Izvozno sodelovanje
Šlcvihu* (Jelouic oriMin/acijc so sc moralc v času oieženega gospodarje-nju boljo prilagoditi polrcbam tržišča. prcdvseni pa poiskati uikcproi/vodnc progranie. ki jini /agotavljajo kupcc in mesto na tržišču. Mcd takimi orga-nizacijami so ludi Kovinsko-lcsni ob-rati našega Gradbencga podjclja Grosupljc.
Čcprav je bilo opravljanje vzdrže-valnih dcl za gradbeno opcrativo in proi/vodnja kovinske in lcsneopremc za opcrativn in objoktc vgratlnji prvo-tna naloga tozda, se je morala orga-nizacija zaradi manjšcga obsega zi-dave in s lcm tudi manj dela in ob-veznosti do gradbincev odločiti za dopolnilni proizvodni program. ki zagotuvlju delo in dohodek.
Del lega dopolnilnega proizvodnc-ga programa so peči alpterm, ki so jih v Kovinsko lcsni obrati /ačcli izdclo-vati prcd dobrima dvema lctoma. Na leto jih naredijo okrog -^00 in če bi jih narcdili več. bi jih lahko ludi prodali več. Sprva so izdelovali dva različna ti-pa takih peči.
Ker podobnc pcči izdclujo vcč naših tovam v Sloveniji in drugih jiigoslo-vanskih republikah. so sc odločili n\ dva različna tipa pcči na irda goriva. Pcč hrast de luxc. na primcr. so us-pcSno prodajali v vscj držiivi in pov-prašcvanju zaradi prcmajhnih pr-oizvodnih zmogljivosii niso mogli zadostili. /ato so sc odločili za ra/ši-ritcv proizvodnje. Vcliko zanimanjc za tc pcči je bilo ludi na uijih tržiščih — v ZRN in Avslriji — in Kuvinsko !c-sni obrali imajo prodajo na ti dvc tržišči te zagolovljcno. Scvcda so mo-rali peč prilagoditi DIN prcdpisom. kar pomeni. da mora biti pečobenem tudi trajnožareča. kar zagotavlja boljši izkoristek in manjšo porabo go-riva. V sodelovsinju s strojno lakultelo v l.jubljani so žc izdelali proiotip lakc pcči. ki jo bodo ponudili mdi kupcem doma in nelevtujini. Inkot pravijo.jc ludi ccna kupcem dosiopna.
V Kovinsko-lesnih obratih imajo na seznamu »negradbenega« proizvod-ncga programa tudi izdclavo sirojev
/a kovin.sko induslrijo-manjšc hidra-vličnc krivilne in ravnalne strojc. s katerimi bodo pravzaprav dopolnili ponudbo na našcm tržišču, saj Jelšin-grad iz Banja Lukc izdelujc večje hid-ravlifncstrojc. Prototipi tehstrojcvso is narcjcni in jih je mogoče izdclovati scrijsko. proizvodnja pa jc v načrtu žc za letošnje lcto.
V sodelovanju s švicarskim Ge-bauerjem je GPG-jev tozd začcl izdelovati tudi spccialna dvigala, s čimer bodo, prav tako kot v spečmi alpterm. zaslužili nckaj deviz. zani-manje za taka dvigala pa je preccjšnjc ludi na domačem tržišču. TakojcSliri laka poševna dvigala naročilo Sa-rajevo, potrebujejo pa ga tudi v Ško-cjanskih jamah. Lani so v Kovinsko-lcsnih obratih zaslužili okrog 15 mi-lijonov deviznih dinarjev, načrt za letošnjc lelo pa je še pogumnejši.
Ob vseh dobrih rezultatih pa ni mogoče reči. da skoraj 210-članski delovni kolektiv pri svojem delii nima težav. Direktor temeljne organizacije združencga dcla Alojz Kalan je povc-dal. da predstavlja zaprcko za boljšc dclo prcdvscm slaba prcskrba / dob-rini reprodukcijskim materialom. Ba-zična industrija pri nas se vcde /clo logo in noče prisluhniti prcdlogom. ki bi tudi za izdclovalee surovin pomcnil boljši zaslužek. Tako sc recimo doga-ja. da Kovinskolesni ubrati nc morcjo dobiti surovin naravnost iz unarne. ampak po daljši poti — z uvozom prav tistega maleriala. ki ga je bazična in-dustrija prodala v lujino. zatoda bi za-služila devize. Ob lem pa nc momno mimo dcjsiva. da imajo surovinc na lujcm tržišču veliko nižjo ceno kot bi jo imele. čc bi jo tuji kupci kupili v obliki končnega izdclka.
M. K.