat tudi v celjskem .Niroduem domu". P*rmova .Ksenija" prišli ju l-tos do popolne veljave. Da se povzdigne domači dr.unu t n ki naraščaj, poslalo je društvo 8 pri-pomočjo visokog i dež. odbora lansko poletje gospico Ogriučevo in gosp. Kranjca v Otto.o gledališko šolo na Duriij kjer sta oba napredovala lepo. Storilo se je torej vse, kar j ? bilo ob skro.n i h gmotnih sredstvih društva in njega precejsujem starem dolgu mogoče. Krepko sta podpirala intendancijo .Slov. Narod' in ,Ljubljanski Zvoa", katerima se izreka topla zahvala Oa'ni zbor odobril je inten-dančno poročilo in izrekel še posebej g. dru. Teka v čiču zahvalo. Na to poročil je društveni blagajnik, g. Prose uc, o gmotnem stanji društva. V pretekli upravui dobi, završivši se z dnem l.t. m., prejelo je „Dramatično društvo" 17 744 gld. 51 kr., izdalo pa 17 G33 gld. i i1 ., kr, prihranilo se je torej 111 gld. G1/* kr. Toda društvo ima C188 gld. dolga iz prejšnjih seion, katere irai skišati araor-tizovati iz redu h svojih dohodkov. Na gažab izdalo je v pretekli sezoni 14 090 gld., predstave so pa nesle le čistih 4034 gld. 37 kr., h kateremu dohodku je pripomogla razmeroma več drama, nego opera. Za pliaovo razsvetljavo izdilo je društvo 1285 gld., za godbo pa ogromno svoto 2127 gld 44 kr. Imelo je društvo 193 udov, mej temi 122 ljubljanskih, 71 pa voanjih. Občni zbor odobril je g. blagajnika poročilo, ki je predložil potem proračun za prihodnjo upravno dibo. Proračun izkazuje 824 gld. 13 kr. primanklja.'a, in sicer vkljub podporama vis. dež. zbora in mesta Ljubljane, na kateri društvo računa v dosedanjem znesku. Povdarjalo se pa je tudi, d i bode treb i skrbeti vsekako za po • možnega uradnika, ki bodi podrejen intendanciji, le-ta obilega dela nikakor ne more več zm igo vati sama Zi repertoir pripravljeno je društvo žrtvovati i v bodoče vsaj toliko, kakor doslej Obča i zbor vzprejel je predloženi proračun ter isrekel gospodu P rosen c u zahvalo na njega marljivem delovanji. Imenom preglednikov poročal je gosp. Karol Plei-vveis, da sta našla vse v najboljšem reda. Dra-štveniki izrazili so soglasno željo, naj se goji v bod ■če na našem odru tudi opereta. Namesto po pravilih izstopivših odbornikov gg. dra. vit. Bleivveisa, Gogcle in Orožna volil je občni zbor v odbor vnovič gg. dra. vit. Bleivveisa in Orožna, na novo pa g. dra. Z basni k a. G. dr. Ivan Tavčar izrekal je na to imenom društva najtoplejšo zahvalo visokemu dež. zboru, mestni občini ljubljanski, gledališkemu društvu in vsem drugim dobrotnikom društva — kajti le z njih pomočjo se je le-to moglo vzdržati — ter zaključil občni zbor. — (Veselica šenklavško - frančiškanske ženske podružnice dražba sv. Cirila in Metoda v .Narodnem domu") se je vršila včeraj v Sokolovi dvorani in je imela gmotno toli povoijen uspeh, kakor še nobena druga izmej vseh veselio ljubljanskih podružnic. Veselica pa se je od svodih vrstnic tudi istinito in v vsakem ozira odlikovala. Odbor, obstoječ iz dvanajstorice najodlitaejdih ljubljanskih dam, se je resno potrudil, da je podal veeeličnim gostom nekaj docela originalnega In to se mu je povsem posrečilo. Mesto nasilnega obiranja občinstva s prodajanjem „papirčkov" t ki so postali že uprav šablona, je uvedel odbir šaljivo ev. Cirila in Metoda .Svetovno pošto". Vsaka miza je imela svoje krajevno ime; na glavnem poštnem uradn je prodajala poštarica- krasoti ca sa poročila in računski zaključek za minolo upravno leto 1807. ter se je izrekla za hvala obema načelnikoma za njiju trudoljubivo delovanje. Odsek je štel koncem na po mi na nega leta 356 Členov, bran Ino in posojilno uradniško društvo pa 150 zadružnikov. Koncem zborovanja so se izvršile dopolnilne volitve v oba odbora. — (Potres.) Včeraj zvečer. 12 minut pred polnočjo, se je primeri precej močan potres. Sunek, kateri je spremljalo podzemsko bobnenje, je bil jako kratek, a je vzbudd nekaj strahu, ki pa se je seveda koj pulegel. — (Za vseuoilišče v Ljubljani) Črnomelj 89 je postavil na čelo vsem slovenskim občinam in j■» poslal naslednjo peticijo poslanski zbornici : Visoko preJsedništvo državnega zbora! — Kakor napredujejo drugi narodi mogočne Avstrije v kultu-relnem in jezikovnem oziru, tako hrepeni tudi slovenski narod po višji izobrazbi. To izobrazbo zamore pa le doseči, ako se ustanovi vseučilišče v sredinji slovenskih pokrajin, v beli Ljubljani. Že pred mnogo leti oživela je ta ideja, a zaspala je vsled raznih političnih, nam Slovencem neugodnih odnošajev. Prišel pa je čas, da se želja slovenskega naroda vender jedenkrat uresniči in ni je lepše prilike, kakor da se v spomin 50letuega vladanja našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. ustanovi prepotrebna univerza v Ljubljani. — Občinski za* stop mesta Črnomelj sklenil je tedaj v današnji seji jednoglasno preponižno prošnjo: Visoki državni zbor blagovoli pri visoki vladi izposlovati, da čim prej ustanovi vseučilišče v Ljubljani, koje bode ustrezalo potrebam in zahtevam slovenskega naroda in koje bode nosilo z ozirom našega preljubega vladarja, ki v svoji neomejeni pravičnosti vedno hrepeni vse podložne mu narode osrečiti, ime presvitlega cesarja Franca Josipa I. — Županstvo mestne občine Črnomelj dne 3. aprila 1898. — Naj bi vse slovenske občine posnemale vzgled črnomeljskega mesta f — (Iz logaškega okraja) se nam piše: Visoki deželni zbor je rešil prošnjo tukajšnjega učiteljskega društva za ureditev nagrad za kmetijski pouk s tem, da je zvišal dotični znesek za leto 1808 na 2000 gld Trudapolui in za našega, na vse strani .bozega" kmeta te prevažni pouk tudi s tem zneskom ne bo preplačan, a izginile bodo nagrade po 5, 6 in 7 gld. za vseletni trud. Tudi nekaj 1 — (Tri jubilejske štipendije.) Iz Celja se nam piše: Upravni odbor .južnoštajarske hranilnice v Calju" je v seji od 15. L m. na predlog g. dr. Ivana Dečka sklenil iz Čistega dobička prihodnjih let ustanoviti zaklad v znesku 15.000 gld. za 3 štipendije za dijake pod imenom .cesarja Franca Jožefa prvega jubilejekega štipendije". Štipendije bodo dobivali dijaki iz okrajev Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko, kateri so južnoštajersko hranilnico ustanovili. — (Izzivanje.) .Soča" piše: Vajeni smo že in prav nič se ne čudimo, ako nam poročajo Slovenci v Gorci, da uh Italijani zm-*rjtji s »por chi" in „ščav>". Ah ti Ital jani s-> civilni l|udje. Na Veliko noč pa je pr š-d po nočt neki vmak korporal pn bramhovcib, mimo cerkve nv. Ignacija ter prav na gl*s izustil b s-de : Porchi Sčavi", ko je srečal nekega gospoda Slo enea ki je začuden pogledal korponla komu ftodbjn te r*£Žaljive bese te, ali korporal )e šol s.ojo pot naprej. Tako ddeč Brno t- rej prišli, da olo v«»jaki r.bjo po u icali take, Hlovenske prebivalce G »nce *k ajno žaleče b-s-- te! — Istega d ie j»* Šla neki mIov.-iis <.i drožoa skozi Pod tur n v Št. Peter ter bila issivaoa od ne katerih f.nfalinov z be«ed mi: „Evvva Go izia it liana" iu š^ z drug mi vskliki, katerdi obiluje laška pro«ueta. — (KHpitulaoij* države in oertcveae avtoritete pred tržaškimi razgrajači ) S ibotna seja tržaškega obč sveta ie bila |ako zanimiva Ž ipan je otvori I nejo h prav krepkim napadom na vlado m na škofa, potem pa je vladn* zastopnik baron Con rad naznanil, da se Pavissicbeve konf-rence pri sv. A itonu nove n ne bodo vršile ruti v tej cerkvi, niti v kateri drugi. Na to je prišli na vrsto poročilo o županovi intervenciji pri nanvet-ništvu. Iz poročila je razvidno, da s« je namestnik v IS Čet kn bran I, prepovedati propovedi pri sv. Antonu novem in pri sv. Jakobu, na kar je žu »an te-legivfi'-no tntsrv n ral pri miiiister.sk m predsedniku. I Obč. svet je potem razpravlja! o protesta proti zadnjim dog dbun, kateri je mestna delegacija nas ve« I tovala. P i c c o 1 i , d' Angeli, ž»d V e n e z i a n ! in dr. C a in b o n so vlado, škofa in pol cijo naj-! strastnejš * napadali in grdili galerija pa je napa-j dane obkladda z najdrastičnej -i m i psovkami. Vladni zastopnik baron C >nrad je — oi ividno nalatč — i zagovarjal vlado jako mlačno. Ni čuda. Saj je taisti baron pri držaVDOsborskih volitvah vzkliknil, da je dan zmage progresoVMkih kandidatov n*|lepei dan njegovega življenja Cambon js naznanil, di so bili tržaški drž posl-nci v soboto zjutraj pri namestniku, in da jim je ta obljub 1, da zabrani ne samo Paviesicheve propovedi. ampak tudi slov-nske propoveli pri sv. Jakobu. Po sej' je mnogoštevilna ninožca hrupno de.nonstrovala proti sloveu kim obč. svetnikom Namestnik je svojo oblj'ibo ispolnil Namestnik in policijski ravnatelj sta Škofa pris lila, da je odpovedal tako Pavissioheve pr poved , kakor slovenske propovedi pri sv. Jakobu. — Koncert ljubljanskih umetnikov) Iz Trsta se nam piše: Izreden, zares krasen glasben vžitek nam j« preskrbelo vodstvo ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda s sobotnim koDoertom 0 vrlinah Vaših ljubljanskih umetnikov V m p.iČ ne bom poročal na obširno, saj jih itak d bro po znate in Vas le zavidimo, da ae večkrat morete naslađivati na njihovih produkcjah. Naše obči istvo jih je vse vzprejelo z navdu enjem in vsac^ga po samezno in vse skupaj burno odlikovalo. Gospodični Sevčikovi je bila izročena krasna košara iz Nveždi cvetlic. Ona in g. Jos. Nolli sta pela divno in morala dodati vsak še nekaj toćk. Gg. Hoffinoi-ster, Ju nek in Ved ral so vsak 8 svojo solo točko vzbujali živahno odobravanje, v trio in druuih skupnih točkah pa 8e pokazali prave mojstre na svojih inštrumentih. Z eno besedo bil je ta koncert, kakor jih v tej fetroki Slovenci v Trstu doslej v taki dovršenosti nismo še imeli. Po izbranem, finem vsporedu je bil ta koncert v prvi vr-ti namenjen ne toliko za širše sloje, nf go le bi Ij za slovensko inteligenco tržaško. Obisk ]e bil dober, a bil bi lahko še boljši, ker smo pogrevali nekatere odlične narodne rodbine. Ne dvomimo, da so storile tudi one svojo narodno dolžnost, podpirajoč gmotno namene vodstva podružnice, a žal jim sme biti da so zamudile tako lep umetniški užitek, za katerega moramo izreči hvalo vrlemu vodstvu ženske podružnice, ki nam je privabilo v Trst ljublianske umetnike. Nadejamo se, da niso bili zadnjikrat v naši sredi ter j m kličemo: Na svidenje! — (Vinska letina v Istri) Letos kaže v južni Istri, n. pr. okolica Dignano (Vodnjana), Fazane in Rovinja, kjer je na morskem pobrežji že trta primerno razvita in se že polno zdravih grozdi čev vidi, — boljšo letino. — V zgoraj omenjenih krajih in sploh pa v političnem okraj Pulje so vsi viuogradi do sedaj prosti trtne uši. * (Čudež !) Vatikanski uradni list „0 s s e r -vatore Romano" poroča o neki ču lezni klopi v S. Benedetto-cerkvi v Roiatu pri Rimu. V tej cerkvi je torej stara, kamenita klop, na kateri je nekdaj sedel svetnik, katerega telo se še dandanes vidi v kamnu vtisnjeno. .Osservatore" trdi, da se ta klop za časa miru in dobre letine vedno — poti. Tudi letos se je začela dne 24. marca potiti, iz česar seveda sledi, da bode vladal to leto svetoven mir. * (Gledališka družba zaprta.) V bruseljskem gledališču .Olimpija" je gostovala gledališka družba pariškega .Theatre Libra". Pred par dnevi pa je prihrumelo redarstvo v gledališče ter areto-valo ravnatelja in jednajst igralcev, mej njimi štiri ženske. Vjrok tema aretovanja je baje prelstav Ijanje nemoralnih »ger. * Morilec pohotnik) Predvčerajšnjim so našli v H iseobeidi pri B-rolinu truplo neke služkinj, katero je bilo strašno razmesarjeno VlorilcA do sedaj še niso našli; a na sumu je n ki nv-sar, katerega je pohota gnala do tega strašnega čina. Na morilčevo glavo so stavili 1000 mark. Darila i Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Gosp. Ferdo \VigeU, učitelj v Starem trgu pri Ložu, nabral je velikonočni ponedeljek pri zaroki gospice i Vikice Pe.etove 24 K. Ži«ela mlada zaročenca, živ-le vrle "-\ bli-ga revnim selskim šolam in šolam 7'a silo. Zi ta velikodušni dar izreka odbor .Narodne šol*" vsem imenovanim korporacjam naj-prisrčnejšo zahvalo v imenu obdarovani b in no Ipi-randi šol, — Ljubljana, dne IG aprila 1898. —• Jos. C p 'd»->r, tajnik. Knjitovnost. »Zgodovina slovenskega slovstva'. Da bi v.sled ocene, kat-ie |e g. dr. Vidic v podlistku .Slovenskega Narodau napisal o omenjeni knjigi, kak neopravičen sum ne letel na nedolžno stran, si dovoljujem nekoliko opazk objaviti v pojašnjenje. Nasvet, ki ga je podal pokojni dr. Ohlik, oce-rjute prvi zvezek, češ, naj se spredaj natisnj satno bes-d l<>, v prilogi pa v-e drugo, kar bi motilo čitatelje. n> m razumel tako, da se razven popolnih D oslovo v tudi vse drugo natisne v prilogi. Opomba sem imel poprej pod besedilom. U 'ažuje ta nasvet, sem omenj na opombe deloma preptaaval) deloma rokopis prelagal. Pri tem delu se je n-hnfe in nevede vrinila kaka pomota. Korigiral sjra stm, in krivda zadene torej mene in ne koga drugega. Ali je ran>go takdi pomot, da se števike ne vjemajo, Žalibože zdaj ob pomn »ženem službenem posla ne morem preisknvati, Upam pa, da opomb- v.sled tega niso nepotrebne. Zvrše kom meseca svečana sem ne uprav o tem predmetu raz-govarjal z g. vseu'ilišČuim profesorjem Strekeljem v Gradci, in on je tega mnenja, da naj pr dejo take opombe pod besedilo. Zi IV. ded bom uv.iževal I ta nasvet. Daljo prih.) Telefonična in brzojavna puroćiia. Dunaj 18. aprila. Csar je Viprejtl danes I nadškofa dra Missio v avdijenci. Dunat 18. aprila „S»nn und Motitags-, Zeitiing" javlja, da ni dr Eo nhnch predlagan i deželnim glavarjem gorenji avstrijski m, ampak I op*t Graibock. Ta vest, ki vzbuja veliki zanimanje, ni popolnoma resnična. VI da še sploh ' ni nikoga' predlagala, pač pa je znano, da se brani, predlagati dr. Ebenhocha in se je radi j ttg* bati krize, kakor sem jioročal že v so* I boto. Stvar se odloči v jutrišnji seji minister-i skega sv« ta. Nemška katoliška ljudska stranka j pravi, da bo tako napram desnici, kakor napram vladi izvajala k o u-se k vence, ako ne postane Ebenhoeh dtželni glavar. Dunaj 18. aprila. Pri debati o obtožbi Badenijevega minister=tva radi dogodb v parlamentu bo na vsak način in navzlic vsema ugovarjanju govoril tudi dr. Krama/, pa če uprizi ri obstrukcija še take ekscese. Dunaj 18. aprila. Deputacija praškega obč. sveta pod vodstvom župana dra. Podtip-nega je bila danes pri cesarju in je prosila, na) bi jeden člen cesarske rodbine stanoval t Pragi. Praga 18. aprila. V CeŠki K.menici so se na volilnem shodu posl. Richt rja nunski liberalci in nemški nacijonalci stepli. Habuka je bila taka, da je vladni zastopnik grof Zedtwitz moral shod razpustiti. Kranj 18. aprila. Župan Vavken je danes ob 11. uri dopoludne umrl. Pogreb bo v sredo ob devetih. Trst 18. aprila. Delavci v L1cydovem arzenalu so hoteli danes začeti generalni strajk, a so vtled tega, ker se je začelo vodstvo i njimi pogajati, odložili odločite? na jutri. Livarji nadaljujejo strajk. Petrograd 18. aprila. Car je podelil ministru zunanjih del grofu Muravjevu Vladi-mirjev red H. vrste. Madrid 18. aprila. Priprave za vojno se nadaljujejo neutrudno. Včeraj se bile vseh večjih mest h velke demonstracije preti Zjedinjerim državam. t mrli so v IJiiItlJHiit: Dne IS. aprila: LJrSula Rertoi celj, kuharica. f»** let Roinc ulice st. 7, vnetje hrbtnega movjn. — Marjeta Drole, delavka, 73 let, vodenica. — Karolina Kiililer, sedlarjeva žena, 45 let, Ilr.milnična cesta ftt 2. pljučnica. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem .'Uiti'm. April j Čas opazovanja Stanje b iro-mttra v min. os 5? L* a 2 H 2 Vetrovi Rabo M ml 5 S ° •tj *p x t» N Dx > 16. i*. /.večer 737-8 8-4 hI. s/a}). dež 17. 7. zjutraj 73« 2 84 si 88vzhod dež 8-4 pnpol. 734 5» 141 al. Hever o Mučno 1H. a 9, zvečer 7. zjutraj 9. popol. 732-0 798*7 728-9 li a 8-0 ■2-4 it sever ti, vzsvzh b1. sszahod ■koro obi. oblačno oblačnu 14 Srednja temperatura sobote in nedelje 9 8" in 1T3', v soglasji z nnrmalom in za 1*8' nad normalntn. D"LX-n.a^sisa, bor dne 18. aprila 189S Skopni državni dolg v notah..... 101 6 , Dne 16 aprila I8s*<. 4°/0 drfavue srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 184 gld. — kr Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. , 198 , 98 , Dunava reg. srečke 5°', po 10«' gld. . . 130 „ — , Zemlj. obč. avstr. 4'/i"/0 zloti zast. listi . 99 „ — „ Akcije anglo-avstr, banke po 200 gld. . . 157 „ — , Ljubljanske srečke......... 22 „ 75 „ Rndolfove srečke po 10 gld...... 27 , — , Kreditne srečke po 100 gld...... 205 „ — „ Tramway-druflt. velj. 170 gld. a. v. . . . £01 , , Papirnati rubelj.......... 1 . 273/4 , V torek, dne 19. aprila 1.1. ob 3. ari popoladne (591) JOUR-FIXE gostilničarjev in kavarnarjev v gostilni g. Ferlinza „pri Zvezdi" na cesarja Jožefa trgn. Josip Močnik, lekarnar in posestnik v Kam piku, javi a htfoesa stca v svojem, svo ih nedo. letnih otrok Milana, Ane, Minke Peploe in Jankota, svuie taS'e, kakor vseh sorodnikov imenu prežal»stno vest, da ie po neskončni modrosti Vsemogočnega njegova preljuba in nepozabna soproga, gospa Julijana Močnik Debevc po kratki, mnčni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, preteklo noč o polunoči mirno v (i. .da ipali Pogreb predrage rajnce bode v torek. dn6 II) t. m., ob 4 On popoludne iz hifie žalosti na Sutni na poknpaliSče na Žalah Svete mase zuduSnice sc bodo brale v raznih cerkvah. Za tiho sočutje se prosi! (592) V Kamniku, dne. 18. aprila 1898. Prodajalka dobro izurjena v trgovini manufakturnoga blaga, iMrc ftliižbe« — Natdov pod „J. J. 1432, Idrija, Kranjsko" poste reslante. (588 -s) Odda se zaradi bolezni za več let rpniša z blagom ali brez blaga. Trgovina je Da deželi in v dobrem teku — Kje? pove uprav« ičtvo „SIov. Naroda". (590-1) Compagni General Tiansatlantique največja francoska brzo-pavobrodna proga. Točen odhod iz Havra v New-York vsak teden. Cer.a III. razreda: Zagreb - New-York 95 gld. Vozni listek iz Kranjske v Zagreb se dotičniku plača, ako kupi parobrodni 1 stek pri nas. Na brodu izvrstna hrana in vino. Parobrodne listke prodaja samo ob ponedeljkih iikljuono le: (687-9) L. IVI a še k i drug Zagreb, ^Iai'ftaretsk» ulica I O. Pisarna za odprnvo oseb ln blaga t a kraj in onkraj morja. Izvod iz voznega reda veljaven od dat 1. oktobra 1897. lota. Odhod I a Ljubljen* jni. kol. Preta fei Trati Ob 19. ori 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovee Franzenfeste, Ljubno; čea Selzthal v Ausse, Solnograd; če* Klem Reitlmg v St> yr. Line, na Donaj via Amst.et.ien. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab*»l, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj: čez Selzthal v Solnograd ; čez A m ste t ten na Dona i. — Ob 11. nri 50 m. dopolndnt osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Liabno, Sek> thal, Donaj. — Ob 4. nri 2 m. popoladne osohni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Linbno; cea Selzthal v Solnograd, Lenri Oastcin, Zeli ob jezeru, Inornost, Bregeno, Curih, Genevo. Pariš; čez Klein-ReiA ing v Stevr, Line, Badejevice, Plsenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — 1'roKSft v Novo mest« tm v Hoeet|e. Ob H, ari 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoladne moteni vlak. — Ob 6. ari 30 n ■večer mefiani vlak. — 1'rlhod v l.|ubl|e\n<». j. k. Proga Is Trblaau Ob 5. ari 59 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stejrra, Aasseea, Ljnbna, Celovca, Bebaka, Franzensfeste. — Ob II. ari 2l) m. dopoladne osobni vlak % Da-naia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd*, Linca, Steyra, Pariza, Oeoeve, Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Oasteina, Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m, popoladne osobni vlak a Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prsna la Naveice uieal« In la Ko«ev|a. Ob 8. uri 19 m. zjutraj uieaani vlak. — Ob "J. nri 92 m. popolndne mešani vlak. — Ob 8. ari 35 m. zvečer meseni f*~\ — Odhod Is l.|ubljoae d. k. v KmubhIIc. Ob i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — I*ril*od v l.|ubl|»no d. k. 1* Hasiuullte. Ob 6. nri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoladne, ob 6. aH 3U m. zvečer. - (17—86) Prodaja vina. Imam v kleti pristno istersko črno ln belo vino od 16 do 25 kr. liter, ponavljano na kolodvor državne železnice Dlgnano. Mali vzorčki ae ne potidjajo. A. M. Fujman, Dlgnano, (589 i) Istra.. Zagreb - New-York Odhod parobroda „Spartan Prim" 23. aprila iz Genov«. Oon-a. III. razrsda: Zagreb-New-York velja av. velj. 75 gld* Vozni listek iz Kranjske v Zagreb se dotičniku plača, ako kupi parobrodni Istek pri nas. Na broda izvrstna hrana iu vino. Prodaja parobrodnih listkov dne 17., 18., 19. aprila z ki J učno lo (586—2) L. Masek i drug Zii^reh, i^laritaretska ullCtt I O. Pisarna za odpravo oseb ln blaga takraj in onkraj morja. L. Geni-jevo čari™ in specijalitetno gledališče v Latteriiianiiovem drevoredu. G-lečLalislca, stavba, obsezajoča lOCO eseb. Danes v ponedeljek dne 18. aprila fizikalna soareja. Senzacijonalno! Prvikrat: Orjaikl top atraaburikl. — Konec predstave: „Najemnik in njepov strah" ali .vrag v vseh kotih*. — Začetek ob 8. uri zvečer. — V cedeljo 2 predstavi, popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8. uri — K tem res zanimivim predstavam nljuno vabi (574-3) X_i. Geni. V naj elegantnoj si opremi z ametnieko prilogo iz- haja MLADOST". Smotra za moderno književnost in umetnost. Sodelujejo prvaki hrvatske, slovenske in srbske književnosti. Cena za četrt leta 2 gld. Za dijake 1 gld. 25 kr. Posamezne številke 40 kr. Nnročbe vziirejemajo vse knjigarne, poštni uradi in Uprava: Wien, IX., Tiirkenstrasse 23, II., 2,19, ii^ST Prva Številka vsakemu na ogled. *Tt-*i ¥XZI$KIC£ priporoča Narodna TIskarna. KVodno y.< I i-»i v 11 lis«'*«*, opelj Kamnik ms Krnujfik«kni V fietab&če, travnik in telovadni prostor, vestno indivuluvelcn zdravljenje po ZnetppOV.h načelih, po želji tudi po drueih na* ra\nh zdravilnih načinih, pitno zdravljenje, elektriciteta, masaža, zdravstvena gimnastika. Zdravniški vodja: Univ. med. dr. Wackenrditor. Stanovanja po zmerni ceni. Sobe od 40 kr. do 1 gld. 3; kr. v zdraviliškem poslopju in v 1 vilah, vse svezano i nasadi zdraviliškega parka, izborna restavracija; penzija I. razreda 1 gld. .'