m. SMko.
v petek 7. obtonro 1921.
LIV. leto
Irhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznika.
Inserati: Prostor 1 m/m X 34 m/m z* male oglase do 27 m/m višine 1 K,
od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2notice, poslano, preklici, iijave in reklame 1 mim K 3-—. Poroke, z  oke 80 K. Zenitne ponudbe, viaka beseda K 2*-—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upraralsfeo »Slov. Naroda" ln „Naroćsa tiskarna11 Fu i flora olica it 5, pritlično. — Te- z: >a si. 304.
.Slove ^ ^ Narod" velfa v LJubljani ln po poiHi
V Jug -.ti^lji:
celoletno naprej plačan  .   K 300*—
polletno.......,150-—
3 mesečno...... 9    75*—
1 . 25—
T lnozenutmi
celoletno polletno 3 mesečno 1
480-— 240-— 120-— 40-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno  aar po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „81ov. Naroda" Knaflova ulica a, S, L nadstropja
Telefon star. 34.
Dopise sprejema le podpisane ln zadostno frankovane.
Bjaar-  Rokopisov sa» no vrata. BM
Posamezna itevflkn stane 50 par=z krom.
Poštnina plačano v gotovini.
Dr. Vojeslav Mole:
Folisfei Mfisi
Z a nepristranskega opazovalca iejako težko ustvariti si kolikor to* liko objektivno scxibo o sedanjih poljskih razmerah. Kar se zdaj godi na Poljskem, je tako nenavadno in tako zamotano, da ni vedno lahko odkriti vzroke, iz katerih so zrastle posledice, ki jih hipno preživlja po* Jjska republika. V sledečem hočem podati v glavnih obrisih pregled najvažnejših vprašanj in problemov ki čakajo rešitve, — kakokršni so se zdeli meni samemu tekom pol* drugomesečnega bivanja na Polj? skem in kakoršni so se zdeli možem poljska javnosti, s katerimi sem se stikal.
Kdor Črpa svoje poznanje pori* skih dogodkov samo iz naših in nemških časnikarskih poročil, si gotovo ne more ustvariti vsaj pri* bližno jasne slike o poljskih razme* rah. In to je tudi razumljivo. Naša Listna poročila so prekratka, nem* ška a so — pobarvana in mnogokrat cisto izmišljena. Le eno izvira iz vseh poročil in je neoporečno: da je gospodarski položaj Poljske na* ravnost obupen: kurz poljske mar* ke je za sovjetskim ruskim rubljem najnižji v Evropi ter pada neprestan no čeravno je bila letošnja žetev ne* pričakovano dobra, če ravno ima Poljska ogromno število prvovrst* nih rudnikov in čeravno stoji polj5 ska industrija na razmeroma jako vise ki stopinji. Kako je moglo priti do takega položaja?
Ostale države, ki so so nastale na razvalinah Avstro* O grške mo* narhije, so se že zdavnaj kolikor to* liko konsolidirale, Četudi v vseh še vedno vre in je povsod razvito ne* zadovoljstvo, — naravna posledica vojne in povoinih razmer. Poljska je imela v tem oziru veliko težje stališče. Medtem ko se je mogla na pr. češkoslovaška republika — iz vzemši evizodo z madžarskim po* hodom na Slovaško — mirno ureja* ti in utrditi, je morala Poljska vodi* ti še dolgo vojno za svoj obstanek z boljševiško Rusijo. Nikakor ne zagovarjam tega, kar se pogostokrat imenuje poljski imperijalizem; toda ne smemo pozabiti na imperi* j alizem, ki se skriva pod krinko moskovskih rdečih diktatorjev. Ev* ropa bi bila danes pač drugačna, da BSBSSSSSSl *..niiy.*iw«^^«afigsigTiaiaBsaaB
K. H. Strobl:
»Polastila se je moje žene in f>?ed mojimi očmi se vrši preobraz* ba. Začelo se je z očmi: neki tuj, •prežeč pogled se je pojavil v njih! j£a prežala je na vsak moj korak, vnak gibljaj. Če sem kaj rekel, se je v teh strašnih očeh kar zarezal posmeh. Potem pa se je izpremc* rila tudi njena postava. Moja :"ena je biia manjša in močnejša —
enska, ki zdaj poleg mene sedi ali spi ali se vsaj dela, kakor bi spala, je vitke j ša in večja. Ona kroži okoli mene in me zapleta v mrežo. Umorila mi je ženo ter si prilastila njeno telo, da je lahko blizu mene, in tistega dne, ko bo podobi na ste* ni popolnoma enaka, se bo polasti* la mene vsega. Toda sklenil sem, da jo prehitim.«
Spoznal sem z grozo, da je ner* vezno razburjenje stavbnikovo že tako napredovalo, da se je lahko govorilo že skoraj o blaznosti. Bil je skrajni čas, nastopiti z energijo, m naslednjega dne sem s prijate*
lem doktorjem Engelhomom prav kar razmišljal, kaj je storiti ubogi njegovi ženi v pomoč, ko je vstopila
ospa Blank3. Bila je zelo prepadla,
leda, z udrtimi, nemirnimi očmi in shujšana, tako da se mi je zdela pekarn večja.
je sovjetska vlada pred letom dni vkorakala v Varšavo. Ne bi bila padla samo Poljska, ampak požar bi se bil razširil po celi Evropi in strahovita lakota, ki mori sedaj mi* lij one ob Volgi, bi romala v sprem* stvu drugih prijetnosti po Evropi, Toda Varšava ni padla in sovjetsko* poljska vojna se je končala. Siđe* njen in podpisan je bil šele v marcu letošnjega leta — mir v Rigi in Polj* ska je. slednjič lahko vsaj deloma demobilizirala. Toda s tem vpraša* nje vzhodnih meja še vedno ni bilo rešeno in še danes ni rešeno.
In to je ena najobčutljivejših ran poljskega državnega organizma: Poljska še vedno nima trdno dolo* čenih meja. Do danes še vedno ni rešeno vprašanje Srednje Litve, še vedno je v problematičnem stadiju razdelitev Gornje Slezije, v ozadju se že pojavlja vprašanje vzhodne MaloDoljske (prejšnje vzhodne Gas Hcije), ni še tudi zaceljena rana te* šinske Šlezije in večen provizorij je poljski koridor na kašubsko Pomor? ie in poljsko pristanišče v Gdansko Vrhovni svet v Parizu, ki je bil tako energičen, kadar je šlo za korist ve* lesil. je pokazal v vseh teh poljskih vprašanjih jako malo razumevanja, še manj pa dobre volje in incijative in le tako je mogoče, da se nahaja danes poljska država v takšnem položaju.
Vprašanje srednje Litve je sku*-šalo rešiti par litovsko *pol j skih nol* kov samih z generalom Želigovvskim na čelu. Zasedli so na lastno roko stolico Vilno in celo Srednjo Litvo, dosegli pa so za enkrat samo to, da so ustvarili nev oreh, ki ga bo di* plomatom lc težko pregrizniti. Polj; ska bi rada imela Litvo v svojih ro* kah ali pa vsaj v tesni zvezi s sabo ravno t ako pa M jo hotela imeti Ko* venska Litva. Etnografične razmere so v tej Srednji Litvi jako zamota* ne. Kar je bilo tam storjenega kul* turnega dela, je bilo res delo polj* skih duhov in poljskih rok — saj je bilo Vilno sedež poljske univerze še izza časov kralja Štefana Batorija — in je absolutna večina inteligen* ce, mestnih prebivalcev in večiih posestnikov čisto poljska; vaško prebivalstvo pa je po večini nrav* zaprav belorusko, toda katoliško in
»Vse vem, milostiva,« sem dc* j al. Tedaj je začela jokati: »Ah, kaj morete vi vedeti! Niti ne slutite, kaj trpim. Življenje mi je postalo pekel. Vzdržati ne morem več; mož se je popolnoma izpremeni!, in jas* no vidim, da se mu studim. Nepre* stano me opazuje, vedno čutim njegove strašne poglede na sebi, in vede se, kakor bi pričakoval od me* ne nečesa hudega. Včasih se obrne hipoma in s srdito kretnjo, kakor bi mislil, da se plazim za njim. In pri tem ne govori skoraj nič, če pa ga nagovorim; odgovarja, kakor bi bi* la vsaka beseda past. Če skušam zvedeti povod njegovega čudnega vedenja, se smeje tako strašno . . , Sinoči pa — bil je vse popoldne z doma in se je vrnil nekoliko vinjen — ko sem se nameravala pravkar sleči, je stal hipoma za menoj Prej je bil v svoji sobi, in videla sem skozi steklena vrata, da čita in lista po nekem zvezku. Naenkrat pa je stal za menoj. Čisto neslišno je bil prišel za menoj, in ko sem se obr* nila, me je prijel za vrat in dejal: »Lep vrat in enkrat že prerezan.« Zbala sem se ga in hotela vedeti, kaj meni s tem. On pa se je smejal zopet tako strašno in je pokazal na staro podobo, ki visi v najini spalnici:
»Vprašaj onole, ali še bolje, vprašaj samo sebe!«
že zaraditega v veliki večini asimi* brano poljskemu življu* V velikih me sah je naseljeno židovstvo, ki je že samo po sebi v narodnem in držav* nem oziru zlasti na Litvi nezanesljiv element; na zadnjem mestu pa sto* je po svojem številu Litvini. Kdo ima torej pravico do te dežele, če naj velja princip samoodločbe na* rodov? Liga Narodov je predlaga* la po svojem članu Hvmansu pro* jekt za projektom, kako naj se resi to vprašanje, toda dozdaj brez* uspešno. Se vsak predlog sta odklo* nila Kovno in Varšava. Ko venska vlada se boji premočne Poljske, varšavska vlada pa se boji velike Litve, — kajti kovenska Litva je v bistvu pravzaprav samo nemška ko= Ioni j a, ki dobiva svoje smernice iz Berlina (valuta je nemška!) in ki naj v bodoče tvori most med Berlinom in Moskvo.
Še bolj zamotano je vprašanje Gorenje Slezije, ki se je razvilo.v problem, iz katerega se lahko raiz* vije nova svetovna vojna; če pa tu* di pride tako daleč. pomen j a Gorenja Šlezija vendarle nepre sta* no nevarnost za evropski mir. No* čem razpredati na dolgo in široko sestavnih delov tega vprašanja; saj so v glavnem vendar znana. Naspro^ ti si stojita dve zahtevi: nemška, ki zahteva celo Gorenj o Šlezijo zase, in poljska, ki hoče dobiti vsaj vse to, kar je povečini poljsko. Zahteva Nemčije je razumljiva, saj so Šle* zijski rudniki glavna opora nemške industrije in nemškega bogastva; da pa hoče imeti Poljska to deželo, je tudi jasno, saj ie bila v svojem bistvu vedno poljska in je nemški element med prebivastvom priseljen iz drugih krajev Nemčije. Plebiscit je položaj le malo razjasnil; mesta so se izjavila po večini za Nemčijo, deželne občine in rudniki za Polj* sko, pri čemur je bila velika večina občin za Poljsko, ne pa števino gla* sov. In tako je postal prolem še bolj zamotan — in vsi poskusi, s kateri* mi je hotela ententa razdeliti to ze* ml j o med Poljsko in Nemčijo so se izjalovili. Edino Francija zahteva še vedno, da se izvede versailska mi* rovna pogodba; Angleška pa stoji na nasprotnem' stališču, t. j. Nemčija naj bi dobila celo ozemlje, iz* vzemši dva ali tri neznatne okraje, ki nimajo za Poljsko v gospodar* skem oziru nobenega pomena. Da Lloyd*George koketira z Nemčijo, je znana stvar; zfikaj — to tudi ni
Vso noč nisem mogla spati in sem premišljala njegove čudne be* sede. Zjutraj pa sem vstala in šla po njegov zvezek, ki se mi zdi, da mora biti v kakšni zvezi z njego* vim izpremenjenim vedenjem. Zvezek je ležal na njegovi pisalni mizi in je bil po mojem možu že skoraj ves popisan. Spomnila sem se, da ga je pisal v zadnjih tednih s čudno naglico, često kakor zme* den in tako razdražen, da ga je raz* buril vsak šum v bližini, in rada bi bila zvedela, kakšno delo ga tako prevzemu in vznemirja. Ko pa sem hotela začeti, da berem, se me ie polotila strašna groza in premagala sem svojo radovednost. Niti od* preti si nisem upala zvezka, ker sem . . . no, ker sem se bala, da zvem kaj strašnega* Zato prina* šam ta zvezek vam ter ras prosim, da ga preberete in mi potem pove* ste, kaj je storiti- Povejte mi le to* liko vsebine, kolikor se vam akti do* bro.«
S femt besedami mi je izročila tale zvezek, ki vam ga izročam, gospod deželni sodni svetnik; v njem najdete sila čudne bolocke, in
prepuščam vaši ostroumnosti, da se orijentirate v tej istoriji, ki je za* me zdaj še bolj zamotana,* Dok*
uganka; Angleški kapitalisti so vlo* žili ogromne vsote v gornješlezijske rudnike ..« Narodna pripadnost prebivalstva, zgodovina in geogra* iija pa Lloyd*Georgca malo briga* jo, saj je še lansko leto nekoč za* menjal Gornjo Šlezijo z maloazii* sko Cilicijo. — Vstaja Gornješle^ zijcev samih tudi ni razjasnila po* loža j a. Od modrosti ali pa kratko* vidnosti ententnih diplomatov je odvisno, ali ne ustvraijo na tem ozemlju novega večnega spornega jabolka.
Toda to niso Se edine obmejne bolečine nove Poljske. Na dan sto; pa tudi že vprašanje Vzhodne M a* lopoljske (prejšnje vzhodne Galici: je). Vzhodna Malopoljska zavzema čisto poseben položaj; pravzaprav ni integralen del poljske države, je pa — oficijalno začasno — pod poljsko upravo. Ukrajinci, ki tvori-, jo večino vzhodno * malopoljskega prebivalstva — in ki so se zdaj spet razcepili na dve glavni nasprotni si strani: na ukrajinsko in moskalofii* sko, — zahtevajo samostojno drža^ vo in neodvisnost od Poljske. Ne* kateri zahtevajo republiko, drugi imajo celo kandidata za svoj prestol —• Habsburžana. ki so mu dali do* mače ime Vasilij Viši vani j. V me* ritorično presojanje, ali ima Poljaka pravico do te zemlje, se ne spuščam. Večina prebivalstva je brezdvomno ukrajinska in postopanje poljske vidae napram Ukrajincem mogoče tudi ni vedno neoporečno pravilno.
: i
ravnotako pa ie tudi razumljivo, da skušajo Poljaki ohraniti svoje sta* re poljske postojanke. Izkušnja, ki jih je imela Evropa tekom svetov* ne vojnu z l krajino, pa tudi kaže j da si tudi ukrajinska Vzhodna Ma« lopoljska ne bi znala ohraniti samostojnosti in bi se > > meje boli* ševiŠkega raja pomaknile Se boli proti Zahodu.
Poleg tc.^a pa £0 več."   niso Z ccljene rane, ki jih je pri       I 1 raz* delitev   teŠinskega   oz v med Poljsko in Češkoslovaško. Nape« tost sicer ni več takšna. kakorŠna je bila pred letom dni, toda Poljaki se vendarle čutijo prizad >te zlasti v Malopoljski. Na Pozn mjskem, zlasti pa v Kongresovski (. h * i ruski Poljski uvidevajo čedalje h olj porr^ bo češkoslovaškega*poljske bli« žanja. In tešinsko vprašanje ie v primeri z ostalimi poijsl i mi p--lemi, ki Čakajo rešitve, pač veli1 » preneznatno, da bi bi! smrten greh, če bi imelo ovirati pameten spora* zum med obema slovar: L držs vama, ki sta   vsekakor navezam druga na drugo.
Razumljivo je, da mors hiti v državi, ki se ima takoj v začetku svojega obstanka boriti s taksnimi težkočami za svoje meje, tudi na znotraj cela vrsta težavnih vprašanj. In na Poljskem jih \t več kot drugod. Tudi na poljskem vpraša* nje ujedinjenja ni la'?ko, Se težji na je gospodarski položaj.
Dr. Henrik Steska:
Mrei
lin
e tu naša usfaoa
Država ureja z abstraktnimi obveznimi pravili, veljavmimi ne samo za en primer, temveč za dolo* čeno vTsto primerov, ki se morda pripetijo, odno^aje med posamcz* niki, med javno oblastjo in posa* mezniki in način organizacije in po; slo vanj a javne oblasti. Vsa ta ob* vezna pravila tvorijo pravni red določene države. Taka pravila iz^ dajajo po naši ustavi v obče zako* nodajna oblast, to sta kralj in na* rodna skupščina skupno. Vendar pa je pogostokrat nemogoče, da bi zakonodajna oblast do vseh po* drob nos ti h z zakonom uredila gori omenjene odnošaje. Zakonodajna oblast ne pozna vseh krajevnih po* rreb in nazorov, ona ne pozna vseh tehničnih podrobnosti in sploh ni*
ma volje se baviti z podrol - imi prcV pisi, a istotako se vsled »licira* nosti zakonodajnega   postopka ne more dovolj hitro pcfla [oditi vedno se menjajočim razmera m. Vsled te ga pooblašča ustava upravno oblast, da izda uredbe, potrebnr zauporab* ljanje   zakonov.   Dalje   smejo v smislu določil naše ustave poaamez ni zakoni poblastiti upravno oblasr. da z uredbami uredi določene od nošaje. Ker se je pa bari. da bi se upravna oblast posluževal 1 danega jej pooblastila mord-i vend cr na n.»
čin, ki bi nasprotoval voli; narodne skupščine, zavoljo tega daje naša ustava narodni skupščin« pravico, da z resolucijo razveljavi bodisi v celoti, bodisi deloma take odredbe.
* Zapiske Iv. Andersa smo po* stavili na začetek tega Doročila,
tor Engclhorn in jaz sva skušala gospo pomiriti, in dasi sva bila pre* pričana, da je nevarnost blizu, sva se delala, da se nima ničesar bati; tako sva dosegla, da se je vrnila vsaj nekoliko pomirjena domov, ko sva ji obljubila, da bova zapis* nik njenega moža čitala ter ji o njem poročala takoj naslednjega dne. Ta nedostatek duševne pri* sotnosti, energične odločnosti njenih prijateljev je kriv smrti uboge gospe. Tako je pač z nami ljudmi: čisto jasno vidimo nevarnost, toda ne umaknemo se ji pravočasno.
Ko sva — doktor Engelhorn in jaz — zvezek prečitala, sva se spo* gledala. »Blazen je,« sem dejal. Toda doktor Engelhorn je čudak. Dasi je zastopnik eksaktne znano* sti, si je ohranil vendarle neko praznovernost v razne »nočne po« ležaje« Človeške duše. Pri vsaki priliki ima navado citirati besede »med nebom in zemljo je več reči, kakor si more domišljati« itd., m če stoji medicinska veda pred no* vo uganjko, ni nikogar, ki bi se te* ga bolj veselil, kakor dr. Engel* horn. Zato nisem bil nič posebno začuden, ko me je dvomeče pogle* dal:
»Blazen? Ne vem, naj ti li pri* trdim. Na me ne dela takega vtis* ka. So stanja, ki so blaznosti silno podobna in vendar niso blaznost.
Da bi ti pa to razložil, bi ti mo* ral , . .«
»No, kaj pa je potem? < sem gn prekinil. On pa je zmajal z rameni* »Jaz ne vem.«
»Ta pogovor se ic vršil, gospod deželni sodni svetnik, pozno zve« čer. Naslednjega jutra se ni slišal da je bila gospa Blanka umorjena Kaj se je zgodilo pred strašnim de« ianjem, zvemo lahko le od Ivana Andersa. Samo slutimo lahko, eki se je z umorom hotel osvoboditi svoje pošasti, in uničen ie podobe se da pač izlahka spraviti s tem v zvezo. — Stvar sodišča je. odlo> čiti, ali ne bo imel v tej č'iclni za» devi zadnje besede — psihijater«.
Tako se je glasila izpoved bi? arhivarja doktorja Klešča,
Misterijozni slučaj Ivana An, dersa pa se je dva dni nato s smrtjo stavbnikovo nekako zaključil. Na« šli so ga v preiskovalnem zapori* sedečega in na steno naslonjenega držečega eno roko na srcu, dru ur roko ohlapno visečo, v tako čudno zvitem položaju, da ga je jetniškj zdravnik strme začel preiskovati Dognal je, da je bila roka na veC mestih zlomljena in zvit:?, kakor h' bila po strašni sili zdrobljena. Ko1 pravi povod smrti pa ie jetniški zdravnik označil srčno ! irad hipne /a prestrašen ja.
(Konec.)
30
2. stian
Kakor  iz  gornjega  sledi,  so \ meta Ie še okvirna kazenska in po*
iredbe tedaj taka abstraktna pravi la, ki jih je izdaja zakonodajna ob* Jast, temveč uprava t j. organi iipravne oblasti. Uredbe (decrets reglementaires, regolamento, Ver* *>rdnung) so se v slovenščini preje imenovali tudi ukazi ali naredbe. A dandanes ta terminologija ne more več veljati, ker je v prevelikem protislovju z beograjsko pravno terminologijo.
K organom upravne oblasti pa De štejemo zgolj kralja in ministr* stva, temveč tudi njim podrejena državna oblastva in pa samouprav* ne enote (n. pr. oblasti, okraje in občine kot samoupravna telesa). Vsa ta oblastva so v tej ali oni sme* ri bolj primerna, da urede različ* ne podrobnosti.
Uredbe delimo v dvoje glavnih vrst, v administrativne in v pravne uredbe.
1.) Administrativne uredbe vsebujejo taka obvezna abstraktna pravila, ki niso obvezna za podani* ke obče, temveč le za upravne or* gane odnosno za take osebe, ki pro* stovoljno ali prisilno vstopijo v javen zavod. Semkaj prištevamo sosebno službena navodila, službe* ne instrukcije, pravilnike in poslov* nike, ki predpisujejo podrejenim upravnim organom določeno z a dr? žanje. One določajo, po katerih po* litičnih, gospodarskih in tehničnih načelih naj se zakoni izvršujejo, in ureja zunanje poslovanje $eh upravnih organov. — Da lje spadajo semkaj pravilniki ,po* slovniki in hišni redi javnih zavo* dov, n. pr. javnih šol, javnih knjiž* njic, javnih muzejev, javnih klavnic, kaznilnic itd.
2.) Pravne uredbe so pa obvez* ne za podanike kot take, tedaj tudi za take osebe, ki niso v posebnem službenem ali podobnem razmerju do javne oblasti. Pravnih uredb poznamo dvoje vrst in sicer jim prištevamo poleg izvršilnih uredb še začasne zakone.
a) Začasni zakoni (privremeni zakoni,   zasilne uredbe,
dobna določila oblastnih uredb. Oblastne uredbe bodo tedaj mora* le izpolniti ono vrzel, ki je pri nas v Sloveniji nastala vsled odprave deželnih zakonov. Posamezne ob* lasti bodo približno tako obsežne ali pa še malo večje kakor bivša Kranjska in glavni predstavitolj njihove od državne uprave v oblasti povsem ločene samouprave, namreč oblastna skupščina bo smela izda* jati omenjene oblastne uredbe. Gle* de poslov,  ki spadajo v področje
oblastne samouprave, bode država izdala kvečjemu le okvirne zakone, dočim se bode podrobnejša uredi* tev prepustila uredbam oblastne skupščine. Kolikor pa ne bo takih okvirnih zakonov, bode uredbena pravica oblastne skupščine tem večja, ker jo bodo omejevali le ustavni in zakoniti predpisi o pristojnosti oblastnih skupščin. Podobno ured* beno pravico bodo imele tudi okraj* ne in občinske samouprave, a seve v manjšem stvarnem obsegu in za manjši okoliš.
Pulitifne nesli.
— Sklicanje konstituame na Reki.
Z Reke nam poročajo 4. t. m,: Za jutri 5. t m. je sklicana konstituanta. General Amantea poveljnik kraljevskih čet na Reki, je odredil sklicanje konstitu-unte za jutri dopoldne ob 10. 15. v dvorani municipalne palače v svrho, da prične delovati. Volitve r konstituanto so se vršile 24. aprila t. I. Sejo otvori general Amantea kot zastopnik italijanska vlade, na kar prevar.me predsedstvo najstarejši član skupščina, ta jo g. Raicich, ker je dr. Gr^sich odsoten. Sledi takoj predlog za verifikacijo mandatov. Ko se ta nujno izvrši v štirih odsekih, proglasi predsednik izid, na kar sledi izvolitev definitivnega predsedstva.. Potem pride do določitve načelnika vlade na kar se seja zaključi. V prihodnji seji ge pred?tavi vlada, ki razvije svoj program, h kateremu se otvori debata. Da se vzdrži jutri red, je izdala oblast vse potrebne od-i redbe. Jutrišnji dan pomeni lahko prl-četek dobe. ki prinese Reki novega življenja — ako nas ne udarijo znova kaki nenadni dogodki.
= Definitivna evakuacija f>alma-cife fe v interesu Italije. Beogradska >Politika<: poroča iz Rima, da je zunanji minister della Torretta sprejel italijanskega poslanika v Beogradu Mauzonija, ki je predlagal ministru takojšnjo evakuacijo tretje dolmatinsk*« zone, ker fe v interesu dobrih >dnosa-jev z Juajoela vi jo.
= Razmejitev z Italijo. .Mešana komisija za razmejitev med Italijo in našo kraljevino je določila zopetni sestanek za 6. oktober.   Dosedaj so se Notverors I tehnična dela razvijala precej povolj-
dnung) so taka obvezna abstraktna pravila, ki se ne opirajo na nobena, v kakem pravnem zakonu se naha* jajoča osnovna določila, a ki jih vkljub temu izdaja upravna oblast. Tak začasni zakon se izda seveda le tedaj, kadar je zakonodajna ob* last zadržana vršiti svoje posle. V takih izrednih primerih, ki jih pa pada ustava ne predvideva, preide za nujne neodložljive posle pravica izdajanja zakonov na vrhovno upravno oblast Vrhovno upravno oblast predstavlja kralj s svojimi mi nistrl Na ta način se je izdalo v na* ši državi pred sprejetjem države večje število začasnih zakonov. Kakor že ime pove, veljajo ti zako* ni le začasno in ne razveljavljajo poprejšnjih zakonov, temveč jih le TI njihovi veljavi obustavljalo. Ko preneha veljava začasnih zakonov, pridejo obustavljeni pravi zakoni zc pet do veljave.
b) Začasnih zakonov naša usta* ya tedaj ne predvideva, pač pa naj*
no ter se pričakuje, da ho Italija v kratkem izpraznila tretjo cono.
— Politično zanimiv obisk. Iz Beograda nam Javljajo, da je včeraj prispel v P.eosrrad frs.nroski noslanik v Sofiji Picaud. ki je obiskal v spremstvu francoskega poslanika na našem dvoru Clementa Shnonsa ministrskega predsednika sr. Nikola Ps^ića. Pojav francoskega poslanika v Sofiji j? značilen, ker velja ta poslanik za velikega bolcarofila, ki se je nedavno izrazil, d^ vrši Francija seda i v Bolgariji isto misijo, kot nekdaj Rusija. V političnih krogih zatrjueio. da je prišel g. Picnud v Beograd, da se na lini mesta informira o razpoloženju naših vodilnih krog}v napram Bolsrariji.
rr Kopačev shod v Mariboru. G. Jože Kopač se je po dolgem odmoru v torek večer zopet pojavil v Mariboru. Ko je svojčas sajahal pred svojo interna eijonalo najljubšega mu konja, da j© udrihal po >Zvezic, je žel veliko odobravanje. To pot g? je pokazalo, da je Kopačeva zvezda zatopila za Pohorjem že pri lanskem ponesrečenem ge-j neralnem štrajku.   Ko so ga navzoči
Zvezarii obsipali z očitanji: prodal si raznoterejše izvršilne uredbe, ki j nas v Trstu, prodati si hotel Jugoela-imajo značaj bodisi administrativ* rijo za milijone laskih lir, fmal si svoje nih. bodisi pravnih uredb. Slednje sodruge v smrt... ga ni nihče branil, so nekako zakonske dopolnitve. Za* sodrogi so se muzali in polagoma iz-kom pogostokrat postavlja le osnov, I muzah na
prepušča
n pogostokrat postavlja le osnov: ! " urotzove nvorane    »e man,
načela, ureditev podrobnosti pa j ™£^J?
,,„ .   Ty - . 'y,   » saralOvsK^ga  sooruga Kr^ti^a.
Uusca upravi. Vse važnejšo too.        '    Pmti.lovansk* nolitiV-a rfn*^-
ke so že v zakonu določene in obse* ga izvršilna uredba le postranske ,določbe. To je običajno pri onih aakonih, ki prepuščajo izdajanje predb državnim upravnim oblast* vom. Včasih pa zakon določa edi* nole predmet uredbe, ne pa tudi onih odredb, ki so potrebne za do* sego   zaželjenega   cilja. Izvršilna
k Protislovanska politika slnžbe-ne Italije. V > Journal n des Debata« piše A. Gauvain o akciii italijanskega zunanjega ministra Dolla Torrette in pravi med drugim, da so imela njegova pogajanja edino svrho, da se nvul-žarska vlarla nikakor ne sme ukloniti arbitraži češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša, Della Torretta fe nasprotnik interesov (*!esko-I slovaške in Jugoslavijo ter hoče vr-
uredba tu nima urediti zgolj po* j m 0fl Jadranskega morja pa do Do idrobnosti m postranskih točk. tem* več mora vsebovati tudi glavne predpise. V to kategorijo spadajo sosebno one uredbe, ki jih naj skle* ne j o samoupravna telesa. Že usta* va sama v svojem Členu 99. poveri oblastni skupščini obširno pravico
dp dajanja uredb o vseh zadevah, . T , Della ToTT^ ^ Dfypolnomli Ea ki spadajo v pnstojnost oblasti dovoljen, ker se mu je posrečilo v vpra-
provincija) kot samoupravnega te* i lrmin Zapadne Ogr-ke preprečiti arbi-lesa. Takih zadev je prav veliko in 1 tražo dr. Beneša, Politika prestiža je so našteti v 4. odstavku člena 96 j ^lo. ki je lahko nevarno ne samo za ustave. Semkaj spodaj o poleg upra? ! Kalijo, ampak tudi za mir v Snednji Ve oblastne imovine in oblastnih fi* [ EvropL_— AIhan«ko^ vprašanja in _za-nanc na pr. oblastna javna dela ka*
nave italijansko »pokroviteljstvom. Nadalje pi?*e Gauvain. da je protokol gre-de albanskih mej po svojem izvoru avstrijski in ne soglaša z londonsko pogodbo, ki je fiksirala albanske m*»-je v prilog Grško in Srbije. Franci'a nima nobenih posebnih intoresov v Albaniji in je za to prepustila to zadevo
kor tudi gradbeni predpisi, skrb za pospeševanje oblastnih pridobitnih j interesov kakor poljedelstva, živi*
deva Zapadne Ogrske sta zopet dva očitna dokumenta pro ti slovanske politike naše >zaveznice< Italije, posredno pa tudi Francije in predvsem Anglije. = Znana resnica. >C">rriere detla
r . . .   .» , j.       , t m   /.Hitna   r*Tsiiicn.  /v »uicio ucwo
noreje, vinogradništva, sadjarstva,   Fera< pige y polemi?nr>m ^ pro-
gozdarstva, rečnega in jezerskega ribarstva, lova, skrb za tehnične kmetiiske izboljšave, skrb za narod* no zdravje v oblasti, skrb za soci* jalne naloge v oblasti, oblastne hu* manitarne naprave, oblastne pro* metne naprave, naprave za ščedenje vzajemno pomoč in zavarovanja itd Iz ravno kar naštetega kataloga ie razvidno, da ustava ne obsega, in tudi podrobnejši zakon, ki bode do* ločil ustroj in pristojnost oblastne samouprave, gotovo ne bode obse*
tifrancoskih demonstracijah v Turinn. Milanu in Benetkah: Niti pri odhodu poslanika BuTowa v letu 1015. niso padli taki insulti, kakor sedaj v teh mestih. Mislimo, da imamo boli&i del naroda na sv>ii strani, ako kličemo: Živela Francija! Italija ie ravno v zadnjem času dosegla več v Parizu, kakor pa pri vsaki drugi vladi. Ne Anglija, ampak Francija nam je pomagala v jadranskem in albanskem vpra-ganjn.
= Minister Spalajkovi! o Madžarski. >Neue Zurieher   Ztg.c priobčuje
samouprave, gotovu uc uuue ouse*   ssi. >iNeue auticdot   ^vg.c   pnoncujo    ok«otiinc^a Kiipuaia.   cmlct ?u pa nc-f$j3QdxobJlQS>$L JtETOGc fiftbfi predtJjlAz^ovor z ministrom Miroslavom Spa- | davno pisali gotovi nemški listi, da je [
lajk^vicem, voditeljem naša delegacije pri ZvBei narodov, ki je izjavil med drugim: Sosedno države bodo smatralo vzpostavitev Karla Habsburškega na Madžarskem za >ca?us belli-r. Madžarska stori najbolje, ako se vda v svo>o usodo in stopi na pot lojalne izvršitve mirovne pogodbe. V tem Oziru naj bi sledila Madž^raka modri politiki Bolgarske pod Stambolijskijevim vodstvom. Izboljšanje odnosajev med Bolgarsko in Jugoslavijo bo prišlo v do-glednem Času na dnevni rod.
sa Slovanski novinarji pri Zveri narodov. Iz 2enere poročajo, da so je češkoslovaškim noviriarjem posrečilo priti v novinarski odbor pri Zvezi na-rxlov. Odbor se je končno odločil, da nora biti v njem tudi zastopnik Slovanov in ker ni 1 >il t-;m noben Rus, so bili sprejeti vsi češkoslovaški novinarji. V tem odboru so poh>e: češkoslovaška tm-stopane Anglija. FraVicijn, ZMinj^ne države, Argcntinija. Švica, Danska, Italija in Kitajska. Jugoslovena seveda ni nobenega!
— Mednarodna novinarska organizacija. Iz Rima poročajo, da je imel direktorij italijanske novinarske organizaciji sejo, na kateri je razpravljal o sklepu pariške organizacija, ki sa protivi udeležbi nemških novinarjev na kongTesu 25. t m. Na predlog predsednika, sanatorja Barrilaia, je direktorij enoglasno sklenil, da sporoči Francozom željo italijanskih novinar|0v, ki so za to. da se izključi iz rnodnar^lna novinarske organizacije vsa politika. Program mednarodne novinarske organizacije na^j vsebuje le strokovno interese.
— Vesfi ia Bolgrarske. Proti sofijskim komunistom. V Sofiji se je osnoval odbor, ki bo predlagal odpust iz službe veeh komunističnih uradnikov, ki javno z?rstopa;*o komunistično jntemacijonnlo. —. Delavski sindikati. 9. oktobra se vrši V Sofiji skupščina zveze delavskih sindlka-t>v. — Proračun sofijske občine. Notranji minister jo potrdil nro-račun sofijske občine. ki znaš a 56,228.144 levov. — Nemčiji n« priznava bolgarskih tehničnih sol. Nemška vlada fe 'obvestila bolgarskega prosvetnega ministra, da so absolventi tehničnih sol v Sofiji in Gabronu ne bxlo sprejemali na nemških višjih tehničnih šolah.
Češkoslovaški Sokoli za Rusi jo. »Vekov« poroča, da je predsecL stvo češkoslovaškega Sokola izda* lo oklic, v katerem opozarja na huma nitarne, gospodarske in politične momente pomožne akcije za stradam jočo Rusijo. Posamezne sokolske župe so nabrale nad četrt milijona kron za podporo rv.skih beguncev in bodo storile svojo slovansko dol* žnost tudi na prs m. lačnemu ruske? mu narodu brez ozira na sedanje 'azrnere.
== Češkoslovaški Sokoli pri Par-dingu. Predsednik Hardinsj je sprejel v daljši avdijenci senatorja K1ofsča in Bileka. ki sta prišla z ostalimi zastopniki češkoslovaškega Sokola na ameriške sokolske slavnosti.
= Nemška propnjranda nroti Franciji. »Journal« ugotavlja, da Nemčija ne poskuša samo dobiti v svoje roke vso šnansko trgovino, temveč da zastruplja tudi javno mnenje Španske. Zlasti dogodki v Severni Afriki so slu?ili nemški propajrandi, da je takoj razširila vesti, da Franci i a podnirs vstaše. Te vesti so nemški agitatoru razširjali t vsemi sredstvi, da M vplivali na javno mnenje Špansko proti interesom Francije. Obenem so nagla-Sali veliko nesrečo, v katem ie zabredla Nemčija, ker jo hoče Francija tmi-čiti z odvzetjem Zgornje Šlc^ije. List energično protestira proti tej propagandi, za katero se skriva nemški kapital ter pravi, da se mora ta propaganda preprečiti z vsemi sredstvi .
= Stinnesova poOtUok >Saturđay Evening Post« prinbčnie ranimiv razgovor svojeza zastopnika s Stinnesom, ki je kategorično izjavit dn Nejnčija ne more plačati reparaciiskih dolgov. Nadalje se je Izrazil, da Je nemogoče uničiti 60mi!*jonskega naroda, ki obstoji Iz samih delavcev. Nemčija hoče delati. Fdina praktična in stalna an-tanta bi bila gospodarska zveza med Zedinienimi drŽavami. Anglijo in Nemčijo. Ta zveza bi bila garancija za gospodarski mir. Kar se tiče Rusije, je vzpostavitev Fvrone odvisna od njenega sodelovanja. Rusije ne more reorganizirati samo en narod, ampak je treb za to skupnega dela Amerike, Anglije in Nemčije. Nemčiia je na to dobro pripravljena, ker pozna naibolj psihologijo in jezik svojih sosedov. — Ta Stinnesova izjava priča, da ne rre Stinnesu toliko za njegove miliiarde, kakor za novo politično orijentacijo, ki jo hoče usiliti svetu s nomočio svojega ogromnega kapitala.   Sicer so pa ne-
politična
Stinnes popolnoma pod uplivom znanih reakcionarnih vsenemških elementov.
= Komunistom na Slovaškem gre slabo. Komunisti v Bratislavi so pričeli tiskati svoje razglase tudi v slovaškem jeziku. Dosedaj so namreč tiskali samo v madžarščini in nemščini, čeprav tvorijo Slovaki dobro tretjino stranke. »Tribuna« pravi, da rnači to polom komunistične stranke, ki skuša z rabo slovaškega jezika obdržati še nadalje Slovake v svojih vrstah.
s Razkol v nemški komunistični stranki. Iz Berlina poročajo, da sta izstopila iz stranke komunistična državna poslanca Daumig in Hoffmann. Skoraj vsi komunistični državni poslanci so izst< ill is komunistične stranko in delujejo j roti sklepom moskovske internacij
=r Konflikt radi Z*p*dne O^rrsko. Kakor doznava ^Politische Korrespon-denz< i.- M^rodajna strani, n.imerava baje madžarska vlada na ta način upoštevati ultimat vslepbelanižke konference, da bo svoje četo in orožni ko cxl-poklieala \z Burske in dno 3. t. m. podpisala zapisnik gleoe predaja te pokrajine pri misiji m«*ozavezniških generalov v SoproniiL Na zadevno vprašanje mifiie modzavezniških ^ on oralov, ali iiOos avstrifski vlada j>oobla-stiti svojega znstoprika v Šoprmju, da podpiSe zapisnik in prrvr.amo Zapadno Madžarsko v avstrijsko posest, jo avstrijska vlft(ii odgovorila, da je po nienom mnenju taka orrdajna formalnost popolnoma iluzornu, dokler je dežela v rokah tolp. Avstrijska vlada se nikakor ne more zadovoljiti s formalno prodafo, ampjik mora nastojati na efektivni izroditvi in na znanih in^stvih, da se Burško res očisti tolp in da se v bodoče zapotovi nemotona posest pokrajine. Zaradi tega no moro avstnj-ska vlada v sedanjih razmerah pooblastiti svojega zastopnika, da padpise protokol, in tudi ni v stanu prevzeti d^ž^le. Pripomnila je. da spričo dejanskih ra^m?r na Madzarskf^m tudi ni pričakovati driigaenega stališča av- j atrijska vlade.
= Program 7od;njenih držav za ; razOTOŽitrcno konferenco v Washing- f tonu. Kakor poroča  »Telesrraphc,    bo j , ameriška vlada   pred'a^ala   na was- ! j hington«ki konferenci nastopno: Teri- | i torijalna integriteta Rusije, svoboden
razvoj ruskih gospodarskih akcij ped ; j upravo velesil, dokler   se Rusija   ne j j opomore. Formalne garancije za teri- '. \ torija^no integriteto    Kitai^ke. Glede j kolonijalnih posestev v Tihem oceanu
se bo razpravljalo najbrž o enakih tr- j j govskih predpravicah za državljane 1 vseh narodnosti. Ameriški prozram se i ne bo naslanjal na angleŠko-iaponsko . : pogodbo. — Pariška izdaja »Nev York I \ Herald a« pa poroča, da bo Francija na j j konferenci prosila Zedinjene države ' [ za formalno vojaško pomoč v slučaiu j j potrebe, ako bi napadla Nemčija fran- ] . coske meje.
= Razorežatveno vprasan'.e in Zve- j \ za narodov. Tr^*:a komisija Zvezo na- j I rodov je z malimi izpieniembami spre- j j jela poročilo o razorožitvi.   Poročilo . \ poudarja, da. se brez Zedinienih držav ! I sr.lošna razorožitev v Nemci;i in Ru- j *i>;i rc roore izVdsti in da volika po-d Drska sila Zedinjenih držav onemo- j ffaČa omejitev oboroževanja na morju, j Res je, de se v Nemčiji deda na razoro- i žitev in da ru?k^ vojska ne tvori ne- | varnosti za pravilno irvežbano 'evrop- , sko Arroar''o. Sodni je čns, da mes^p.a komisija r.vez« narodov predloži ljudstvom tmkreten predlog in da se pod^ vr^me v prid razorožitve obširna pro-pagaifcda.
= Akcljs rs SLatollŠko 'ntemoc:-onalo. Vodja italifanskih klerikalcev don Sturzo se ie v družbi s štirimi drugimi italijanskimi klerikalnimi poslanci te dni mudil v Berlinu in drugih nem-Tkih mestih. Don Sturzo ie izjavil katoliškemu listu »Gerntania«, da je prišel v Nemčijo zato, da se informira o njenem političnem in gospodarskem položaju in da sklene odnošaje s sorodnimi nemškimi strankami v svrho priprave za ustanovitev katoliške inter-nacionale. Sturzo ie rekel, da fe italijanska ljudska stranka prevzela Inicijativo zato, ker se nahaja Italija v položaju posredovalca med zmagoslavnimi in premaganimi državami. Katoliška internacionala ne bo zamkala na-čela narodnosti in domovine. Prvi mednarodni kongres se bo vršil že v februarju 1922. Katoliška internacionala bo politična organizacija in ne versko-cerkvena. Sturzo upa, da bo ta internacionala mogla voditi uspešen boj proti prostoridarstvu in socialistični inter-nacRmali. Glede odnoš^jev med Italijansko vlado in Vatikanom je izjavil, da se obnaša Kvirinal v zadniem Času korektno napram Vatikanu. Čeprav ni medsebojnih službenih odnosajev.
— Razsodba v proeesn preti morilcem Tisze. Sodišče v Budimpešti je obhodilo Keri;a zaradi napeljevanja k umoru na mnrt in G.::rtr.erja zaradi sokrivde pri zločinu umora na 14 let prisilne delavnice. Fenves in Vaajb sta bila opro5*ens..
=t= Boliševtško čete nameravalo napasti Romunijo. Iz Pariza poročajo: Po brzojavki iz Beograda je policija v Sofiji prijela ruskega boljševiškega komisarja in tajnika Trockega Ivana Mitrovana. ko je hotel zapustiti vlak. Pri zasliševanja je iziavil Mitrovan. da so boli še viške čete nameravale koncem avgusta napasti Romuniio, da se polastijo žetve v Resarabiji. Ker pa js b;lo v Besarsbiji koncentriranih mnogo dobro oboroženih romunskih čet, so opustili to namero.
Novi londonski župan. Iz Lon-dma poročajo, da je bil izvoljen za župana. Sir Fame* Batteiej.
Solto! lil Đ3fal?&e.
Maribor 3. oktobra 1921,
Na našem severnem ozemlju smo tekom zadnjih dveh mesecev doživeli dvoje nenavadnih pojavov; skupni javni nastop Sokola in vojc* štva. Prvič je v Središču ob priliki zleta Mariborske župe na splošno presenečenje neinformiranešlt ob* činstva ne le pri formelni parad ampak tudi pri javni telovadbi na-» stopalo tudi vojaštvo. Drugič sedaj v Mariboru ko jc nastopilo vojaštvo pod vodstvom Sokola. Polec strel* skih vaj so se vršile tudi telovadne vaje ozir. tekme. V nedeljo, kakor smo poročali, so so tekme zaključi1* z javno manifestacijo kakor je Maj ribor še ni doživel Sokol in vojak sta korakala po mestu k vel ' i rudi na Tr£u Svobode. Starosta Sokola in poveljniki vojaštva so tu nastopili kot v eno idejo udruženi repn zentanti. Is: a še bujne i ša s'ika pri defiliranju pred državno realko. In krona slike popoldne na travniku pred vojno Tko. In glasno in odločno sta. povedala prof. dr. Pivko ter Bajžclj kot zastopnik starešin* stva Ju^os!. Sokol, Saveza, tla je Sokol prenehal biti rcvolucijonar, ru šilec državnih temeljev — kar je bil pod Avstrijo, da jc s tem rre nehalo tudi sovra&tvo Sokola na« pram vojaštvu, ker sta se oba. So* kol in armada našla v spremenjenih razmerah. Od preje, ko je eden ru* šil, kar je drugi zidal — zdaj treba obema na isti poti z istim: sredstvi samo graditi na temeljih združene zdržave. Naj to inkarnacijo ideje dveh elementov danes vidijo prijatelji in r.eoriiatelii, prvi. da to idejo podpirajo, drugi, da jim bo svarilo, ko vidijo javno pobratim* stvo Sokola in armade.
Proces radi nraora mlElsim Sraš •'m?! Co
— Zagreb, 6 oktobra. (Isvirno.) Pred sodnim stolom se ie danes dopoldne pričel proces proti mizarskemu pomočniku, komunistu ln prisTašu te~ rorist":ne akcije Aliju Alijagiću, atentatorju na ministra Milorada Draško-vića in njegovim tovarišem. Državno pravdnistvo je dvignilo proti atentatorju zelo obširno, nad 100 strani obsc-Kajočo obtožnico zaradi hudodelstva izvršenega tajnega in naročenega umora. Obtožnica obširno slika delovanje teroristične akcije, katero so zasnovat mladi, boljševiških idej prevzeti komunisti, pred vsemi dijak Čolakovie. Ta je prvi o Veliki noči letošnjega leta v Zagreba sprožil idejo o ustanovitvi teroristične organizacije po vzorih ruskih sovjetskih organizacij. Zasnovali so Petrovič. Čolakovič in Lopandić pni atentat na Draškoviča, ker so ca smatrali kot Hvšcsa notranjega ministra za odločnega nasprotnika komunističnemu Ribanju. Drašković je prvi opozarjal vlado na komunistično nevarnost in je bil oče »Obznane«, Ta organizacija je poskušala prvi atentat na ministra Dra^koviča dne 3. maja t. 1. v Beogradu, ko jc minister Draška* vid odhajal od Kolarca. Obtožnica dalje slika delovanje in bi van i? teh teroristov v Zagrebu, opisuje, kako so nameravali atentat z bombami na regenta, a niso imeli prilike ra izvesti, dab'e so ti teroristi imel v šidu sestanek, kier so določili in orjrani''--,1i atentata na Pašiča in Pribičevica, Kukovca in Draškoviča. Iz obširnega rr-atcrijala ie dokazano, da je v Žag ebn obsto^ fala centrala teroristične or^anizacJJe« ki je imela nalosro z atentati in terorizmom razrušiti sedanji obstoj naše države in priromoči komunistični stranki do vlade. Obtoženi so: 1. Nikola Petrovič kot soudeleženec in izvršitelj atentata na ministra rotraniik de! Milorada Draškerlća Dri Koiarcu. Obtoženec Petrovič lakonično m cinično pri-nava srlede do-od;:a pri Kozarcu: »Hotel sem £ra ubiti. -cvolver ie odrekel. Ubiti sem ca hotel, ker it inspirator »Obznane«.
T. soobtoženec Dirmtrre Lopan-dič istotako priznava svojo udeležbo. 3. Rudolf C olako vid, 4 Dimitrije Lopandić in vS. Ah ja A 1 i j a z 1 6 so obtoženi organiziranega atentata na DrasTcoviča v Delnican.
Vsi obtoženci priznavajo d^i.?nie. Ali.iajrić obširno opisuje svoje bivanje v Delnicah in izvršitev umora ministra Draškoviča v delniškem parku.
Naval občinstva k razpravi ie velikanski. Vsa javnost stoji p°d vtisom razprave, ki bo donesla marsikatere zanimivosti o tajni teroristični organizaciji.
ZAVAROVANJE VALUTE.
—d Beograd.   5. oktobra. Oeue-j ralna direkc'ja carin ie izdala ns^edbe i vsem carinarnicam po pokrajinah, po , kateri se ne bo zahtevalo uverieuje in ■ zavarovanje vabite za blasro. ki je bilo natovorjeno ali je brlo ra potu v inozemstvo na dan. ko je novi nravilmk o devizah in   valutah   stopil v veljavo. Kot dokaz bo pri tem postopku slutil . tovorni list v zmislu čl. 16. pravilnika.
i STOJAN PROTIĆ V ZAGREBU.
— Z«?s*reb, 6. okt. ^Izvir.) Da* nes je dospel v Zagreb Stojan Pro-tič z dr. Ivraničem, da vodi pogaja* nja s hrvatskim blokom^
225. štev.
.01.vjvc.NdrU NAKOU-, auc 7. oktobra lazi.
stran 9
narodno gospodarstvo.
— ng Krožeči bankovci v Italiji.
>Barclay3 Bank Reviewc objavlja na* dednjo tabelo o italijanskih krož?čih bankovcih: koncem decembra 1919 16.281 milijonov lir, koncem decembra 1920 19.781 mil ijonov lir, koncem marca 1921 18,764 milijonov lir, koncem maja 1921 18.029 milijonov lir, koncem junija 1901. 18.159 milijonov lir. Razun bankovcev so v Italiji tudi zakladnice v manjših zneskih kot nadomestilo srebrnega denarja. Koncem marca je krojilo teh zakladnic v znesku 2.144,000.000 lir proti 2.143,000.000 lir koncem leta 1920.
— ng Eksportni krediti v Romuniji. Rumunska vlada je stavila rumun-Bkim velebankam predlog, da bi se žitni izvoz kreditiral 8 50 odstotki. Eksportna organizacija obsega približno 100 vagonov žita. Bančni konzorcij je pripravljen, pričeti podrobnejša pogajanja. Pri pogajanjih so zastopane naslednje banke: Marmaroš, Romaneasca. Natiunei, Credit Roman, Chrissoveloni, Commerciala Romana.
— ng Zvišanje cen za cement v Nemčifi. Vsled zvišanja produkcijskih stroškov s d nemške zveze za cement s privoljenjem uradnih mest zopet zvišale svoje prodajne cene. Povprečni pribitek k cenam, ki so bile zadnjikrat 5. julija določene, znaša 146 mark pri 10.000 kg. P^t^mtakem stane v območju severnonemške zveze za cement ome- i njena količina 3616 mark, v območju | rensko - veetfalske   zveze za cement
3426 mark in v območju južno - nemške zveze za cement S709 mark; to zvišanje velja vzvratno za 6klepe od l. septembra dalje. Zvišanje cen za premog, ki ga je za bodočnost pričakovati, se bo zaračunilo pri cenah za cement na ta način, da se bo vsako z\ Uanja cen za premog upoštevalo s 55% pri cenah za cement; istotako se bo ob zvišanja to-vornine, ki bo nastopili 1. oktobra, za-računil primeren pribitek pri cenah za cement. Kupčija je postala živahnejša vsled večje stavbne delavnosti. Včasih so tovarne za cement tako Blabo preskrbljene s premogom, da je mogoče producirati le v omejenem obsegu.
— ng Naknp nemških nmrk v Belgiji. Po poročilih iz Bruslja bo finan-
i minister v prihodnji seji b?lgij3ke zbornice poročal o nemških predlogih glede odkupa 6 milijard mark, ki so ostale po premirju v Belgiji. Nemčija je pripravljena, kupiti 4 miljarde mark po V25 franka za marko. Glevlo ostalih 2 milijard mark še ni sklepa. V Nemčiji so mnenja, da sta bili dve miljardi mark uvoženi iz Nizozemske v Belgijo po povlačenju Nemcev tako, da Nemčija ni obvezana, kupiti tega zneska. Pogoj nakupa je, da oprosti Belgija nemško posest.
— ng Trgovina z valutami na Finskem. Finski državni svet je izdal novo naredbo glede trgovine z valutami. S to naredbo se stavljajo privatne banke glede trgovine s tujimi devizami pod državno kontrolo.
Gospodarske oes*
—g Svinjski sejem v Mariboru dne 30. septembra. Prignalo se je 372 prašičev, 2 kozi. Cene: mladiči 6 do 7 tednov komad SO do 120 K: 4 mesece 3tari 520 do 550; 6 mesecev 540 do 800;
7 mesecev 800 do 900; 8 mesecev 1000 do 1200; 1 leto 1200 do 1420; nad 1 leto 3400 kron.
—g Dohodki carine. Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Dohodki carine v letih 1920/21. so bili sledeči: a) uvoz 499,074.804; b) izvoz 285,6SS.755; c) izredni dohodki 1,549.160 dinr/rjev. Celokupno 786,312.71 dinnarjev. Največje dohodke izkazuje mesec januar: 77,205.854 dinarjev; najmanjše pa mesec julij: 1921: 31.331.534 dinarjev.
—g Nemške lokomotive. Na račun vojne odškodnine bo Nemčija do 15. tm. poslala 25 lokomotiv in 2000 tovornih vagonov.
—g Poročilo o semenih. Trgovina
8 semeni kaže le malo izpremembe. Kupčija poteka mimo, če tudi ne brez vsake živahnosti. Izkušnie, pridobljene vsled nazadovanja v zadnji seziji, povzročajo, da se trgovec ne more odločiti k nakupu; bistveni vzrok pa je tudi nesigurnost na deviznem trgu. Črna detelja nove letine se ponuja doma. Iz Češke, Italije in Francije v tako lepi kakovosti, kot je že davno nismo videli, ker je vsled dolgotrajne solnčne vročine posebno dobro dozorela. Da bi se pa radi tega sklepalo na veliko in dobro letino, bi bilo pač prenagljeno: celo Čehoslovaška, ki je zopet ukinila svoje izvozno prepoved, postavlja na izvoz tako otežkujoče pogoje, da se bo le ta vzdržal samo v omejenem obsegu. Očividno je prepričanje, da pride letošnji pridelek radi velike suše preje do mlatve in da ne bo preostalo za pozneje nikakih zalog. Po vsestranskih poročilih se sploh dozdeva, da ne znaša pridelek nič več kakor eno tretjino do pičle polovice pridelka prejšnjega leta. Glede 1 u -cerne sta Francija in Italija nekoliko popustili v svoiih zahtevah; radi povišanja deviz pa vsled tega ni nastala za našo trgovino nikaka ugodnost. Tudi naša domača lucerna je lepega zrnja ter se obeta večji pridelek kot se le prvotno pričakovalo. Za in-k a r n a t k o, ki se je že posejala, je le malo zanimanja, povpraševanje po travnih semenih pa zelo stanovitno.
— g Izkaz Merkurjeve posredovalnice ▼ LJubljani. Sprejme se: 3 knjigovodji, 1 kontorlst, 2 poslovodja, 9 potnikov, 6 skladiščnikov, 8 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železninske stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki modne In sa'anterijske stroke. 7 kontorlstinj, 6 bla-jrajničark, 14 prodajalk. 11 učencev In 3 učenke. Službe I5če: 3 knjigovodji, 1 korespondenc 13 kontoristov, 7 poslovodii, 1 potnik, 10 skladiščnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 11 pomočnikov špecerijske stroke. 36 kon-torlstlrd, 10 blagalničark. 36 prodajalk, 12 iičencev In 11 učenk. Posredovalnica posluje za delodajalce In člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Cig. trgovce prosimo, da se pri nastav'ja-nju trgovskega In drugeca osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančneje ustreči.
— g Obnovitev trgovskih po«?a5 l**nj z Nemčiio. Kakor doznava »Berliner Tageblatt«, so se trgovska ' dajanja med Nemčiio in Jugosla? " *:o znn"t T-irfppli rine 2. t. ro.
_ g   Nove tržne cene t Mariboru.
Volovske meso I. 22 K. TI. 20 K, Tli. 16 K, Hečle mesto I. 18 K. IT. 16 K. prešičje me-ro 32 K. sa'o 44K. slanina sveza 42—48 K, e: -'-njena 50 K, mast 80—82 K. prekajeno • --o 46—52 K. goveje obistl 20 K, Jetra 10 K. telečla Jetra lf» K, svinjska letra 16, Ms« 20 K. goveje kože 30 K, konlske 350 < 400 K. (komad), piščanec 30—50 K. ko-5 50—60 K. raca 40—50 K, gos 80—100 m. krapi 20- 25 K, belice 12 K. ščuke 25 •i 30 K,  raki   1—2 K,  maslo 80-100 K, mleko 6—7 K, Jajca a—4 K. Jabolka l 1%
II. 10, III. 7 K. če pije 16 K, grozdje 10 do IS K. kostanj liter 16 K. hruške 12—14 K, j pšenica 11 K, rž s.50 K, ječmen 10 K, oves 9 K. proso 9 K, ! oruza 10.50 K, ajda 8 K. fižol 10 K. icCa 12-11 K. moka št 0 18. št 1 17, št 2 16, št. 3 15, št. 4 14. kaša 12 kron.   ješprenj 15 K, koruzna moka 11 K, i ajdova moka I. 18 K,   II. 16 K.   kruh bel i 45 dkg 8 K, črn 50 dkg 7 K. žemlje 5 dkg i 1 K,   seno 620—660 K,   slama 250—360 K, j krompir 4 K, čebula 10 K.
— g Zamenjava starih avstro-ogr-] sirih bankovcev v Dalmaciji. Beograd, 29. septembra (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bila obširna diskusija o zamenjavi starih av6tro-ogr-skih bankovcev v prvi in drugi coni Dalmacija, kateri so bili Italijani izpraznili. Finančni minister je dobil pooblastilo, da izvede v teh dveh conah takojšnjo zamenjavo bankovcev v gospodarsko korist naroda. Zamenjava se izvede po sledečem ključu: a) do 100.000 dinariev v razmerju 1 : 4, b) nad 100.000 dinarjev v razmerju 1 : 6. Državo bo ta način zamenjav? veljal 70 milijonov dinarjev. Za tretjo cono ta relacija ne velja. V tretji coni so namreč Italijani nakopičili velikanske množine vtihotapljenih avstrijskih bankovcev.
—g Novo tovarno za pile sta ustanovila brata Kolenc na Mirni. Podietje je ustanovljeno na solidni podlagi, opremljeno z najmodernejšimi stroji po sistemu srednjeevropskih tovarn te vrste ter so zaposlene v tem podjetju samo strokovne, prvovrstne moči. Poleg izdelovanja pil vseh vrst se bode tovarna pečala tudi z nasekavanjem starih pil na novo ter bode postrežba z ozirom na strojni obrat točna in solidna, kakor bo tudi glede cen tovarna lahko konkurirala z drugimi sličnimi podjetji. Zopet eno novo podjetje, katero nam pripomore do osamosvojitve. Opozarjamo na oorlas.
—g Cene sladkorju in špiritu. Iz
Beograda javljajo: Dne 23. pr. m. se je vršila pri ministrstvu za trgovino in industrijo konferenca tvorničariev sladkorja in Špirita, na kateri se je razpravljalo glede cen in prometa s sladkorjem in špiritom. Sladkorna kampanja je dobra.
—g Izvoz konj. Beograd. 3. oktobra. (Izv.) Ministrski svet ie dovolil izvoz 2000 konj. Orl tega kontingenta odpade na carinarnico v Gevgjeliji 700.
I na Bitolj 400, na Gruž 200 nn Maribor
j 400 in Rakek 300.
—g Trgovinska pogođh.i 7. Ncmci-
I jo. Beograd. S. kot. (Izv.) Včeraj so
; so   pričela pogajanja med našimi in
i nemškimi delecnti glede sklenitve tr-
j govinske pogodbe z Nomčijo.
—g Krompir stalno na trgu. Za
{ stranke, ki kunu-ojo mnnjše množine
j krompirja do 10 k<r. se bo razprodaja!
I dnevno na Vodnikovem trgu od pol 8.
! do 10. ure dopoldne.
—g Mleko za L?nbliano. Mestna
! mlekarna prične poslovati dne 5. t. m.
1 Polnovredni mleko s 3,r>03> maščoba se bo razprodajalo zdaj v sledeči]] podrnž-
! nicfih mestne mlekarne (ki eo hile do sedaj privatne mlekarne): Josipina Brožič. Pred škofijo št. 21. Katarina Pistotnik. Pred škofijo št. 17. Katarina Kozole. Poljanska cesta št. 18. Ivnna Vrh. Kopitarjeva ulica. Ana Cotman, Gradišče št. 10. Antonija Lotrič. Sv. Florijana ulica št. 7. Marija Artl. Kolodvorska cesta št. 159, Franc Svetel. Tržaška cesta št. 5. Tosinina Eržen, Kongresni trg št. 19. Marija Meglic, Sodna i;lion. Nove podružnice se bodo še ustanovile. Vse stranke, ki želijo, das e jim mleko donaša v plombiranih mlečnih steklenicah na dom. naj to takoj pismeno javiio na mestno tržno nadzorstvo, magistrat, ali pa v ena izmed podružnic mestne mlekarne v Ljubljani.    Mleko se bo donašalo po želji ob
j vsaki uri. Vsi javni in privatni znvo-
1 di ter restavracije naj na roče mleko direktno v mestni mlekarni. Vojaška ulica Št. 10 (pri belgii<=ki vojašnici). Vsi   pogoji   glede    dobavliania *e
j akceptirajo.
GledalISCe.
Požar strasti
Režiser mora na odru seveda živahnost primerno zaokrožiti. Če pa sam igra eno glavnih vlog. nima časa za taka važne momente.
Seveda — kdo naj bi bil prevzel Rogozovega Guš3, Če ne ravno Rogozf Je danes — izvzemši Putjato — naš najboljši igrale*3- Njegov moški, včasih nosljajoči in malo hripavi organ ie zlasti za intrigante zelo primeren. Gulo si lahko mislimo tudi drugačnega, bolj primitivnega v vrifinjosti, a ploščatim n^som, debelimi ustnama, z opičje oblikovano čeljustjo (prognatlzem), debelimi loki nad očmi kratko ostriženimi lf^mi, ki pričenjajo sk >ro pri obr-vih. A tudi Rogozav rdečebradi Gu&a z Ostrim profilom fe mogoč. Igral je, kakor zna take vloge med našimi ia Rogoz igrati.
Tudi drugi eo svojo stvar dobro nn*tudirali; celo D^nil^ ni preveč su-flrrja na uše^a vlekel. Njegov Ilarija je bil vobče prav dober. Le v prvem dejanju sem se bal, da bo igral mimo vloge, ker bil je preveč koleričen in kdor igre ni že preje videl ali bral, ie moral misliti, da je ta Ilarija svojeglaven kmet. ki se za vsako ceno tožari. Moral bi bil že izpočetka govoriti bolj v vda-noumerjenern tonu, pripovedovati krivico, ki mu jo Guša dela na polju, z resignacijo, ne z iezo. Potem sele bi bilo prav vidno, da se jo le v skrajni stiski odločil za to, naj reši sodnija, česar z Gušo absolutno ni mogoče mirno poravnati. V poznejši igri pa se je Danilo prav dobro razvil ▼ pesnikovem smislu.
Ilarjjevega sjna Iljo je igral Dre-novec primerno in dostojno: vloga nima nič zanimivega in hvaležnega. Bivši dijak Mirko, ki so je iz ljubezni do grude zopet pokmetil. je bil Peček. Prvikrat sem spoznal, da zna Peček tudi počasi govoriti in to me ie razveselilo. Malo več karaterjzacij© bi bil smel še dati tej vlogi: premajhen je bil razloček od navadnega kmetskoga fanta. Mirka smatrajo vsi vaščani za nekaj višjega, ker jo študiran človek. Sen-tence govori včasjh, a so se premalo podcrtavale. Besedo volk (izgovorjeno vouk) se je pa sljšalo le >ou«, dasi je važna, ker Mirkov odgovor na Gušino vprašanje, kdo ima prav (Mirko se izmakne jn pravi: >Volk- narava.. .< v gozdu namreč tuli volk), naj nrm ozna-Ča  vse mišljenje tega naturfjlozofeu
Gušinovega sina Ado je i<rral Ga-borščik jako dobro, bil je epetn podoben na vnanje in ravnotako po obnašanju. Le če bi se kdaj naučil govoriti slovensko, namesto primorsko. Gaber-ščik je zaklet sovražnik vokalov, posebno če se vzburi; rmpmprr... mu teče govorica in s tem si skvarj včasih marsjkak dober moment. Oton Zupančič, čujem, se zelo trudi s tem, da nauči naše igralce govoHtj. A žanje baje malo uspeha. Med tistimi kmetj, ki so takoj izpočetka bfii na odru, ie bil tudi oni igralec — žal, da ne vem, katero jme imel je v igrj, da bi dognal, kako se sicer piše — ki jo zavija tako grozno po ljubljansko in skozi goltanec.
Pjjanega gozdarja je igral Grego-rin s potrebno zarobljenostjo. Tud} druge manjše vloge, n. pr. sodnik (Ze-leznik), notar (Lipah), gozdni čuvaj Ločnik, slepec (Kovic) itd so bjle dobro alf vsaj dostojno zasađene.
Med ženskami je bila daleko najboljša Borštnikova ket žena dobrega Ilarije. Ona edina je prjhajala hrvat^ skemu avtorju in lokalnemu koloritu igre (Slavonjja) naproti s tem, da Je govorila sicer čjsto slovenščino, vendar v onem širokem. zavija?očem tonu, ki je lasten Hrvatu in Srbu. Ima slavne spomjne na zagrebški oder in njen hrvatskj angažman je gotovo sovzrok, da zna tudi na slovenskem odru igrati hrvatsko kmetico.
Sploh sem si ves čas mislil, kako fe škoda za hrvaščino, da je odpadla. Igra se v izvirniku krasno čita. Če zabriše že dobra, polna slovenščjna kolorit te igre. kaj šele slovenščina nekaterih naših igralcev in njih brezreso-nančno, plosko govorjenje. Al j ne bo nobenega izhoda iz te nekultutivjra-nosti glasu? Nikdar? Za 40 let že jaz vem. da je vedno ista; s par izjemami — Borštnjk. Verovšek jn še kateri. Vse drugo pa kakor takozvane neme gosli, t j. čez desko brez resonančne Votline napete strune. Ne očitam osebno, le stvarno; sal igralci niso krivi, da njso naši j doma nobene Šole za take stvari. Opozarjam le, proseč, naj si vsak skuša popraviti sam, kar mu je se mogoče.
Prav dobra jo bila tudi ciganka Ju-vanove. Epizodna vloga. Gospe Danilov j pripadajo večkrat jokave vloge nesrečnih žen. £cno Guše, terorizirano od moža in sira. je igrala p prjmer-nimi rekviziti solznosti in ganljivega tarnanja. Ni to vedno posebno hvaležno, ker zmuči poslušalca in gre na živce. Dobro zna Danilova te stvari, a rajši jo gledam v drugjh vlogah; v >Bobrovem kožuhuc sem si mislil: Bolje jn verjetneje ne M igrala vloge navihane nazvi - poštenjakjnje nobena igralka v E\ropi. Če bi znal Gerhart Hanntmann slovensko, bi imel rad, da M Danjlovo vjdel v oni vlogi. Edino, kar mi v Kosorievi igri ni bilo od Danilove ljubo, ie bil njen zakrjk, k*> je zagledala zadavljenega moža. Ko se mu je počasf bližala, tresoča se, sem si matematično izračunal: Ko bo čisto pri njem. bo pa (iblfsratno) zakričala. (Oh, da bi vsaj ne!) Tn je zakričala. To Je Kokor sicer predpisal v igri. toda — preobjčajno je že na odru za take prilike in nobeno nasilje bi ne bilo. če bi igralka svojo prepndenost izjemoma označila mani >objčajno«,   a vendar
pretresu joče. Hralabogu,   da nI avtor
Predpisal, naj zakriči Mara še hujše, o zagleda tudi zadavljenega sina. Mož to je brutaliziral. sjn edlneo je materi ponujal batine — no, žalost nad smrtjo dveh takih »o da že tudi drugače Izraziti.
Nevesto Ruio Je igrala gospodična
Danilova, Imela je le en večll prizor, In tcg;i je dostojno opravila Za ta prizor, Kjer opsuje svojega obrekovalca,
bi bilo tr?i-ft igralk^, k\ ima več tragičnih akcentov.
Oj^^rfffm še n:\ to, dn je gledali-šče premajhno za tako močno vporab-Ijanje glasov, kakor se vč*«ih vtM. Tudi Rogoz je bil včasih preglasen afektu. Fljša tega ne prenese in bole ušesa. Nasprotno se pa navadna govorica včasih izgubi v nejasnost. Menda je avditorjj prekratek za širino odra in akustjka ni povsem dobra.
Kdor bo tole čitnl in iz tega nemara posnemal, da se je «labo igrala, me pa ni pojmjl. Igralo se je dovoli zaokroženo, z vidnim vr«eljem in pridno študir-",.<">. Neskladnosti, o katerih sem govoril, leže najbolj v zgodovini in postanku vsega našeca Igralstva in se bodo poizgubile polhoma. Mora s* pa nanje kazati, da jim ijrralH ne ostanejo večno zvestj in jih občjnstvo no smatra za neizvežbnno zlo, ki spada h gledališču kakor blato k deževnemu vremenu. M. Z.
Letošnja operna sezona v Ljubljani se je pričela z mpkim delom, O vsebini opere in glaebenem stališču nje komponista Musorgskega in nja pred'dlavca in instrumentatorja Rimskega - Korsa-kova eo naši dnevniki in Gledališki list izčrpno poročali pred prvo predstavo. Želeti bi le še bilo, da bi ee za operno sezono zanimale še na£e trgovine s muzikalijami ter preskrbele o pravem času vsaj klavirske prireditve oper, ki so na vzporedu. Glasbenikom in učencem konservatoriia. bi bile gotovo dobrodošle.
Pri pultu »e bil g. Rukavina, režiser g. B. P u t j a t a. Opera je skrbno pripravljena v vsakem o zini, vendar je videti v kretnjah naroda, zlasti v nekaterih slikah nekaj lesenega, mar rijonetnega, N. pr. beg Griške in vse1 kar je z njim v zvezi, Je nenaravno neresničen. Prva slika je premalo resna, preveč svetla. Spominjam se prve slike v municipalnern gledališču v Trstu, kjer so dajali >B. Godunova< v resnici vzorno, ki je bila v polutemi in je morda zaradi tega vplivala globje. Sploh je ves prvi del, oziroma prvi večer (4 slike), bil nekam mrtev, medel, česar je seveda nemalo kriva opera sama. Običajno se >B. Godunov« ne trga na dvoje, kar je v mnogih ozirih zlasti za publiko neprijetno, n. pr. dvakratna vstopnina, strgano dejanje, zmanjšano zanimanje pO prvem delu itd. Lahko se da opera v enem mahu; treba le okrajšati sila dolge pavze, izpustiti morda brezpomembno sličico z Marino in ženskim zborom, pospešiti semtertja tek dejanja, pa bi se vse končalo najkae-neje v štirih urah.
Oprema opere fe kar najrazkošnej-ša. Novi kostumi, nove dekoracije in kar je še zraven. Vse krasno, bogato! Pa tudi no stane menda mnogo menj od pol milijona, kar najbrž ni rx> naših žepih. Sodeč po napol prazni hiši se je naše občinstvo silno ohladilo. Ali nima smisla za resne prireditve, ali pa Je more. dokaj visoke cene prostorov. Vsekakor zasluži >B. Godunov< živejšega zanimanja.
V pevskem Oziru moramo biti zadovoljni. Glavnih vlog v operi pravzaprav ni. Vse so skoro enakovredne, najvažnejši bi bil še zbor, ki fa pa pri prvi predstavi bil večkrat nesiguren. Upoštevati pa moramo zares izredno težke zbore in prvo vprizoritev. Priporočal bi zboru naravnejše kretnje, kakor že omenjeno. Ogibati se treba tudi pretiravanja in karikiranja.
G. L e v a r me je zadovoljil povsem. Zdržan ▼ petju, naraven povsodi, resničen Boris Godunov. Zelo dober je Pimen (g. Z a t h e y). Nov za naš oder je g. S o vi 1 s k i (Sujski). Kaže se, da smo ž njim pridobili za tenorske partije krepko moč. G. Kovač (Grlgori j Otrepjev) Je najboljši v parku Sando-mirskega gradu, drugje pa mu vloga ne pripušča, da bi se razmahnil, razvil. Blaznik (g. Trbuhovič) je svojo vlogo pogodil izvrstno; Zupan in M oh o r i č (Varlaam in Misajll) pa naf bi bila bolj surova, groba, zlasti Zupan mora biti silnejši. On rad menja značaj svojega glasu, kar tu ni na mestu. In zopet nastane vprašanje: bi v ali bil? Zlasti se to občuti pri petju. Predvsem treba doslednosti. Če pojo tako solisti, naj poje še zbor! Telesnemu bojarju, Svodckemu in Černj^kovskemu ni kaj posebnega reči. Gna. Thierryjeva (Marina) je prekrasna moč, skoroda nenadomestljiva sila našega v ženskem pevskem materijalu sicer bolj skromnega odra. Nove so menda Kalouškova, K al ino va In SmolenskaJ* (Fjodor, Kasnila in dojilja), o katerih vsled neznatnih vlog ne morem še ničesar reči. Slika ▼ Borisovem domu Je bila živahna, sicer nekoliko temna, zabrisana, vendar vobče zadovoljna.
V sandomirskem parku se je luna začela mrzlično tresti, nakar je nenadoma izdihnila« sicer pa moram osvet-ljenje na odru pohvaliti.
Orkester, čegar lesena in kovinska pihala so izvrstna, fe na nekaterih mestih prešerno predonel pevce, kar gotovo ni greh Rimskega - Korsakova, najboljšega, ne samo slovanskega, nego svetovnega instrumentatorja in Oper" nega komponista. V splošnem pa se nad orkestrom in dirigentom nikakor
ne moreni pritoflti. nasprotno t želel bi enake sigurnosti, plastične izrazitosti tem, skrbne idealne itd. vsekdar. Mesto kovinskih plošč, ali celo najnižjih tonov klavirja treba nabaviti ugla« šene kovinske votle palice, kar bi dalo n. pr. nad vse originalnemu zvonjenju pri kronanju Borisa itd. kra/snejšo, sifc nejšo barvo. — &
Drž. investicijsko posojilo.
PodptsoDanle drlaonega posojila.
Mnofjo denarnih zavodov je na* prosilo finančno ministrstvo, naj so jim dovoli še nadalino podpisovanje državnega posojila, ker vsled obilice podpisov še niso mogli končati svojeca posla. Tinačno ministrstvo je tej Droi* nji ugodilo in dovolilo, da so more vr-< Siti podpisovanje posojila do vključno 15. t. m.
O pomenu in potrebi teca posojila se ie pisalo že toliko, da je vsakemu znana njegova svrha. Z zadovoljstvom se more konstatirati.da je investicijsko posojilo v zadnjih dneh našlo vedno več umevanja. To je uzadovoljiva Činjenica in znak treznega razumevanja dolžnosti napram državi. Po dosedanjih rezultatih, ki so znani sindikata denarnih zavodov, se moro reči, da je podpisovanje približno uzadovoljivo* Definitivni rezultati se bodo moeli raz«* glasiti šo le po 20. t. m.
Denarni zavodi, pri katerih s<3 vrti podpisovanje državnega posojila, naj čim preje zaključijo ŽurnaJo podpisov do 30. septembra in naj jih takoj 00JU ljelo sindikatu.
PODPISUJTE DRŽAVNO POSO« JILOI
V Srbiji se dobro ravedajo, ka^ je lastna narodna država, zato tek* mu jej o trgovci, podjetniki, p rivati niki in društva v tom, kdo bi pod« pisal večjo svoto za državno poso> jilo. Do 1. t m. je sama Srbija podi pisala okroglo pol miljarde kron državnega posojila. Pri nas si ljudje še niso na jasnem kaj pomen j a zay nje narodna država, zato tudi p A nas še ni tako rasvita požrtvovalt nost za državo in njene potrebe^ kakor v Srbiji. Zato tudi podpisi za državno posojilo niso pri nas takg zadovoljivi, kakor v Srbiji/cepra^ je v zadnjem času opažati razvese* ljivo dejstvo, da se je tudi žo v tem4 oziru mnogo preukrenilo na bolj Priznati moramo, da so se tudi p nas podpisale prav izdatne Svote da so se v tem oziru v prav lepi lu pokazali zlasti srednji stanovj« J?og samo pa med podpisovateljf državi nenega posojila podjetja fn liudL ki imajo milijonske dohodke in kal terim je prav Jugoslavija pomagat Ia k blagostanju. Te pozivamo, da store svojo državljansko dolžnosti Pri tem jih opozarjamo, da beležj naše časopisje vse tiste, ki so se glei de posojila odzvali pozivu drž a vej, ko bo pa zaključeno podpisovanje; bomo pa objavili tudi one, ki sej ostali gluhi na poziv domovine, daj si žive v razkošju ln izobilju ter razj polagajo z milijoni Glede teh bol mo predlagali, da se jih drŽava dobi ro zapomni za slučaj, ko bo^o iska^ li njene podpore in pomoči. Kdo* sedaj ne pozna države, ne more zaf htevati, da bi ga\ poznala drŽava takrat, kadar fo b6 potreboval.
— Napredna akademsko omlaj dina za državno posojila Napredne akademsko društvo »Jadran« jfl podpisalo 4000 K 7% državnega ini vesticijskejja posojila. Družjtvo ju) goslovanskih tehnikov v Ljubljari pa 10.000 K,
— Split za državo. Mesto Splif in okolica sta podpisala do 1» t m^ nad 20 milijonov kron drJIavnega investicijskega posojila.
— Oficirski zbor dravskega ari tilerljskega polka je podpisal 23 ti soč dinarjev državnega posojila.
Zbirajte znamke
Jugoslovensko Matico!
Darila
— I« Sentpotorskih ^ilmfnifi Dražbe sv. CM. Pišejo nam? Deputaci* Ja- Sentpeterskih podružnio družbo svs CM., obstoječa ia predsednice žensk« podružnice ge. Mihaele Segove in pod> predsednice ge. Lud viko ve ter predi sednika moške podružnico g. V. Kohis nsanna je izročila g. ministru, kraljeve* mu namestniku Ivanu Hrfbarjtl povodom njegovo 701etnice pri ceetifr n"ern sprejemu diplomo 70. kamnov te družbe. — Poleg že objavlfenih daril so nadalje darovali za jubilejne kamne dr, Tavčarjeve in Ivan Hribarjeve 8000 kron Contr. vnovčevalnica %% živino d<i 400 kron: Tvrdka Gričar Se Me4č, P. Magdič, lesotržec Medic, Janko Predo-vič, Bogdan Pupovac ln Slovenska banka. Po 200 kron: major Col ari 5, Fran Derenda, E. Gahrenja, C. Hae mann, J. Kete, Kmet & Komp., Julii* Meinl d. d., Rosmann & Tschurn, Ar* ton Skof, Hinko gtancer in Josip Turk Med nabirateljicami in nablratelji je nabrala največ prispevkov od ženske podružnice ga. Kržmančeva (13.850 K), od moške podružnico pa g. Robrmann (23.400 K). Živeli ti vzgledni podru*, nioil .j
/
stran. 4.
— Vprašanje medicinske fakultete 9- Lfublja.ii. Dodatno k včerajšnji naši vesti *o ukinjanju medicinske fakultete v Ljubljani -smo prejeli potom Ljubljanskega dopisnega urada poročilo, da je ministrski svet pri razpravi o proračunu ministrstva presvete digkutiral tudi vprašanje o zmanjšanju števila fakultet. Poroči^ pravi med drugim, da se je v vladi pokazalo razpoloženje, da za zdaj ne otvori fo 3 medicinske fakultete, ker bi njihovi izdatki znašali toliko, da bi se proračun prosvetnega ministrstva ne mogel zmanjšati. Zato misli vlada, da bi obdržala samo eno medicinsko fakulteto, in ker s© smatra, da je medicinska fakultata v Zagrebu za to najbolj pripravna, se bo obdržala, do-š i m 6e bosta fakulteti v Beogradu in Ljubljani ukinili. Kakor nam danes javlja nas beogradski dopisnik, to vprašanje še ni definitivno rešeno.
— Dr. Mihajlo Pupin v Ljubljani. Znani naš učenjak, glasoviti elektrotehnik g. dr. Mihajlo Pupin, profesor na kolumbijskem vseučilišču v New Yorku. prispe te dni na povratku v Ameriko v Ljubljano. V pismu, ki ga je poslal svojemu prijateiiu pravi: »Nikoli še nisem bil v Ljubljani, a srce mi želi, da jo vidim.« Dr. Pupin bo prenočil v Ljubljani, si ogledal ljubljanske znamenitosti ter odide potem preko Kranja^ na Bled, kjer je bil nedavno tega izvoljen za častnega občana. Vest. da ga je Bled izbral za svojega Častnega občana, ga je silno obradovala. V pismu prijatelju piše o tem takole: »Telegram, s katerim sem bil obveščen, da me je Bled izbral za častnega občana, me je silno razveselil, ker mi ta novost dokazuje, da me vsaj nekdo v Sloveniji ima rad, kakor jaz ljubim vso Slovenijo ln kakor sem jo imel rad vsekdar. Čutil sem se kot mladenlč.ki je ob koncu koncev In po dolgem čakanju dobil ljubavno pismo od dekleta, v katero se je zaljubil, katera mu pa ni nikoli Dokazala, da tudi ona deli ona nežna Čustva, ki njemu napolnjujejo srce in dušo.« Kdo je dr. Mihajlo Pupin in zakaj ga je izbral Bled za svojega častnega občana? Dr. Mihajlo Pupin je tovariš in prijatelj bivšega predsednika Združenih držav iVVilsona. Kot tak si je pridobil velike zasluge za našo narodno stvar pri mirovnih pogajanjih v Parizu. On je bil tisti, ki je neprestano vplival na Wilso-na, da se je zavzemal za Jugoslovene. Znano je, da so Italijani pri mirovnih pogajanjih zahtevali zase tudi Bleško kotlino. Da je niso dobili, je zasluga tir. Pupina, ki je pregovoril \Vilsona, &a se je z vso enereijo uprl tel zahte-
£- Da Je danes Prekmurje naše, Je tašto nemala Pupinova zasluga. Ako smo prav informirani, je pod Pupino-ivim vplivom ameriška delegacija na mirovni konferenci predlagala, da naj ^Jugoslavija Koroško okupira in upravlja 8 let in šele po preteku te dobe bi »e naj na Koroškem vršil plebiscit. Zakaj je ta predlog, Id je za nas gotovo ugoden, propadel, nam ni znano. 'Vsekakor si je dr. Pupin ne samo kot učenjak svetovnega glasu, marveč tudi kot politik pridobil za naš narod neprecenljive zasluge,zato ga že vnaprej ob njegovem prihodu v Ljubljano in Slovenijo iskreno pozdravljamo,
— Zahvala. Vsem, ki so se me o priliki molih dveh štiridesetletnic Spominjali kakorkoli ter mi ustno ali pismeno čestitali se najskre* nejše zahvaljujem.       Janko Drol,
— Prvi slovenski Župan v Breži-eah. Iz Brežic nam pišejo: Boj radi občinskih volitev je končan. Vsi sloji * meščanstva so se odzvali narodnemu klicu ter volili po vrsti slovenske someščane. Iz svoje srede so si izvolili za župana g. dr. Josipa Z d o 1 š k a , moža kremenitega, narodnega značaja, ki si je v kratki dobi pridobil srca •vseh slojev. Vladni komisar g. dr. Vidmar je zaobljubil prvo slovensko občinsko staresinstv6. S krepkimi in navdušenimi besedami ]q opozarjal nove odbornike na žalostno preteklost mesta Lrežio v narodnem oziru, ter Jih pozval, da Častno in dosledno varujejo sedanji narodni značaj, v čast ln korist ii e le ožjemu meščanstvu, temveč vsi nali domovini. — Za soboto dne 1. oktobra je bila napovedana prva občinska seja. Mesto je bilo v zastavah. Ob pol 8. se je ob sviranju sokolske fanfare iz Krškega pod vodstvom brata Joška Pfeiferjc napotilo meščanstvo v številnem sprevodu z lampijončki in hakljadami pred mestno hišo. Vrli pevski zbor iz Dobove pod vodstvom g. Vadnjala je zapel pozdravno pesem: ^Slovenec, Srb, Hrvat«, nakar je g. TJmek v imenu slovenskega meščanstva pozdravil prvega slovenskega župana g. dr. Josipa Zdolška, Gospod župan se je z balkona občinske hi&3 zbranemu občinstvu zshValil za izkazano mu čast in zaupanje ter zagotavlfAl, da hoče s novoizvoljenim starešinstvom na čelu mesta Brežic storiti vse, da so oddolži izkazanemu zaupanju. Izvajanj em g. župana so sledili gromoviti Zdravo- in Živio - klici; sokolska fanfara ie zaigrala narodne himne, Dobo vČani pa so zapeli >TJboj«. Mea velikim navdušenjem se jo pomikal sprevod okoli po mestu do Narodnega doma, kjer je prijateljski sestanek meščanov in okoličanov zaključil lepo in pomembno slavje. Omeniti moramo, da ste je slavlja udeležil še Sokol Brežice z naraščajem, požarna braniba z načelnikom g. Poljanškom, deputacije w>
Dnevne oesff.
v Ljubljani. 5. oktobra 1921.
in Čatež. Salonski orkestar pod vodstvom velezaalužnega g. kanonika Me« šička jo skrbel pri prijateljskem ee* stanku za lep večer.
— Is Krškega, Notar Hubert Z a -v r 6 n 1 k, dosedaj v Višnji gori, fe a 1. oktobrom prjčel poslovati na novem službenem mostu v Krškem.
— Signaliziranje požarov v ljubljanskem mevtu. Mestni občini ee le posrečilo dobiti od vojaške uprave dva topa, e katerima se bodo oznanfevali požari v ljubljanskem pomeriju. Ker je bilo topa v ta namen posebej prirediti, jo preteklo dalj časa, da ee je tb izvršilo. Od petka naprej pa bo požarni čuvaj na ljubljanskem gradu a topovskimi streli naznanjal požar in sicer bo oznanil požar v Spodnji Biški ali na Barju z enkratnim topovskim strelom, v ostaljh delih mesta pa z dvakratnim, kar naj občinstvi blagohotno vzame v znanje. V petek po pol dno mod 13. in 14. se bo vršilo poskusno streljanje, na kar občinstvo še poso-boj opozarjamo, da se ne bo begalo.
—i Veseljadenjc. Ze lansko leto smo bili proti brezumnemu veeelja-čeuju, kf sa fe razpaslo po Ljubljani. Mislili smo, da se bodo let\s ljudje, ko jo draginja prikipola do vrhunca, vsaj nekoliko iztreznili. Motili smo se. Zopet se nam napovedujejo na vseh koncih in krajih zabave in pleai. kakor da M ljudje živelj od plo3a in zabave, a ne od dela. No moremo odobravati predvsem, da naša mladina, čim se je pričel šolski pouk, že misij na zabavo in plese. Včasih je Ljubljana plesalo samo v prodpustu, danes pa s*> nam napovedujejo po vrsti plesne zabave ie v oktobru, ki bodo trajale, kakor lani, nemara do maja in junjia. Kako trpi pri tem šolski nouk. koliko denarja so pri tem potroši, vedo samo učitelji, profesorji in roditelji. Umestno bj torej bilo, da proti temu brezumnemu ve-seljačenju z vso energiio nastopijo v prvi vretl vsi ti faktorji. Priporočamo mladjni, da se zabava in išče razvedrila, odločno pa •smo proti temu, da bi bila zabava najvišu cilj, kateremu bi bj-lo podrejeno vse drugo — tudi delo. Ne, najprej delo. potem zabava! Neaore-stano tožimo, da nas čaka silno delb, ako hočemo osvoboditi   svoje  podi ar
»slovenski narod*,
Uuc 7. oktobra i92i.
stev. 25».
stavbne družb©, kjer ee a) rtepektiral
regul&čni načrt za Ljubljano in pustilo zgraditi ob te] cesti pritlično poslopje (Akademski dom), ki ne spada tja,
«— Privatna •traofta, ki so dne 28.
septembra t 1. prenočile jugoslovenske profesorje, sa prosijo, da se v 6 vrh o poravnave računov zglasijo v petek, 7. oktobra od 2. do 4. popoldne v govorilnici I. drž. gimnazije (Tomanova Ulica).
— šentjakobska napredna javne ljudska knjižnica izposoja vsak delavnik od pol 6. do po! 8. zvečer Vožarski pot 2, koncem Florijanske ulice, električno postajališč, najlepše slovenske, srbohrvatske. češke, ruske, nemške, italijanske, francoske in angleške knjige. Vstop vsaki-nitir prost.
— Posnemanja ia priznanja vredno. G. Certalič Orj^lav, trgovec v Lju-lljani na Sv. Petra c. 33 \e podpisal 3 tuvn.iOva.lne polico vsako po K 50 uOO in sicer v korist Sokolu 1, Sokolu II in Juguslovenski Matici. Ta re» rodoljuben čin gosp. ^ertaliča priporočamo vnem premožnejšim slojem v posnemanje.
— Poroka. V Mariboru se je poročil dne 1. t. m. g. dr. Vekoelav Vrfti«? iz Gradca z gdč. Slavico JankoviČevo, hčerko tamošnjega zdravnika in biv-8ega ministra gda. dr. Franja Janko-viča. Bilo srečno.
— Trgatev na Slov. Stajerjn je žo teden dni v polnem tiru, vinske gorico odmevajo vesolja in vriskanja, težki tovori že vozarijo sladko novino v kleti vinskih trgovcev v mesta, splošna zadovoljnost gledo sladkobe (do 20* in še čez), kvaliteta kakor je žo kmalu ne pomnijo, nezadovoljiva pa jo kvantiteta — vzrok predolga suša, cone: 20—25 K po gostilnah 36—40 K, nihcs jih ni določil, prišle so kar same. So pa tudi vinorodni kraji, kjer so točn, 6uša in peronospora vničlli vso veselje do trgatve in do — cen.
— Nakup telefonskih aparatov. Ministrstvo aa pošto in brzojav jo •sklenilo nakupiti večfa Število telefonskih aparaiov za vso državo. Potreba nabavo telefonskih aparatov ss čimda-1 jo bolj občuti, zlasti radi pomanjkanja prometnih sredstev. Samo v Beogradu in Zagrebu je 4 do 5000 zabeleženih predplačnikov, ki so radi pomanjkanja aparatov no morojo vključiti r telefon-ko omrežje.    Ministrstvo za pošto in
mijena brate onkraj avstriiskih' in i te- I *r™?Z. *2 »^^o pristojbino na 2000
Hjanskih mej. Ali bomo te osvobodili 3 plesi in zabavami? Pač ramo s truda-polnira in požrtovalnjm delom! Zato je pač naravnost Čudno, da otvaria kolo letošnjih ple.«i.>v že v oktobru baš primorska mladina, o kateri bi pričakovali pač nekoliko več smisla za obu-oen nač narodni položaj. Koroton jn Primorja fečita pod težkim tujim jarmom, naša mladina pa pleše in veseljaci, mesto da bi delala in se pripravljala, da izbavi to na5o zemljo izpod tujčeve pete! Kam plovemo?
— Dogovor irlede telefona med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Iz Beograda JBvl^alo: Po dogovoru, sklenjenem med Češkoslovaško in Jugoslavi-
kojatva Baihenbnr^ JfeHso. gžBaj^MLlJteL J*
pasu 14*50 dinarjev, v drugem 18*50 di- } narjev. Za sed&i je dovoljen telefonski promet 3 Češkoslovaško samo med poeta jama Ljubljana in Zagreb. Ko bodo dovršena dela na telefonski progi, ki vodi preko Madžarske, bodo dovoljeni telefonski razgovori tudi med Beogradom in Češkoslovaškimi telefonskimi postajami.
— Brzojavne in telefonske, pristojbine v inozemskem prometu. S 1. oktobrom t. 1. je kot enakovrednost franku določenih 6 dinarjev ali 24 kron. Od teg'a dne naprej fe torej plačevati pri vseh inozomskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali dol franka hkratni znesek v dinarskih, oziroma Štirindvajeet-kratni znesek v kronski veljavi. — Brzojavne pristojbine v >Pri.stojbeni-ku za inozemstvoc (Služb, list 18/1921) bo od L oktobra t. 1. naprej treba pomnožiti s 24, da dobimo pristojbino v kroniki veljavi. Pristojbina za Avstri« jo, Italijo in Madžarsko je torej 18 cent. = 1-08 din. — 4'32 kron, za Oehoslova-čko in Nemčijo 25 cent, = 1*50 din. — G kron od besedo itd. — Telefonski pogovori: Ljubljana - Praga 3'50 Fr. = 21 din. = 84 kron; Maribor - Graz, Ptuj - Graz 2 fr. = 12 din. — 48 kron, Celje - Graz, Zidani most - Graz 3 fr. =: 18 din. — 72 kron; Ljubljana - Graz, Maribor - Wien, Zidani most - Wien, Celfe - Wien, Ptuj - Wien 5 fr. = 30 din. = 120 kron. Ljubljana - vVien 8 fr. — 36 din. r- 144 kron za enoto pogovora.
— Državna trgovska akademija v
Ljubljani. Pouk v I. letniku trg. akademije so prične v petek, dne 7. oktobra ob 8. uri zjutraj. (V poslopju tehniško srednje Šore, II. nadstropje levo"). Početak poduka v II. letniku, ter pri-cet«*k predavani na abl turi j en takem tečaju bo razglašen pozneje v listih. Ravnateljstvo.
— StavbiSca v mesto. Izmen1 večjih' stavbiSč. ki leža Se odprta v sredini mesta, je omeniti pred vsem ono kmetske posojilnice za ljubljansko okolico, ki leži ob Dunajski cesti in parcele J. Se1ovin& ter ZeechkoviK ded5Čev ob MikloSičevl cesti. Kak*>r eujemo, nodo zadnji dve stavbiSM kupili zavodi »začasni pokojninski zavod za nameSČen-coc, >Delavsk& zavarovalnica zoper nezgoden ter >Okrajna bolni8ks> blagajna«, kri si nameravajo zgraditi na tem prostoru skupno poslopje za svoje urade. MikloSiČsra cesta bi bila z zgoraj omenjeno zgradbo do rVaŽakor* ceste zazidana. Kazila bi Jo, kakor do-
do 2500 dinarjev, razen tega pa tfikse j za instalacijo na 600 dinarjev. Kljub j temu sa telefoni čimdalje bolj zahtova-j jo. Računa se, da bi državna blagajna ! za kupljeno telefonske aparate, s kate-| rimi bi se omogočila instalacija telefonov 4 d? 5000, prfcdplačnikom samo v Zagrebu in Beogradu in naposled tudi ostalim v Ljubljani, Sarajevu. SkOp-lju in drugih mestih, samo v prvem lotil dobila okoli 8 do 9 milijonov dinarjev na instalacijskih taksah   in pristojbinah.
— Nočnt brzorvkrfd na   Drogi Dunaj — Trst — Zagreb. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja glede j vpeljave nočnih brzovlakov   na nrogi j Dunaj - Trst - Zagreb iuž. kol. Od 10.
na
projri Dunaj - Trst v zvezi iz Zidanega mosta v Zagreb (iuž. kol.) D-brzovla-ki po sledečem voznem redu: Odhod z Dunaja 19.20, Gradca 0.21. Prihod iMa-ribor gl. kol. 1.35, odhod Maribor gl. kol. 2. Prihod Zacrreb juž. kol. 5.39, prihod v Ljubljano 5.03. Odhod iz Ljubljane 5.27, prihcd Trst 935. V obratni smeri odbod iz Trsta 19.4o, prihod v Ljubljano gl. kol. 0.05. Odhod iz Ljubljane gl. kol. 0.40. odhod iz Zagreba juž. kol. 0. 02. Prihod Maribor eI. kol. 3.50. odhod iz Maribora gl. kol. 4.21. Odhod Gradec 5.45, rorihod Dunaj 10.55. Prvikrat vozi imenovani br-zovlak v smer* Dunaj - Trst - Zagreb juž. kol. v ponedeljek, dne 10. oktobra. V obratni smeri prvikrat iz Trsta v torek, 11. oktobra in prvikrat iz Zagreba juž. kol. v sredo 12. oktobra. Ima I., II. In III. razred in en stalni voz na rroai Dunaj - Trst, in en spalni voz Dunaj - Zagreb juž. kol.
— Veliki uspeh prireditev »Jugoslavenske Matico« na Bledu z dne 14. avgusta. Zavedni Rlejci in zavedni le-tovišČarji so priredili na dan 14. avgusta t. I. več prireditev v korist »Jugo-slovenske Matice«, ki so tako sijajno uspele, kakor morebiti Se nobena prireditev v Sloveniji, čistega dobička ie bilo doseženega 46.553 kron. To je pa predvsem zasluga požrtvovalnih dam. med katerimi so se posebno odlikovale srbske letoviSČarke, ki so priredile turško kavarno. Na koncertu so sodelovale tudi naše umetnice gospa Irma Polakova. gospa Oolja - Koblerieva. gdč. R. Thalerjeva in kot deklamator-ka gospa Sernčeva in gospodje Nikola Zec. Rad. Alaupovič in proi. Krauth! iskrena zahvala vrMm Hlcjcem in vse nriznanje požrtvovalnim letoviSčarlem. Upajmo, da bo 14. avgust na Bledu stalno posvečen Jugoslovenski Matici in da bo orinodnie leto njegov uspeh Se popolnejši. Na delo za našo Jugoslovansko Matico!
— Dijaki, dijakinjo! Pokrajinski odbor Jugoslavenske Matice je izdal zelo Učno opremljen »Dljalk! koledar«, ki se priporoča vsem. tako zboir njearove bojrate vsebina ko zaradi njegovega namena. Dijaški koledar obse-&a popolen pregled vseh dljaSkih organizacij, natančno statistiko vsega slovenskega srednjeSolstva ter razne druge zanimive podatke. Srednješolcem bodo posebno dobro doSle matematične formule. Id so zeelo vestno in izčrpno sestavljene. Dijaški koledar stane 20 kron. pri večjih naročilih oo-pust. Dijaki, dijakinje, segajte po kole-
Vrtww*A^^ ia razlirjaita ga* da ho prihodnja
leto Dijaški koledar Se popolnejši pravi almanah slovenskih dijakov!
— Uradne ure na carinarnici v Ljubljani so od L oktobra do na« daljne odredbe od 8. do 12. in od 14. do 17. Ob nedeljah in praznikih so ne posluje,
— liiinim posestnikom in strankam v vsduost. Ddielna ladruga dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani naznanja, da je ministrstvo za trgovino in obrt, oddelek y Ljubljani, z dnem 26. sop-tambra 1921 pod it. 6070, odobrilo povišanje cenika in sicer tako da bo od 1. oktobra 1921 nadalje pUčviti za štedilnik z I kotličem in »no pečico za enkratno snaženje 6 K, Žuedilnik z etiim kotličem in dvemi pečiciULai o K, štedilniki v g^liinah in kavarnah itd. 12 K, štedilniki v zavodih in hotelih 21 K. Nadalje od pritličnega dimnika 3 K in vpako nadaljnja nadstropje eno krono več. \ ostale točke pa povišane za $0% ufi sedaj veljavni <enik od 30. septembra 1921. To v znanj3 in ravnanje hinšim yosc3tnikom, strankam in dlm-nikarei:im mojstrom. Ta r'*r>ik velja zx mesto j.jubljana, C; Ije, Maribor in Ptuj. Za preostalo pok: .jino v Sloveniji se je cenik v višji meri povi&al, kar ffe bo naznanila pozneje potom časopisja. — N a č © 1 s t v o.
— Korošci! Korošioe! O priliki obletnice 1 orošketca plebiscita se vr*i v soboto, dne 8. oktobra t. 1. ob pol 8. zvečer prijateljski večer v prostorih restavracije »Zlatorog«, Gosposka ul. Sodeluje tamburaški odsek »Bratstva*. V nedeljo, dne 9. oktobra se vrši izlet v Kranj, kjer se vrši ob 2. popoldan shod Korošcev v prostodih gostilne »pri Majarčku*. Na shodu eovo-ri med drugimi prvoboritelj koroških Slovencev in bivši poslanec Franjo Grafenauer. Obenem pozivamo tudi na shod, ki ca priredi Gosposvetski Zvon na dan obletnice v ponedeljek, dne 10. oktobra ob 8. zvečer v dvorani Union v Ljubljani. Vabimo vse prijateb'e Korošcev, osobito Primorce na čim številnejšo udeležbo!
— Ga. veterinarji se opozarjajo na razpis treh štipendij do 10.000 dinarjev za veterinarje, ki bi se hoteli posvetiti studiju bakteTiolozlje in sero-lofcije. Razpis izide v 220. številki »Službenih novin«. Rok za vlaganje prošenj je do 20. oktobra.
— Obrtne nadaljevalne sofe. Od poučene stiani nam poročajo: Prizadetim krogom je znano, da se imajo obrtne nadaljevalne šole boriti z velikimi težkočami materijalnega značaja. Letni prispevki lokalnih faktorjev in državne subvencije ne naraščajo v toliki izmeri, kakor raste draginja, učitelj stvo pa zahteva leto za letom višje honorarje za pouk. Vse to provzroča naučni upravi nemale težave in to tembolj, ker letošnji državni proračun še vedno ni ugotovljen in naučna uprava še ne zna natanko, s kakimi sredstvi bode razpolagala v tekočem šolskem letu. Zato naučna uprava ne more dati na mnogobrojna vprašanja, ki iej dohajajo v tej zadevi, točnega odgovora, dokler sama ne izve v koliki izmeri so njeni predlogi upoštevani v državnem proračunu. To velia v prvi vrsti za obrtne nadaljevalne šole, ki se nameravajo letos na novo otvoriti. Priporočati je dotičnim činiteljem, da počakajo s pričetkom pouka do tedaj, ko bode znan državni proračun. Glede ostalih, ie obstoječih šol na ni nobenega zadržka, da prično s poukom, kakor to določa njih pravilnik. Naučna uprava je uverjena, da se bode Dri obojestranski dobri volji našel modus, ki bode zasigurai obstoj teh velevažnih učnih priredb za naš obrtni naraščaj.
— Krompir za Ljubljano. Vse stranko te opozarjajo, da se v petek in soboto, dne 7. in S. oktobra t. 1. ne bo izdajal krompir, ker so ta dva dneva porabita z* polnjenje skladišč, da strankin ne bo treba pri prevzemu krompirja čakati na dovoz s kolodvora, ki se vsed polnjenja krompirja v vreče no more vršiti dovolj naglo. V ponedeljek, dne 10. oktobra se prične zopet redna oddaja krompirja. Strankam se ni tro-ba bati, da bi krompirja zmanjkalo. L>o konca tega meseca dobo vse stranko zanesljivo krompir.
— V Spodnji Rudlnjl pri Celju ie dne 3. t. m. umrla v visoki starosti SO let ga. Terezija Riipschl, tašča ve-leindustrijca Petra Majdiča v Celju in odvetnika dr. Frana Rosine v Mariboru. Pokojnica je bila v vseh krogih splošno znana in spoštovana. Blag ji spomin!
— Popravek. V včerajšnjem uvodniku »Tisk s širokim obzorjem« sredi Četrtega odstavka se ima popraviti stavek: »Pretežno, politično odločujočo skupino v naših novinah tvorijo novinarji« tako: »ftnetežno, politično odločujočo skupino v naših novinah tvorilo ne novinarji.« Potem imajo dalnja izvajanja pravi smisel.
— Prenapolnjene ječo v Mariboru.
Grozne posledice vojne se najbolj po-rnajo po — prenapolnjenih ječah. Mariborski* okrožno sodišče, nedavno pred vojno sjrrajono, je imelo «a maksimalno proTačuDJeni statež 230 jetnikov. Takoj po vojni so se pričele jst-nisnlee polniti ln so dosegle te v prvem letu nadstalež do 400 oseb in tudi preko, torej nad polovico čez maksimalni stalež. Klrub temu, dn jo ftez poletje normalno najnižji stalež, ker ee veciim obsojenih izprosi odloga ea nastop kaeni posimfl, so bile JetnlSnlce skoro ve» eaa prenapolnjeno večinoma • tatovi, vlomilci, flkpArji ln verižni-ki. Zadnjo demonstracije v Prekmurju so £e dozdaj prinesle pr*ko 60 letnikov in toliko si iih Se pričakuje. Politični jetniki v preiskovalnem stanju bi morali biti od drugih, zlasti od ie obao-
jenih izločeni. To je zdaj nemogočo, vse pritožbe no porna^jo nič. Kazalo bi politične jotnike internirati kje drugje in no v sodnih zaporih.
— Tihotapstvo z valutami. Ka* kor je znano, je vlada v zadnjem času prepovedala svobodno trgova* nje z valutami in devizami, ker je ta svobodna trgovina ner^odno vplivala na stanje našega denarja Ker je ta trgovina posameznikom in denarnim zavodom donašala le* pe dobičke, skušajo lc ti obiti vlacL. no prepoved s tem, da nadaljujejo prepovedano trgovino s posredna vanjum pošto. Xa liubljanski pošti so v zadnjem času zadržali na sto* line pisem, v katerih se ic hotelo tuje valute vtihotapiti iz nase drža* ve. Gre so za no^kušeno tihot.ir stvo viznosu več sto milijonov. P:i pominjamo, da so so pri tem izkliuč« no prizadete zailreb^ke hanke. Afero preiskuje finančna oblast. V dr= žavnem interesu zahtevamo, da se ta preiskava izvede z največjo stros gostjo in energično napravi konec manipulacijam, ki so največ krive, da se naš dinar na mednarodnem trgu ne more uveljaviti in okrepiti.
— Lisica na Grada. Na Grad ?e ;e xl nek«xi priklatila lisica in ^i poiskala tamkaj svoj ^rl^i:. Od t^d po«oča ne-žoniran^ od belem dnevu hlse pod Gradom, kjer imajo perutnino. Ne prei«lo ekorej dan, da ii n? odne«!,-> kakšne kur'\ V <Mirav Fpada Grad jn kje so ljubljanski lovci?
Kultura.
— »Jngo^lovenska Njiva« br. 80 ima naslednjo vsebln«>: Zdorko Vernic: Jedinstvo i * vi jest j'xi:nstva. — Dr. Mljo Radosević: Mandzani, Pan-Hvi-zam, Jugoslavenstvo. — Dr. M. Ilnr-dovyj: Iz povijesti ukrajinfke revolucije. — Jujro>s!aven?ki j ro,(-rled: Umjot-rost: Nauka. — Slavenski pregled: Ukrajinski glasnik. — Listak.
— »Probuda«. V soboto, drre 8. t. m. bb 17S uri t^e vrsi na tehn. ar. soli, v pritličju Bt. 6 važen postanek dni-fctvenih članov, |>a tudi nevlanov, ki * 1 zanimajo za druitveni razvoj. Sklepalo 6a bo ) nadaljni društveni orgmiznciji,
0 društveni feoli, o družrvenom listu. iul,
— K?jnovej^c Movensko muzikalije. Ravnokar so v tisku izšle nove, po Glasbeni Matici izdane muzikalije: V pepelnični nočit kanta ta za soli, zbor in orke?tor, zložil P. Hup. Sat-tner. Besedilo Simona Gregorčiča — in 10 samospevov, zložil Josip Pavčič. Vsebina: 1.) Prvi poljub. fPeeem 2a sopran.) 0.) Uspavanka It II. (za mezzosopran. 1 3.) Vrabci in strašilo (za sopran). 4.) Zenjica (za alt). 5.) Serensda (za tenor). 6.) Priplula je pomlad (za bas). 7.) Dedek srunonog (za bes"!. S.) Pastirica (za mezzosopran); 9.) Cicibnn-Cicifuj (za mezzosopran). 10.) Kaj ml pravi ptiček (za sopranV Dobivajo se te sklad-be v pisarni Glasbeno* Matice.
— Prvi tehniSki koledr v kr. SH& >Udruženjex KraditMiev kr. SHS izda — fflasom sklepa glavne skupščino v Ljubljani dim 1. m^ja 1021 — s prvim januarjem 1922 svoj prvi strokovni ko, ledar v 5000 izvodih. Razven o^širneera. tehničnega doia ho ta prvi strokovni koledar na&e kraljevine vseboval tudi irnerate priznanih domačih, v t-> stroko spadajoč-ih tvnlk. Sokcija Ljubljana je — kakor se nam poroča — razposlala mnopo to-zadevnih okrožnic in iavlja, da se jo tvrdkam v slucam ne-pr^joma takega obvestila v s^vrho in-geriranja obrni i na- Tajništvo, Grndi-3čo 10 IIT.. desnO, od 2. do 3. popoldn\
— Konzres juzoslovenskih književnikov, ki se pa slovenski lenoslovci udeieiiio v kar največjem številu, bo dne 21. in 22. oktobra t. 1. v Zagrebu. Podpisani odbor prosi, da bi mu slovenski udcle?mkl čimprej poslali SVol prijrlas. Konsrresu sme pri^ostvovoti samo tisti, ki ie Član kakera iusro^lo-i venskejra leposlovnesra društva. Odbor »Društva slovenskih leposlovcev*.
— »Vofa<M Glasnik« od !5. septembra vsebuje med drugim več Člankov o pokojnem kralju Petru, anekdote Iz nietcnvctra življenja, voč zanimivih slik, od katerih je tudi ena slovenska: Junakova smrt. Nadalje vsebuje predavanje podpolkovnika Hin-rlčkovtča o na*l narodni poeziji ln nienem vojaškem značaju ter ^ovor če^ko^Jnva-<tkeKa kapetana dr. JehliČke ob kraljevi smrti.
— Grafička irTozna v r.ni«ljn. TT t^ku ovotra mjeseca otvorit 6e so ova izložila na kojoj suflj<*luje liiep broj i juge slovenskih crtača. F.t libri^-a i Pitne prafike. Od 10 izložitelja je u svemu M radova iz medin kojih se ističu sr. SaSe ftantla. TSliven^c), i M. O. Gju-riča. (SrbinU lek->r.=>ki Px librisi, zatim I. Kocha, (Hrvat), tskrrski Ex lil>ris,
1 Jakac Poridara. (Slov^naeU 15 komada književničkih i MMiofilcki Fx librisa. Ko želi |eS poslati, moze na V. Rudla Ml. Bobvilnv (Češka), kako bi brojno mot(li zastupati fagoti« grafiku* O samoj izložbi, doneče naš list podatke od svop dopisnika iz Brusi a.
m Vseslovajiska stenojrrafila, >IJ-dove Novinv« poročalo, da se vrši koncem oktobra v Brmi koncrres Čeških stenoprnfov. Na tem konerresu se bo razpravljalo o novi vseslovenski stenografiji roo metodi Herout-Mikulik
— Gradha nove ooero v Sofiji. Iz Se-flje poročajo, da le dobil Dimitrij Karadfov koncesijo za srradbo nove opere v SofijL V novem poslopju ba hafl msla dvorana za drame, dvorana za koncerta in moderna restavracija.
Pof s^iRisfrsfeega predse« GB&a PaSSSa o Pariz.
— Beograd, 6. okt. (Izvir.) Sno* ti je s simp!onvorientexpresom od* potoval ministrski predsednik g. Ni* kola Pašič s svojo hčerko v Pariz, da poroča kralju o situaciji države. Kakor zatrjujejo, odide g. Pašič po* tem v kako francosko kopališče, mogoče v Aix le Bain.
MINISTRSKI SVET.
— Beograd, C. oktobra (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik g. Nikola Pasić poročal o albanskih dogodkih in albanskem vprašanju. Akcija na diplomati-čnem polju jo povoljnu. Albansko vpra-garjjo je sedaj stabilno. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je dalje naznanil ministrskemu svetu, da namerava odpotovati v Pariz, kjer bo poročal n a sem a kralju o notranjem in zunanjem političnem položaju našo zemlje. Vodstvo ministrskega predsedstva je bilo vsled tega poverjeno ministru Trifkoviću, vodstvo zunanjega mfni-stfrstva pa ministru dr. Djurici^u. Ministrski predsednik Pašič bo predložil kralju tudi v podpis ukaz, 6 katerim so odlikujejo vsi oni ministri, ki so sodelovali v vladi za časa ustave.
Ministrski svet fe dalje, kakor javljeno, razpravljal o proračunu ministrstva presvete. Obširna je bila diskusija, o poedjnih fakultetah, posebno o medicinskih. Vprašanje o ukinjenju medicinskih fakultet v Beogradu in v Ljubljani Š3 ni rešeno. Ministrski svet je povoril ministrstvu prosvete regulacijo štipendij. Daljša debata je bila o osnovnih šolah, ki se naj za vso državo ustanove po istem vzgojnem sistemu. Proračun ministrstva prosvete se danes na seji zopot razpravlja.
Dalje je bilo pročitano poročilo našega diplomotičnega zastopnika v Budimpešti o izpraznitvi Zapadne Ogrske od strani Madžarov. Poročilo poudarja, da so v Zapadni Ogrski ostale številne madžarske baze, ki tvorijo vedno nevarnost.
Na seji ja položil pred ministrskim svetom prisego tudi dr. B a d a i, predsednik kasači fskega sodišča v Za* grebu.
Ministrski svet Je dalje odobril ukaz, s katerjm se odlikuje mariborski *kof dr. Napotnik z redom sv. Save L razreda. To odlikovanje je vzbudilo v političnih krogih veljko zanimanje.
V ZNAMENJU KONGRESOV.
pade energično odbile. Arnavtske čete dobivajo ojačenja. Med njimi se opaža velik nemir, iz česar se da sklepati, da se namerava napad na mejo na vseh točkah. Kakor se javlja iz Podeorice, so arnavtske čete zavzele Donio balio.
PRORAČUN MINISTRSTVA PROSVETE.
— Beograd, 6. okt (Tzv.) Ministrski svet fe na današnji seji sprejel proračun ministrstva prosvete, kakor tu-
llL ministrstva za socialno politiko.
VOLILNI ZAKON.
— Beograd. 6. oktobra. (Izv.) Ministrski svet je danes razpravljal o volilnem zakonu. Direkciji statistike se je poverilo zbiranje statističnih podatkov o volilcih, na podlagi katere bo potem izdelan volilni zakon jrlede razdelitve mandatov. V principu ie osvojen D' Hontov sistem.
OBČINSKI  VOLILNI  RED ZA SLOVENIJO.
— Beograd. 6. oktobra. (Izv.) Druga sekcija zakonodajnega odbora ie danes razpravljala o uredbah za Slovenijo. Nekatere so bile zavržene. Sekcija je tudi razpravljala o volilnem redu za občine v Sloveniji.
G ORNJEŠLEZIJSKPO VPRAŠANJE REŠENO V PRILOG POLJAKOM.
—d Ženeva, 5. okt. Kakor poročajo listi, 3e pričakuje, da bo v soboto ali nedeljo odbor četvorice naznanil svojo odločitev v gomješleskem vprašanju. Po tej odločjtvi se bo, kakor domnevajo, Gomta Slezija deljla v prilog Poljakom v zmislu izpremenjene Sforzove črte.
JAPONSKI CESAR UMIRA.
—d Tokio, 5. okt Oiicjelni komunike javlja, da so je bolezen cesarja Hi-rošita zelo poslabšala. Prebivalstvo pričakuje vsak trenotek, da se mu naznani smrt cesarja.
MALA ANTANTA PROTI MAD 2ARSKI.
— Dunaj, 6. okt. (Izvr.) V di* plomatičnih krogih smatrajo, da bo mala antanta napravila proti Mad* žarski posebne korake. Mala antan» ta povdarja napram velesilam, da je interesirana na rešitvi madžarske ga problema.
— Dunaj, 6. okt (Izvir.) Med* zavezniška komisija v Šopronju ie
Boris.
— Beograd, 6. okt (J«v.) Valute: 'anveriski dolarji 5S.60, romunski ieji 51.—. — Devize: London 22i.—, Parjz 288.—, Praga 64.—, Dunaj 1925, Bero-lin 48.70, Milan 239.50.
— Čarih, 5. okt. Zagreb, 2.4.49, Dunaj 0.3261. Budimpešta 0.801, Bero-lin 4.501, Praga 5.999, Milan 22.61, Pariz 40.726, London 21.389, Novi Jork 5.7099.
— Praga, 6. okt. Zagreb 39.S75, Dunal 3.30, Budimpešta 13.625, Bero lin 76.625, Curjh 16.725. Milan 3.795, Pariz 6.83, London 359.50, Novi Jork 96.
— Trst, 5. okt Zagreb 10.65, London 94.50, Berolito 20.25, Pariz 18a—, Curih 441.—, Novi q^rk 25.15.
— Pariz, 5. okt. Dunaj 0.875, Bero-lin 11.125, Praga 14375, Curin 245.12, Milan 55.625. London 52.43, Novi Jork 13.96.
— Berolin, 5. okt. Zagreb- 52.50, Dunaj 7.10, Budimpešta 17.95, Praga 131.50, Curih 22—, Milan 5.—, Pariz 8.95, London 471.50, Novj Jork 125.875.
— Budimpešta 5. okt. Zagreb 280.—, Dunaj 24.75, Berolin 560.—, Praga 730.—, Curih 122.50, Milan 27.25, Pariz 49.50. London 2600.—, Novi Jork 700.—.
— Dunaj, 5. okt Zagreb 1235.—, Pariz 220.—, Curih 540.—, London 11.500.—, Berolin 2475.—, Praga 8425.—. Milan 122.—, N. Jork 3100.—.
Dunajska efektna borza,
— Dunaj, 5. okt Čredi t 35000.—, Zivnostenska 12.020.—, Alpinemontan 13.600.—, Kranjska industrijska družba 23.900.—, Trboveljska premogo-kopna družba 7010.—.
— Beograd, 6. okt (Izvir.) Po* i sklenila izgnati iz Zapadne Ogrske lirična situacija stoji pod vtisom vse osebe, ki niso tja pristojne. Na kongresov. Dne 20. okt je kongres ! ta način sc izvede čiščenje dežele.
l^^Z6 ^^r,?ŽlL^OV Že I ANGLIJA PROTI ITAL. INTER, sestavi a dnevni red, katerega po* > ,^^T ..^„„.r.^     . ^
tem odobri glavni odbor in ga de* VENCIJI V AVSTRIJSKO MAD, finitivno spopolni. Na tem kongresu ŽARSKEM SPORU.
pride v razpravo tudi akcija Stojana
— Rim. 6. okt. »Idea Naziona* 1
Protica. — Tudi ostale stranke»pru i le« razpravija 0 baje iz poluradnega lejaio kongrese, tako zemlgradniki j ^ prihajajoči vesti, po kateri je v Veliki Plam V Sarajevu se vrši I AngHja pod raZnimi pretvezami kar kongres   lugoslovenake   musliman, ] na preklicala svojo privoli,
SKe organizacije; dne IZ t m. pa j tev v italijansko posredovalno ak* ruai v Saraievu kongres Hrvatske   cijo v med Avstrilo ^ Mad*
pucKe stranice, na Katerega prida žarsko. Zaradi tega ie nameravano rudi dr. Korošec. j podaljšanje ulitmata izostalo, vsled
V SVOJI DRŽAVI BODIMO GOe ? cesar je nastal opasen položaj. Pri* SPODARJI SVOJEMU   MORJU! ' čalcujejo, da bo Anglija podala nove
- Beograd, 6. okf. (Izvir.) Via, ! Wavo" da je sprejela iz Splita protestno j JUGOSLOVENSKA BOLJSEVI. brzojavko Jugoslovenske   ribarske j IZPUŠČENA, zadruge proti pogodbi glede ribolo*
— Sokol Moste pri Ljubljani vabi članstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo na vinsko trgatev, ki jo priredi v nedeljo, dne 9. oktobra v telovadnici na Selu. Odbor.
— Sokol! Šiška! Vabimo vse brate, da se v krojih udeleže pogreba br. Loj z Ahlina, ki se vrši v petek, dne 7. t m. is Kosez na pokopališče v Dravlje. Zbirališče točno ob pol 4. pred društveno telovadnico Odbor.
— Informacijska pisarna Joško Sever ie nakazala stavbnemu skladu ljubljanskega Sokola 1000 K (en tisoč kron) iz neke poravnave.
TnrisflSKfl In sport.
— Kubanska   kozačka konjenica
priredi v nedeljo 9. t m. točno ob 2. popoldne na prostoru S. K. »Ilirije« veliko produkcijo najvratolomneiših vaj na konjih. Proizvajalo se bode 20 točk. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever v Selenburgovi ulici in na dan prireditve pri blagajni od 12. do 2. popoldne. Ccnj. občinstvo se opozarja, da si nabavi pravočasno vstopnice ker se produkcija prične točno ob 2. popoldne in je dosedaj vstopnic še vedno zmanjkalo. Prostor mora biti z ozirom na fotbal-tekrno do 4. popoldne izpraznjen.
— Prvenstven« negometne tekme 9. t m. (Službena objava LNP.) Prostor Ilirije: ob 16. Primorje : Ilirija, sodnik g. Kepec. — Prostor Sparte : Primorja: ob 10. Svoboda, Moste rez. : Slavija, sodnik g. Vodišek. — Ob 14. Hermes : Svoboda, Ljubljana, sodnik g. Jera'a, — Ob tri četrt na 16. Jadran : Svoboda, Moste, sodnik g. Hens. — Moštvo se opozarja, da treba nastopiti točno ob določenem času.
va v Jadranskem morju. Zadruga je
Dunaj, 6. okt. Včeraj je du*
brzojavno sporočila vladi protestno i najska policija izpustilaiz zaporov resolucijo, v kateri odločno nastopa j oba boljševiška voditelja dr. širne proti pogodbi in povdarja, da je j Markoviča in II. Milica. Bila sta are* vest o pravicah italijanskih ribičev, J tirana samo vsled tega, ker se nista loviti tudi ob naši obali, vzbudila i Policijsko prijavila, pri vseh dalmatinskih ribičih silno DUNAJ PRED PROPADOM, ogorčenje.   S temi koncesijami   je | .
ogorožen obstanek dalmatinskih ri* j , — Dunaj, 6. okt. (Izvir.) Du* bičev. Jugoslovenska ribarska za* | nai nudi v zadnjih dnevih nena* druga zaključuje svoj protest: »V j vadno sliko. Vse hiti in lovi za bla* svoji državi bodimo gospodarji svo* ( £°m in živili P° Prodajalnah. Rapid* jemu morju!« Protest je bil izročen 1 n* padec avstrijske krone je povzro= oddelku za mednarodne pogodbe, i      na Dunaju grozno zmešnjavo.
m^r* . _ _ 1 Ljudje se branijo denar i a. Vse du*
ODLIKOVANJE  DONA JURJA j najske trgovine so dnevno narav BIANKINIJA , * nost oblegane od množice, ki kupu*
—- Beograd, 6. okt. (Izvir.) Po* S i° vse* kar i* Vride pod roko. Zla* vodom 50 letnice novinarskega de* ! sti velikanski naval je na prodajal* lovanja dona Jurja Biankinija, za* j nc čevljev. Živilski trg je izpraznjen služnega borca z jugoslov. idejo ie j Velikanske svote ponujajo ljudje ministrstvo prosvete predlagalo mi* i za razna živila. Cene so kar za sto
Oitiic!
nistrskemu svetu, da se ga odlikuje
odstotkov poskočile. Krompirja ni
z redom Sv, Save I. reda.
GIBANJE PROTI DRAGINJI.
— Beograd, 6. okt. (Izvir.) Po vsej Srbiji je vzbudila velike simpa* jo medvojni časi. tijs ustanovitev občinskih sodišč proti draginji. Beogradsko sodišče je že nad 50 trgovcev, posebno me* sarjev obsodilo na občutne denarne kazni. Nekateri so bili obsojeni na več mesečni zapor in globe nad 20 tisoč dinarjev. Sodišča imajo med narodom veliko zaupanje. Beograd
dobiti v celem mestu. Jajca so veli* ka redkost, ravnotako maslo. Vsi vlaki so prenapolnjeni raznih veriž# nikov in »hrčkov«, Dunaju se bliža«
STAVKA NATAKARJEV.
— d Berlin, 4. oktobra. Stavka natakarjev v berlinskih gpstilniških in kavarniških obratih traja dalje. Lastniki hotelov nameravajo zapreti svoie hotele. V Friedrichstrasse ie prišlo včeraj do izgredov stavkajočih proti delavoljnim.   Izgleda,   da   bo stavka
ski mesarji, gostilničarji, kavarnarji ; trajala veččasa.  Vsled teea namera-
in trgovci nameravajo prirediti pro*   vajo improvizirati velike jedilnice, da
estne shode proti občinskim sodi*
ščem.
KONCENTRACIJA ARNAVTSKIH ĆET.
—d Zagreb, 5. oktobra. »Riječ« noroča iz Beograda: Arnavtske čete se koncentrirajo na demarkacijski črti. Naše četa so nekatere arnavtske na- i TčeraL
se preskrbi hrana onim. ki so primorani prehranjevati se v gostilnah.
KONEC STAVKE V TRSTU.
—d Rim. 5. oktobra. V Trstu se ie delo v ladjedelnicah zopet vzpostavilo. Pogodba med vlado In »Socteta navi-gaziorte libera triest-nn« se ie podpisala
Zopet se oglaša tužno doneč »Go-sposvetski Zvon«. Ušesa narodno zavednih Ljubljančanov, nai ne presliši-io njegovega proseče-milega glasu. Raja na Koroškem obhaja 10. oktobra t. L obletnico svojega nesrečnega po sovražnikovi zvijači, zgubljenega plebiscita. Naj naši zasužnjeni bratje in sestre, pa tudi njih sovražniki zvedo, da niso osamljeni, da ž njimi čuti tudi narodno zavedna bela Ljubljana. Vabimo torej njeno prebivalstvo k slovesnemu shodu — manifestaciji v dvorano »Union« dne 10. oktobra ob 7. zvečer, kjer bodo govorili znani gospodje: Arnuš, dr. Arntjc župnik, dr. Ravmhar i. dr.
Obenem naproša »Gosposvetski Zvon« vse hišne posestnike, naj razobesijo istega dne čme zastave — ta znak naj svedoči. kje stanuje narodno čuteče srce, ki bi bilo tudi pripravljeno v bližnji bodočnosti nastopiti za odrešenje svojih trpečih bratov.
GosposvetsJcl Zvon.
DruJtoene nestl.
— Seja odbora sa prenos ostankov pokojnega Endlieherfa s^ vrši v petek dne 7. t m. ob pol 9- zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne. Prosim po ln o-žtevilno. — E. L.
— Čevljarska zadruga za Ljublia-no in okolieo vabi gg. člane na sestanek, ki se vrši v nedeljo 9. tm. točno ob pol 10. dopoldne v restavraciji g. Mraka, Rimska ce-sta 4. V zadevi važnih poročil je udeležba sestanka obvezna.
— »Dobrodelno društvo tiskarjev« v Ljubljani, ki podpira izključno le vdove in sirote umrlih in padlih članov in onemogle, praznuje v nedello, dne 16. oktobra t. I- svojo 2SletnIco. Ob tej pri'iki priredi zabavni večer v veliki dvorani Uniona z bogntim sporedom in plesom, na kar stav i-očinstvo že danes opozarja.
— Vinska trgr-tev, ki jo priredi Gospcd.i: sko napredr.o društvo za šentjakob'k! okra; v soboto 8. oktobra v veliki in mali dvorani Mestnega doma, je za Ljubljano v tolikem obsegu nekaj novega. Pri slavnostni otvoritvi trgatve nastopi šentjakobski gospod župan s pomnoženo lastno policijo ter z zborom viničarjev in viničark v krasnih narodnih nošah, občinski tajnik Blaž Timomaz je pa prevzel referat o strašnih paragrafih zoner tatvino grozdja. Po končani trgatvi je ples, kdor si bo pa hotel privezati dušo in telo, se bo pa okrepčal v paviljonih, kjer ga postrežejo šentjakobske gospe in gospodične. Vstopnina 2xk dinarja, začetek ob 8. zvečer.
Strelski klub »Triglav« v gostilni >Dra&ček<:, Bohoričeva ulica 9, otvarja v četrtek 6. t. m. tvojo 12. sUel-eko sezijo. Strelci vabljeni.
zanušČa,
L
Slovenska Narodna podporna Jcd-nota v Chicagu   je   poslala podpisani 1 pisarni seznam zavarovancev,   ki   so j umrli med vojno in katerih posmrtnihc se nahajajo še   danes   pod   prisilno 1 upravo ameriške vlade v VVashingto-nu. Seznam obsega poleg imen umrlih rojakov datume založb pri Upravi sovražnega premoženja, zneske zavarovalnin, krstno ime in razmerje sorodstva dednih upravičencev, toda ne navaja njihovih naslovov.
Ker je sedaj mogoče proti predložitvi predpisanih listin dvigniti te po-smrtnino in je podpisana pisarna že za večino podobnih slučajev preskrbela potrebne listine, se vabijo tem potom tudi spodaj navedeni, da se zglasijo v ta namen ustno ali pismeno v podpisani pisarni, kjer naj dokažejo svojo sorodstvo do pokojnega zavarovanca s predložitvijo uradno izdane družinske pole in morebiti poročnega lista-
V lažje razumevanje tega poziva navajam, da so podatki razvrščeni y sledečem redu: prvo je ime zapustnikovo, nato znesek zavarovalnine ter končno ime dediča in njegovo sorodstveno razmerje, v kolikor je te podatke vseboval poslani seznam Slovenske Narodne Podporne Jednote.
Gospodarska pisarna dr. I. Čeme
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
Naslovi sledečih se iščejo kot neznani.
A n d 1 e r Mihael, dol.   500, zapušča
ženi Mariji in otrokom. Anžiček Jakob. dol. 375, zapušča
sestri Mariji, bratoma   Antonu) in
Alojziju.
Bučar Franc dol. 900, zapušča očetu.
Bratuš Josip, dol. 500, zapušča bratu Francetu.
Bratuš Mat., doL 600, zapušča bratu Mat.
B e r g o č Juri, dol. 428. zapušča bratu Francetu, sestram Mariji. Rozali-ji, Frančiški in Josipini.
B o v i Č Mat., dol. 56S. zapušča bratu Francetu in sestri Mariji.
B r e g a r Franc, dol. 500, zapušča sinu Alojziju in hčeri Alojziji.
B e 1 č e v i č Štefan, dol.500, zapušča materi in ženi.
Car Anton, dol. 500. zapušča materi Ani.
C u r j a k Janez, dol. 500, zapušča očetu Marku.
ČeŠnovar Janez, dol. 600. zapušča bratu Martinu.
D r a g i č ev i č Lovrenc, dol. 500, zapušča ženi in hčeri Mariji.
D e k 1 e v a Anton, dol. 600, zapušča materi Josipini.
Devčič Pavel, dol. 500, zapušča bratu Va'entinu.
Du g a š Janez, dol. 600. zapušča ženi in otrokom.
Debelak Josip. dol. 500, zapušča materi Ivani.
Fleiss Janez, dol 1000, zapušča Ženi in sinu Janezu.
Gračanin Mat., dol. 251. zapušča bratoma Valentinu in Roku.
G r 1 Franc, dol. 590, zapušča bratu Antonu.
Glavič Anton, dol. 600, zapušča staršem.
G m a j n a r Anton, dol. 53, zapušča materi Neži.
G o d e š a Alojzij, dol. 400. zapušča bratu Antonu, sestram Antoniji, Mariji in Josipini.
Jenko Jsnez. dol. 500, zapušča nečakinji Burja Mariji.
Južni k Anton, dol. 416, zapušča materi Franč'škl, bratoma Janezu, in Frnncetu ter sestrama Mariji in Frančiški.
J e 1 e n č Miko, dol. 50, zapušča sta-rišem.
Jezernik Franc dol. 500, zapušča
bratu Vlncencu. J a u š n i k Lovrenc, dol. 50. zapušča
bratu Antonu. Križman Janez. dol. 571. zapušča
ženi in sinovoma Jo«ipu in Ivanu. K Hn k on Janez,   dol. 50, zapušča
materi.
K a s t e 1 i e Anton, dol. 500^ zapušča materi.
K r a n j e Jernej,   dol.  500, zapušča
očetu.
Križ m a nič Anton, dol. 1000, zapušča staršem in bratu Josipu.
K a u č i č Franc. dol. 86, zapušča sestri Mariji.
Kala n Peter, dol. 150, zapušča ženi Mariji.
K o 1 e n c Anton,   dol.   200, zapušča
m?.teri Marni. Konestabo Al., dol. 600. zapušča
ženi Tereziji. Lalič Mike. dol. 600, zanikrn hčeri
Mariji.
L a p a j n e Egidij, dol. 600, zapušča materi Luciji ter sestrama Štefani i
in Emiliji.
M klaučič Franc, dol. 400. zaousca očetu Francetu in materi Frančiški.
Mlakar Mike, dol. 500, zapušča očetu Janezu.
M a na j lov i č Trium., dol. 250, zapušča sestri Evici.
M i k 1 a u č i č Franc dol. 400. zapušča ženi Gizeli in sinu Francu.
Novak Franc dol. 600, zapušča sc^ stri Ani.
Okorn Janez, dol. 500, zapušča bratu Francetu.
Primožič Jakob, dol. rfK), zapušča bratu Petru in sestri Jcri.
Pretnar Peter, dol. 300, bratom Janezu, Francetu, Alojziju.
Podbevšek Luka, dol. 505, zapušča sestri Neži.
P r c 11 i iirnst, dol. 900. zapušča materi Katerim in sestri Emi.
P ene a Franc dol. 500, zapušcu hčeri Angeli.
Puš Andrej, dol. 903. zapušča sen stram Ivani, Antoniji in Kati.
P a k i ž Martin, dol. 500, zapušča očetu Janezu.
P e r m e Franc. dol. 500. zapušča ma« teri Alojziji.
Pele Vaclav, dol. 50, zapušča očetu Janezu.
P o b a n (Bobnar) Janez, dol. 50, za« pušča očetu Štefanu.
P a n g e r l Martin, dol. 250, zapušča bratu Janezu.
P o p 1 e r Franc dol. 500, zapušča očetu Gašparju.
Rački Janez, dol. 600, zapušča ženi Tereziji in sinovoma Antonu in Ivanu.
Sila Juri, dol. 5S7, zapušča ženi Mariji, hčeri Mariji in sinu Ivanu.
Svoljšak Janez, doL 600, zapušča materi.
Slapnik Anton, dol. 500, zapušča staršem.
Slak Janez, dol. 590, zapušča očetu Antonu.
Stegel Alo.zij, dol. 333. zapušča bratu Antonu, sestri Josipini.
Strah Silvest., dol. 500, zapušča oče> tu Alojziju.
Š t u r m Janez, dol. 50, zapušča očetu, in materi.
Straži š a Jože doL 500, zapušča ženi Ani.
Š i r c I Anton, dol. 50, zapušča očetu Antonu.
S i v š e k Franc, dol. 500, zapušča oče. tu Josipu.
Se les Josip, dol. 150, zapušča hčerama Heleni in Mariji .
Tratnik Anton, dol. 348, zapušč* bratoma Tomažu in Ivanu.
Toporošič Ivan, doL 500, zapuščj očetu.
T u r k Franc, dol. 500. zapušča mate. ri Mariji.
T r e v e n Josip,   dot   500, zapušča
očetu in materL Trebovšek Franc dol. 500, zaou«
šča ženi Frančiški. V i d i e Radoslav,   dok 500, zapušč*
očetu.
Višner Jurij, dot. 500, zapušča bra«
toma Ferdinandu in Janezu ter se*
stri Mariji. Zore Anton. dol. 500.   zapušča Žen
Agati in hčerama Agati in Pavlini. Z a p u š e k Anton, dol. 500, zapuščj
otrokom.
Žagar Franc, dol. 50, zapušča mate*
ri Mariji .
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Odgovorni urednik:
Ivan Podržaj.
Mehanična vrvarna - terlN sica - predilnica. Anion Šinkovec- Kranf-Grosnpljo centrala Orosnplje, poslvl]a interesente za predložitev šklo in ponudb za
stanovanjske hiše
name&čeaoev.
7156
Za  takoj se sprejme v stalno službo samostofen
stnisarski pomočmi?.
Vprašanja na: £2efeanlčno vr-▼arno - terilnioo - predilnico Anton Šinkovec, Kranj- Grosuplje,   centrala Grosuplje-
7157
Svarilo.
Ker me! sin ©hnar Onrin prevzema dela ter dela razne dolgove, predaU materijal v znojem imenu, javljam, da nI za nobeno stvar opravičen ter smatram vsako tako dejanje za neveljavno ter nisem zanj plačnik.
Ivan Ogrin, sl3va. podjetnik.
Drago SEpaliei Anica imM rej. Dergaičeia psroteoa 4. ekto-ia 1221.
Ulična
Semič
620
246
6 stran
»SLOVENSKI NARODS dne 7. oktobra" 1921.
Itcv. 225
Absolventlnja
trgovskega tečaja, začetnica, i&fe mesta v kakem podjetju, trgovini ali pri odvetnika. Gre tudi na deželo. Ponudb« pod .Marljiva 1—7090" na upravo Slov. Naroda. 7090
6 za v»ifioo >'iot 4 za telovnike, 4 zn hlače, se str? mejo v Kragujevca. Placa *a sako od komada K 350. za telovnik K 120. za hlače K 120. Delo stalno, nastop lahko takoj. — DuSin Nlkolic. Kra^ujevac 7035
Prasne nove ln rabljene
vreče (dlobove)
V v siki množini po na|nll)i ceni prt m. SIRC, KBAltJ.
Kpro sobe gube. filoi,brtnlevoolje.
Cigaretni papir
Olleschau, Ptič in z vojakoma, Abadie, Patent, Ottomann, Altesse, nadalje pisemski, kanelijsld, trgovski, koneeptni, giadilni (Imirget) ln stekleni papir nudi veletrgovina
Osvald Debelo, LJubljana , Sv« Jakoba trg 0«
Pozor, trgovci s Itlobulii f
Vraktmstne klobuke od 160 K naprej
imam v veliki sralogi; tudi lepe velourne klobuke. Franfo Ccrar. tovarnar t Siofcv* poeta Domiaie« Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, posh^lba točna Popravila se sprejemajo vsako soboto po g. Trta o, Ljub liana, Mir je e.
6 IDO
Ilirija, Jurjevo, Jadran, Adrla, C. M., •DHber. Adria, Cipulin, mast (vazelina), ličilo (bite) in Sidol nudi po najnižjih cenah veletrgovina
Osvald Slabele, Ljubljana, S*„ Jakoba trg 9.
le&Uiefe naprodaj.
Hotel 30 sob, restavracija, kavarna m vinftka trgovina. Kraane gostilne in trjeo-.vine v mestu In deželi. Pekarna, gostilna in soda vica in 14 oralov zemlje, 90 ora-Jov smrekovega goida 30 — 40 letni 50&000 K. Lepa kmetijska in vinosrad-jsipL posestva, releposestva. graščine, JnŠe, vile, mlini i, t. d. Barol E>exn!k gelje, Peigosoije 3._6958
Krtače
riba/ice iz riževe slame fn prave korenine, konjske, za likanje, (Glanz) ma~ zalke ter razno špago in čevljarsko prejo nudi po najnižjih cenah
Itaroid Debelo* Lfablfaaa, 9?. Jakoba trg 9.
Trgovački
nam«5tenje. Struka sporedna Jno prednost kolonial. boja i slično. JtJveden, agilan i poznat u svim krajevima Jugoslavije. Dobre preporuke. Pismene ponude pod „Sremac 36—-7060* na upravo Slov. Naroda. 7060
Razpis ponudbe.
Trboveljska premogokopna družba namerava ponudbenim potom pokriti del svoje letne potrebe V jamskem lesa za leto 1922. Pismene, kakor tudi ustmene ponudbe na delne dobave se prosi na naslov: Trboveljska pre-zsottokopaa dražba, oddelek sa les, LJnblJana, Kaeflova »KcaiS.___7112
Konjske odele
in Ime volnene odeje v največji izbiri po tovarniških cenah pri
M. Bauer, Zagreb
lliea 39.
Tekstilno blago na debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 Samo za preprodajalce.
Proda se fiiHa z vrtom
pri kolodvora na Črnučah p. Jezica pri Ljubljani. 7108
Tkalketosuknlke
se takoj sprejmejo v tovarni Kune & Komp., Lj obijana, Poljanski nasip it 40. 7138
Proda ee
stro] za hamnolom,
model V Škoda, za izdelovanje gramoza. Stroj leži v Jugoslaviji. Vprašanja na I. Dtiof, Trat« via Scorcola 502
1*6* M
meseina soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, aH pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na poahti predal •t. S3. 4805
Bičevnike
prave tržaške, gladke in pletene (orehove) ter razne biče, jermena za Čevlje nudi po najnižjih cenah Osvald Dobeic Ljubljana, Sv. Jakona trg 9. 7073
EMlisi! Lesions.
Miss Farler resumes her lessons. Cour-ses wil be given. Intervie\vs.- Mondays VVednesdavs & Frklavs 5 to 6 o'clok.
Dunajska cesta 25. 7091
Isce se strof
za drobljenje kamenja v pesek in gramoz* stroj za mešanje betona; tračnice, okretnice in vagonćki za materijalno želeanlco. Ponudbe na upravo Sloven. Naroda. 7154
Stalne službe
išče klepar, vešč vseh pripadajočih se del, v kaki tovarni, podjetju ali pri mojstru. Ponudbe na naslov Franc Stra-SČek, klepar, Sv. Ktiž pri Kostanjevici. Dolenjsko. 7153
CM
300—400 litrov in 800—1200 litrov knplm. Ponudbe pod „Sodi 7125" na upravo Slov. Naroda.
Divjačino:
zajce, sme, jelene, fazane, jerebice, divje race kupuje vsako množino po najvišjih cenah E.. Vajda, izvoz perutnine in divjačine* Čakovec, Medjimurje Tel. ln-terurb. 59, 7102
Mini lil sis
išče soliden gospod za takoj. Najemnina postranska stvar. Ponudbe na tvrdko I. Perd&s, Lfnb-lja&a, Krekov trg. 7137
Hazn&nilOa
A teli o Goli, poroča svojim cenj. odjemalcem, da se je preselila v lastne prostore, Pot v Rožno dolino 30, 20 minut od glavne pošte. 7131
Pozor liutltelll cvetlic!
Proda se zaradi pomanjkanja prostora 12 lepih in močnih palmovih lilij (Juka pendula) za v deže. A, Sitar, vrtnar, Mengeš. 7149
Jtrolni kUuMito in strojnik
liče sluibe pri kakem podjetju, tovarni, mlinu i. t d. z motorsko silo. Sposoben je vsake mehanične poprave. Ponudbe pod .Strojnik 7078" na upravo Slov. Naroda. 70/8
Pri opravi rctjili velepemfev. se w\m takoj i slnt&o:
1. ) upravitelj, (ekonom in vinogradnik),
2. ) gozdar z višjo državno skušnjo in
gozdar z nižjo državno skuSnjo,
3. ) knjigovodja popolnoma izvežban. Ponudbe opremljene s prepisi spričeval curricuium vitae in po možnosti s sliko se naj pošljejo do 15. oktobra t. I. pod .Uprava 200—7150* na upravo Slov. Naroda. * 7150
e
Spalna soba za 1 dinar!
Kje? Kako?
Le če kupiš tablico za dobrodelno javno
tombolo Sokola II
v Ljubljani, ki se bo vršila v nedeljo^ 9, oktobra ob 15. uri na Kongresnem trgu. Zraven tega se veliko lepih dobitkov. 7015
.^mmmtmmmmmmmmammj^mmmmmammnemmmenevM
7157
Prodam
dobro ohranjen harmonij. L Z, Bled 2.
Odda sc
O
majhna sobica s hrano viiokošolcu ali dijakinji. Naslov pove uprava SI. Narodt.
Spalni divan
dobro ohranjen, se proda. Rožni ulica 8, 7132
Več delavcev s
ae apreimo v tovarni za klej.
Dekle
15 do 17 let stara se sprejme k mali dru lini v službo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7105
i lajn s ww
Svi tvrdki Metila Perko, Sg. Iska, Celovška o. 121. 7126
Knjigovodkinjo
sposobno in zanesljivo sprejme takoj pod ugodnimi pogoji A. Kremzir, L»ubijana, Kolodvorska ulica 3. 7152
Jfagrobnc lučice
sveče in sivo (ešvesko) milo nudi veletrgovina Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 7074
JKoško kolo
dobro ohranjeno z novo pnevmatiko se preda v trgovini rritooh, Karlev-afca cesta 4. 7143
Motocikel
F. N. 4 dllndd, 5 HP, se proda pri F. Smol, Glince 6, v tov. Vojnović <& Co, 7142
Damski plaši
la kotntiovlne ae ceno prod ■
Naslov pove upravntŠtvo Slovenskega Naroda. 7141
Industmalcem tefinlčnlh proizvod j.
Tehnična pisarna dipl. int. M Sosv/ijsviča in Papovića
prejšnjih načelnikov Ministrstva i&ce zastopništvo slovenskih domačih proizvodov tehnične stroke in sprejema iste tudi v komisijsko prodajo en gros. Kataloge, vzorce in pogoje poslati Kotorska nlioe 07« Beograd. 6996
■Hodni salon.
ITIodnS salon.
Tončka Hafner
LJubljana, Rimska cesta štev. 6.
Priporoča svojo bogato izbiro vsakovrstnih najnovejših
damskih kf©byk©v.
brašn@ Cme^e?«
Isie se
mesečna soba s ali brez opreme in posebnim vhodom, samo za dnevne ure. Ponudbe pod .H- Z. 1900—7140 na upraniStvo Slov. Naroda. 7140
kompletna elegantna jedilnica. Ogleda se od &r—3. pop. Kongresni trg 6/11. ^
z dveletno prakso išče službo v trgovini z mešanim blagom. Star 17 let. Ponudbe pod .Dveletna praksa 7147* na npr. Slo.-. N■•-7147
M\ presditve
se ceno prodajo 3 kompl. postelje, dv železni pc&cl, Šivalni stroj in drugo. Vpraša se pri gospe Arkol Pot v Rožno dolino 34. 7130
Išče se
dober mizarski pomočnik za takoj. Do« pisl naj se pošljejo na naslov Ivan Balon, misarskl mojster, Senovo st 60, p.
20. oktobra t. g. 11 časova prije podne drži se kod intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani druga pismena ofer-talna licitacija ia nabav.-j 60 vagona fel^elienog krnšsiog braina (moke) tipa 80 % is 6isie plenice.
Predaja po odobrenju franko intendantsko slagalište u vrečama liferarrto ovako t
Intendansko	december januar 1921. god.   |   1922. god. i-*-.-, .i.--^_	februar 1922. god-	Primeđba
slagalište	kilograma brašna		
LJUBLJANA	| 1 90.C00.— | 90.000.—	90.000.—	Vreče se vračaju poslije 3 i mjeseca.
CEUE	40.000.— j 40.000,—	40.000.—	
MARIBOR	— 70.000.— i 70.000,— i 70.000.— 1 !		
Kaucija 5 %.
Ponude se primaju na svu količinu Hi za -potrebe pojedinih slagališta.
Ponude biljegovati sa 20 dinara, poslati po^ojn ili donijeti osobno.
Uslovi se mogu videti kod ove Komande.
Ml tinte MMS «88 t M 15.:??.
čenča
co
poSienih staršev s primerno Soisko izobrazbo in kateri ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi po-trg. firma Iv. KuSlan, Kranj (Gorenj.)
Modni atelje.
Priporočam se slavnemu občinstvu za izdelovanje najmodernejših civilnih in Športnih oblek. Priznano dobra in točna
{»oskežba, prvovrstno delo, solidne cene. van Kersnlč, Resi jeva cesta l/I desno. 7144
Ma razpolago vedno pristni donblo in pravi ne prebio 5-Hivi brnel:! in tirelsk! lotfen za športno obleke. Narodi se v osmin dnek. Obleko od 2000 S naprej.
mi S. Pot&ini
Šelsnbnrgoua ni. St. 6. i natfstr.
bis ii koristno ii
tz Amerike
zcesok, ki
da brez odloga potrdite sprejem denarja, W Vam po našem posredovanju potom kr. poštno-čeifovnej
Pazite,  da   boste  naznanili pošiljatelju m ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izpUčan.
Radi mnogih pritožb amerBkih rojakov o nesprftjeAin denarja v stari dorrovini in vsled nepotrebnega prci«!wvabja pri nas ter po poštah Vas to prosimo. v   . ^
Enake eritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem sinčafu kot nao0ra\4čšne. večkiat Se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, Če§, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici na dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi poSiljateJj prepriča^ .da yc bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in saupanje ter mnogokrat dolgo traja, predrto se odloči poslati zopet ka*kt dsticc z*/1
KcneČno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, kj viled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čžkajo po ntč mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom na5e barike. . *
Točna postrežba — to je vedno T>ilQ hx bo ostalo rraiše geslo.
MUK SHH5SR STHTE
82 CorllasdS Street Kow Tork9 K. Ti
Kmetounlcf, pozor!
Neverjetne uspehe dosežete pri prašičih govedi itd. ako primešate krmi redilni nraiek ledin lekarnarja Piccolifa v tlnblinuJ- II 68
Tapetniški pomoćnih
se sprejme v stalno delo. Istotam sc sprejme vat ene c. * Ivan Čeme, Dunajska cesta. 7127
Pisarniikn moč,
dobro izurjena, vseh pisarniških del zmožna, z daljšo prakso, želi premeniti sluZbo. Ponudbe pod »Daljša praksa 7129* na upravo Slov. Naroda. 7129
Prida se pa nizki i
hiša. hlev. svinjak in majhen vrt, 7 km do Ljubljane. Pripravno za obrtnika ali renzijonista. Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 7134
Prometni zavad
m ifi
prodaja Iz slovenskih preaogimsi&ov
srsnsog
velenjski, šentjanški in trboveljski
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za industrijska
podjetja in razpecava
la cehoslovaški in angleški koks za livarne m domačo vporabo, kovaški premog m črni premog.
Naslov: PROMETNI ZATOD ZA PB2EU0G d. d. Lfabllaaa, Nunska ulloa 13.
ESI
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najngodneiiiml pogoji.
Beograd,  Celje,   Dubrovnik, Kotor^f Kranj, Ljubljana, Maribor. Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
3'::";
£o*tĐina in tisk »Narodno tiskarno««
Za inseratni dol odgovoren Valentin Kflaifem
C7
00
4.