KRTINA Maja Janežič, Bine Kramberger, Katarina Udovč 112Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S KRTINA Maja Janežič, Bine Kramberger, Katarina Udovč ⁞ Prispevek: Igor Rižnar 112 Krtina  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorji Recenzentke ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Maja Janežič  ⁞Alenka Tomaž urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Poljanska cesta 40, SI–1000 Ljubljana  ⁞Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞maja.janezic@zvkds.si  ⁞Univerza na Primorskem ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper in likovna urednica  ⁞Bine Kramberger  ⁞alenka.tomaz@fhs.upr.si ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ Matija Črešnar, član  ⁞Poljanska cesta 40, SI–1000 Ljubljana  ⁞Martina Blečič Kavur ⁞ Milan Sagadin, član  ⁞bine.kramberger@zvkds.si  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Maša Saccara, članica  ⁞Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Katharina Zanier, članica  ⁞Katarina Udovč  ⁞Univerza na Primorskem ⁞ Bernarda Županek, članica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞Poljanska cesta 40, SI–1000 Ljubljana  ⁞martina.blecic.kavur@upr.si Izdajatelj  ⁞katarina.udovc@zvkds.si  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Irena Lazar ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Avtor prispevka  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Igor Rižnar  ⁞Fakulteta za humanistične študije, Zanj  ⁞Geološke Ekspertize, Igor Rižnar s. p.  ⁞Univerza na Primorskem ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Ulica bratov Martinec 40, SI–1000 Ljubljana  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞igor.riznar@telemach.net  ⁞irena.lazar@upr.si  ⁞Zrinka Mileusnić  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞zrinka.mileusnic@fhs.upr.si Lektorica  ⁞Nina Krajnc (slovenščina) Oblikovanje in prelom  ⁞Nives Zupančič Tehnična priprava publikacije  ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič Načrt najdišča  ⁞Damjan Snoj, Bine Kramberger, Matjaž Mori, Danilo Cvetko Risbe predmetov ⁞ Samo Ohman, Tina Širovnik, Klara Jan, Nina Bratušek, Ajda Podgorelec, Barbara Juhart, Nazmije Gërdellaj, Martin Kramberger Računalniška obdelava risb predmetov  ⁞Nataša Svenšek, Nika Čremošnik, Marko Reš, Tamara Strmšek, Bine Kramberger Računalniška obdelava načrtov in preseka  ⁞Danilo Cvetko 3D model  ⁞Matjaž Mori Postavitev tabel  ⁞Nataša Svenšek, Bine Kramberger Fotografije najdb  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević Ljubljana, 2023 Spletna izdaja Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Slovenije so brezplačne. COBISS.SI-ID 178322947 www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige ISBN 978-961-7169-57-7 (PDF) Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Vsebina 1⁞ Uvod Maja Janežič, Bine Kramberger 5 2⁞ Geografski, geološki in arheološki oris prostora Maja Janežič 6 3⁞ Arheološka izkopavanja Bine Kramberger 9 ⁞ 3.1 Krtina 1 9 ⁞ 3.2 Krtina 2 16 ⁞ 3.3 Krtina 3 19 ⁞ 3.4 Obdobja poselitve na najdišču 19 4⁞ Prazgodovina Bine Kramberger 22 ⁞ 4.1 Pozni neolitik ali bakrena doba 22 ⁞ 4.2 Zgodnja bronasta doba 22 ⁞ 4.3 Srednja in zgodnja pozna bronasta doba 25 ⁞ 4.4 Pozna bronasta doba 28 ⁞ 4.5 Sklep 29 5⁞ Rimsko obdobje Maja Janežič 30 ⁞ 5.1 Krtina 1 30 ⁞ 5.2 Krtina 2 30 ⁞ 5.3 Povzetek 38 6⁞ Srednji in novi vek Katarina Udovč 39 ⁞ 6.1 Krtina 1 39 ⁞ 6.2 Krtina 2 39 ⁞ 6.3 Povzetek 41 7⁞ Petrografska analiza Igor Rižnar 42 8⁞ Zaključek Maja Janežič, Bine Kramberger 45 9⁞ Literatura 47 10⁞ Katalog stratigrafskih enot Bine Kramberger 52 ⁞ 10.1 Krtina 1 52 ⁞ 10.2 Krtina 2 63 ⁞ 10.3 Krtina 3 64 11⁞ Katalog gradiva Bine Kramberger, Maja Janežič, Katarina Udovč 67 ⁞ 11.1 Krtina 1 68 ⁞ 11.2 Krtina 2 68 ⁞ 11.3 Krtina 3 128 1UvodMaja Janežič, Bine Kramberger Severno od vasi Krtina, severovzhodno od Vira pri Dom- V letih 1998 in 1999 je bila na treh različnih območjih na tra- žalah, ob cesti Domžale–Moravče, na trasi avtocestnega si avtoceste severno od vasi Krtina tako raziskana površina odseka AC 08 Blagovica–Šentjakob, so leta 1995 izved-skupne velikosti 7224 m2. Območja raziskav se fizično ne li ekstenzivni arheološki pregled pod vodstvom Milana stikajo in ker je bilo pri vsakem posameznem območju vo-Sagadina iz OE Kranj (Sagadin, Pinter in Mertelj 1995), deno individualno številčenje stratigrafskih enot, posebnih konec leta 1996 pa še sondiranja (Sagadin, Snoj 2001, najdb, pa tudi, ker so bile postavljene različne koordinatne 3). Rezultati teh raziskav so bili z arheološkega vidika mreže (vsaka s svojimi oznakami kvadrantov), so rezultati pozitivni. Pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne de-izkopavanja, odkrite stratigrafske enote in najdbe (poglavji diščine, OE Kranj, je leta 1998 in 1999 ekipa podjetja M Katalog stratigrafskih enot in Katalog gradiva) predstavljeni I C d.o.o. zato izvedla arheološka izkopavanja. Vodja po posameznih območjih najdišča. del sta bila arheologa Milan Sagadin in Damijan Snoj. Območje raziskav so razdelili na tri dele: Krtina 1 je ob- segala območje ob jugozahodnem pobočju Krtinskega hriba, severno od vasi Krtina oziroma na jugozahodni strani stare ceste v Moravče. Raziskane so bile parcele št. 309, 310, 312, 313, 314, 964/1, 964/2 in 965/2, vse k. o. Krtina (Sagadin, Snoj 2001, 3). Krtina 2 se je nahaja- la severovzhodno od območja Krtina 1 in je zajemala parcele št. 1194/4, 1195/5, 1194/6, 1195/2, 1195/3, 1196/2, 1196/3, 1197/2 in 1198/2, vse k. o. Krtina (Sagadin, Snoj 2001, 3). Arheološka ekipa je začela dela 21. septembra leta 1998 na območju Krtine 1 ter jih zaključila 1. avgusta 1999 na območju Krtine 2 (Sagadin, Snoj 2001, 1). Na obeh območjih skupaj je bila raziskana površina velikosti 6224 m2. Območje Krtina 3 se je nahajalo vzhodno od območja Kr- tina 2, ob vznožju Krtinskega hriba (Sagadin, Snoj 2003; Snoj 2003). Izkopavanja v tem delu so se začela z odkritjem najdb in jam ob arheološkem nadzoru med gradbe- nima profiloma 179 in 181. V okviru nadzora je bilo najprej opravljeno sondiranje, pri čemer je bilo izkopanih sedem testnih sond velikosti 2 × 2 m2, nato so sledila izkopavan- ja. Gre za skrajni vzhodni del najdišča, na katerem so bile odkrite pretežno prazgodovinske najdbe, s katerim se je v diplomski nalogi podrobneje ukvarjala Nives Kokeza (2003), medtem ko so bile na območju Krtina 2 odkrite pretežno rimske najdbe. Izkopavanja na območju Krtine 3 so poteka- la od 19. avgusta do 14. septembra leta 1999, pri tem pa je bila raziskana površina velikosti približno 1000 m2 (Sagadin, Josipovič 2003, 6). Krtina, AAS 112, 2023 5 2Geografski, geološki in arheološki oris prostora Maja Janežič Najdišče Krtina leži ob vznožju in na jugovzhodnem po- ravni. Na rodovitnih predelih ravnice so bile zgrajene vile bočju Krtinskega hriba (sl. 1–5). Dolga peč, kot so nekdaj rustike (v Žejah in Kaplji vasi, Loki in Suhadolah). Po južnem imenovali hrib zaradi Blekarjeve opekarne na njem, leži delu ravni je bila speljana tudi glavna državna cestna pove-v neposredni bližini križišča glavne ceste Ljubljana–Celje zava v smeri proti Petovioni (Ptuju), v Rodici pa se je odce-in ceste, ki povezuje Zasavje s Kamnikom (Snoj 2003, pila cesta, ki je vodila mimo Šentpavla (kjer so bile odkrite 167). Celotna okolica s pritoki drenira v potok Radomljo, rimskodobne strukture iz 2. in začetka 4. stoletja n. št.) proti ki izvira pod Trojanami. Ravnina med Krtino in Dobom Šentjakobu (Horvat 2019, 7). je bila delno zamočvirjena in občasno poplavljena vsaj zadnjih dvesto let, kar je razvidno iz franciscejskega ka- tastra. Prizadevanja domačinov za regulacijo potokov in izsuševanje zamočvirjene zemlje segajo že v sredino 19. stoletja, melioracija omenjenega območja pa je bila iz- vedena med letoma 1983 in 1987 (Snoj 2003, 167). Krtinski hrib je zgrajen iz pliocensko kvartarne ilovice z gru- ščem in rožencem ter se za približno 50 metrov dviguje nad aluvialne doline, ki ga omejujejo z vseh strani (Verbič 1999, 1; sl. 6). Po terenskem obhodu območja so ugotovili, da na severnem robu Krtinskega hriba na več mestih izdanja debelo plastnat dolomit in dolomitizirani apnenec. Domnevno gre za srednje triasni dolomit (Verbič 1999, 2). Temno siv do črn lapornat apnenec so v golici opazili samo na enem mestu, domnevno gre za zgornje triasni (karnijski) apnenec, ki leži 1 Geografski položaj najdišča Krtina na DMR; ©GURS. konkordantno na dolomitu (Verbič 1999, 2). Historični oris Krtine z okolico kaže, da je bilo območje po- seljeno že od prazgodovine naprej. Dopolnjeno karto po- seljenosti (po Železnikar 1999) sta v arheološki podobi Ka- mniškobistriške ravni za prazgodovinsko, rimsko in mlajša obdobja prikazala M. Novšak v objavi najdišča Šentpavel pri Domžalah (2017, 8−10) in M. Horvat v objavi najdišča Podrečje pri Viru (2019, 7, 8). Eno izmed najstarejših arheoloških najdišč v bližini je vse- kakor Babja jama na Gorjuši pri Domžalah, ki je služila kot občasno zatočišče paleolitskim lovcem glede na najden gravettienski orodni inventar in kosti pleistocenske favne (Stražar 1996, 47; EŠD 5296). Prazgodovinsko podobo poselitve južnega dela Kamniškobistriške ravni (ob izlivu Rače Krtina 1 v Kamniško Bistrico) so dopolnile novoodkrite prazgodovin- Krtina 2 ske naselbine (Dragomelj, Podgorica, Podrečje) ob izgradnji Krtina 3 avtoceste Blagovica−Šentjakob. 2 Lokacija izkopavanj najdišča na geografski karti; vir: V rimskem času, ko je območje sodilo v ager Emone, je Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Merilo predstavljal Mengeš naselbinsko jedro Kamniškobistriške 1 : 100 000. 6 Krtina, AAS 112, 2023 Krtina 1 Krtina 1 Krtina 2 Krtina 2 Krtina 3 Krtina 3 3 Položaj arheološkega najdišča na trasi AC odseka 4 Lokacija raziskanega dela arheološkega najdišča Krtina na Blagovica−Šentjakob; podlaga TTN5, lista E241700, E241800 Franciscejskem katastru; podlaga SI AS 177, list CRC505gE06; in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 10 000. ©Arhiv Slovenije, ©DARS. Merilo 1 : 10 000. Poselitev Kamniškobistriške ravni, ki se je razvila v zgodnjem četrtini 13. stoletja je postal Mali grad središče Andeško-Me-srednjem veku, je ostala po mnenju B. Štularja nespreme- ranskih. Največji razcvet je Kamnik doživel v drugi polovici njena verjetno vse do konca srednjega veka − Mengeš je 12. stoletja in v 13. stoletju (na Malem gradu je delovala tudi ohranil mesto agrarnega in cerkvenega središča, Kamnik pa kovnica breških pfenigov). Grad naj bi bil zapuščen okrog se je postopno razvijal v pomembno lokalno središče (Štu-leta 1444 (Štular 2008, 132; Horvat 2019, 8). lar 2009, 18). V visokosrednjeveškem obdobju je dobila po- Izvor imena Krtina ni jasen. Morda izhaja iz krtini podobne- membno vlogo na Kranjskem plemiška rodbina Andeških. V ga hriba, na katerem je cerkev sv. Lenarta. H Krtini spadata drugi polovici 12. stoletja se je izoblikoval gospostveni cen- še dva starejša zaselka, Spodnja Krtina ali Dolenja vas in Ve- ter v Kamniku. Andeški grofje so naselili na Malem gradu sevka, v pisnih virih tudi Veselka (Stražar 1996, 75). bavarsko ministerialno družino in konec 12. stoletja ter v prvi Krtina 1 Krtina 2 Krtina 1 Krtina 2 Krtina 3 Krtina 3 5 Arheološko raziskana območja (označena z rdečo, rožnato 6 Položaj arheološkega najdišča Krtina na geološki karti; in modro barvo) na območju Krtine (Snoj 2003, 167). podlaga OGK SFRJ, list Maribor, Leibnitz; ©GURS. Merilo 1 : 10 000. Krtina, AAS 112, 2023 7 V župnijskem arhivu se cerkev na Krtini omenja 27. avgusta 1458, ko jo je posvetil škof Fortunat, generalni vikar oglej-skega patriarha Ludvika (Stražar 1996, 75). Stražar (1996, 75) v svoji knjigi omenja kar nekaj dejstev o življenju na obmo- čju Krtine, zanimivejša so naslednja: • Luka Malec ali Malicza, podložnik gradu Stari grad in njegova žena Eva sta 1. marca 1614 Urbanu Grošlju, kamniškemu meščanu in trgovcu, ter njegovi ženi Uršuli prodala desetino v Krtini in Dolenji vasi, ki sta jo kupila od Hansa Seifrida Raspa iz Sostrega in Dola, ki je bil fevd Paradeiserjev. • Stolni dekan in kapitelj sta 6. junija 1644 s Hansom Lud- vikom Raspom iz Sostrega in Dola s kupno pravno po- godbo zamenjala kmetiji Vesevko s kmetijo v Soteski, na kateri sta živela Andrej Bastiza in Blaž Preyer. • Po urbarju iz leta 1648, ki je prepis starejšega urbarja iz srede 16. stoletja, je imelo mengeško župnišče gospo- stvo nad posestvi tudi v Krtini. 8 Krtina, AAS 112, 2023 3Arheološka izkopavanja Bine Kramberger Terenska dokumentacija z arheološkega najdišča Krti- dišča na voljo kratko poročilo o arheološkem izkopavanju, na je precej pomanjkljiva. Osnovo za analizo terenskih v katerem so povzeti najpomembnejši rezultati raziskave razvidov izkopavanja predstavljajo parcialni generalni skupaj z območjem Krtina 2 (Sagadin, Snoj 2001) in kratka tlorisi posameznih delov najdišča, razpoložljive terenske objava najdišča v publikaciji Zemlja pod vašimi nogami (Pre-fotografije, fotografije, narejene iz balona, ter risbe in šeren et al. 2003). identifikacijski listki s podatki o najdbah, ki so bili hranjeni V poizkopavalnem delu smo poskušali najprej ugotoviti, kje skupaj z najdbami. V veliko pomoč sta bili tudi poroči-so bile na območju Krtina 1 odkrite arheološko zanimive li o rezultatih arheološkega izkopavanja (Sagadin, Snoj stratigrafske enote, za katere vrste stratigrafskih enot gre 2001; Sagadin, Snoj 2003), objava v publikaciji Zemlja in kje je bila odkrita steklena jagoda (PN 1 – G1). Izhajali pod vašimi nogami (Prešeren et al. 2003) in diplomska smo iz generalnega tlorisa najdišča in ugotovili, da manj-naloga Nives Kokeza (2003). kajo oznake SE ter da je izkopno polje opremljeno z dve- Na najdišču Krtina so bila, kot že rečeno, raziskana 3 raz- ma različnima koordinatnima mrežama, v katerih manjkajo lična območja, poimenovana kot: Krtina 1, Krtina 2 in Krtina oznake kvadrantov. Ena mreža je v ACAD načrtu imenova-3. Vsako posamezno območje je bilo obravnavano in do- na »Arheo-Krtina 1-mreža«, orientirana je v smeri severo- kumentirano kot samostojna enota, kar pomeni, da so bile zahod−jugovzhod in šteje 152 kvadrantov, velikosti 10 × 10 postavljene različne koordinatne mreže ter vodeni različni m. Praktično v celoti se prekriva z obrisom »Arheo-Krtina seznami stratigrafskih enot in posebnih najdb. V praksi se to 1-mrežaPregleda«, ki je videti kot rob neke druge raziskave, kaže, da se oznake stratigrafskih enot, kvadrantov in poseb-po vsej verjetnosti predhodnega terenskega pregleda. Dru- nih najdb podvajajo, vendar gre za različne lokacije, najdbe ga mreža je orientirana v smeri severovzhod−jugozahod in kontekste. Glede na to, da se rezultati izkopavanja od ob-in je, podobno kot mreži na območjih Krtina 2 in Krtina 3, močja do območja vsebinsko razlikujejo, predstavljamo te- sestavljena iz kvadrantov velikosti 4 × 4 m. Sodeč po teren- renske razvide izkopavanja po posameznih območjih (sl. 7). skih fotografijah, na katerih so vidne oznake kvadrantov in oznake za sever, smo jo prepoznali kot mrežo izkopnega 3.1 Krtina 1 polja arheološkega izkopavanja. Najprej smo poskušali rekonstruirati izhodiščno točko mreže Koordinatna mreža izkopnega polja na območju Krtina I in rekonstruirati oznake kvadrantov, kot so jih oštevilčili, da bi lahko v nadaljevanju Najprej predstavljamo rezultate izkopavanja v delu najdišča obrise stratigrafskih enot opremili s številčnimi oznakami in Krtina 1. Pred pripravo najdišča za objavo smo s tega dela da bi ugotovili, kje je bila odkrita prazgodovinska steklena najdišča prejeli le pomanjkljivi generalni tloris raziskanega jagoda (G1). Za ugotavljanje lokacije izhodiščne točke mre-območja (v programu ACAD),1 terensko risbo osrednjega že in oznak kvadrantov smo imeli na voljo različne podatke. dela terena s SE 008/009, SE 081/082, SE 083/084, nekaj Prvi med njimi je risba osrednjega dela terena z obrisi SE terenskih fotografij stratigrafskih enot v osrednjem in jugo- 008/009, SE 081/082 in SE 083/084, na kateri so oznaka za vzhodnem delu terena, fotografije ene posebne najdbe (PN sever, količki kvadranta, na risbi imenovan »kv. P15«, vse štiri 40) in situ, 13 najdb ex situ (PN 1, PN 2, PN 6, PN 8–PN 11, PN koordinate tega kvadranta,2 in oznaki sosednjih kvadrantov, 15, PN 21, PN 22, PN 24, PN 27, PN 36) in prazgodovinsko imenovanih »kv. P14« in »kv. P16«. Stratigrafske enote iz te stekleno jagodo (PN 1 – G1). Poleg tega je iz tega dela naj-2  Koordinate so bile merjene iz izhodiščne točke mreže izkopnega 1  Tloris vseh delov najdišča (Krtina 1, 2 in 3) je bil narejen z vektorizi-polja. Zgornja leva koordinata »kv. P15«: x = 64,00, y =56,00; zgornja ranjem in prostorsko umestitvijo risb parcialnih tlorisov najdišča na desna koordinata »kv. P15«: x = 64,00, y =60,00«; spodnja leva koor-prostorsko umeščeno koordinatno mrežo. Danes je od teh risb z dinata »kv. P15«: x = 60,00, y =56,00; spodnja desna koordinata »kv. območja Krtina 1 na voljo le ena − glej v nadaljevanju. P15«: x = 60,00, y =60,00. Krtina, AAS 112, 2023 9 raziskano območje presek (P) sonda (S) kvadrant 4 × 4 m Krtina 2 Krtina 3 ED Krtina 1 S7 C S6 B S1 S2 S3 A S5 47484950 1 2 S4 3 4 5 47484950 42434445 P4 6 37383945 7 8 9 47484950 42434445 32333435 10 11 12 42434445 37383945 27282930 13 37383945 32333435 22232425 32333435 27282930 17 18 19 20 27282930 22232425 12 1314 15 22232425 17 18 19 20 7 8 9 10 17 18 19 20 12 1314 15 2 3 4 5 12 1314 15 7 8 9 10 -2-3-4-5 P3 7 8 9 10 2 3 4 5 -7-8-9-10 2 3 4 5 -14-15 ZVU P2 P1 TSRPONML KJI H 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 GF 15 16 17 18 ED 9 10 11 12 13 14 CB A 1 2 3 4 5 6 7 8 7 Načrt izkopnih polj z označenimi lokacijami presekov. Merilo 1 : 1500. 10 Krtina, AAS 112, 2023 raziskano območje presek (P) sonda (S) kvadrant 4 × 4 m Krtina 2 Krtina 3 ED Krtina 1 S7 C S6 B S1 S2 S3 A S5 47484950 1 2 S4 3 4 5 47484950 42434445 P4 6 37383945 7 8 9 47484950 42434445 32333435 10 11 12 42434445 37383945 27282930 13 37383945 32333435 22232425 32333435 27282930 17 18 19 20 27282930 22232425 12 1314 15 22232425 17 18 19 20 7 8 9 10 17 18 19 20 12 1314 15 2 3 4 5 12 1314 15 7 8 9 10 -2-3-4-5 P3 7 8 9 10 2 3 4 5 -7-8-9-10 2 3 4 5 -14-15 ZVU P2 P1 TSRPONML KJI H 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 GF 15 16 17 18 ED 9 10 11 12 13 14 CB A 1 2 3 4 5 6 7 8 Krtina, AAS 112, 2023 11 8 Krtina 1. Risba osrednjega dela terena z obrisi SE 008/009, SE 081/082 in SE 083/084. risbe je bilo mogoče po obliki obrisa prepoznati na ACAD kvadrantov) in fotografije najdb jam za stojke v jugovzho-generalnem tlorisu in tako je bilo mogoče glede na to risbo dnem delu območja Krtina I, opremljene s podatki o kva-mrežo opremiti z oznakami kvadrantov ter postaviti izho- drantih. Najprej smo mrežo primerjali s tisto, vneseno na diščno točko, od koder naj bi izvajali meritve (x = 0, y = 0) generalni tloris, in ugotovili, da je glede na oznake na risbi ter številčenje kvadrantov (sl. 8). osrednjega dela terena z obrisi SE 008/009, SE 081/082 in V nadaljevanju smo poskušali preveriti, ali je tako oštevil- SE 083/084 izhodiščna točka zamaknjena za dva kvadranta čena mreža pravilna, za kar smo imeli na voljo dva različna proti severu in dva kvadranta proti vzhodu od vogala mre-vira podatkov. Prvi je bil identifikacijski listek steklene jagode že.3 Izhodišče bi torej lahko bilo za dva kvadranta južneje in (PN 1 – G1), opremljen z naslednjimi podatki: »Krtina I ´98, dva kvadranta zahodneje, kar bi pomenilo, da je bila stekle-PN 1, 13. 10. 1998, kv. T22, x = 74,20, y = 86,40, z = 311,04«. na jagoda (PN 1 – G1) odkrita 2 m južneje in 2 m zahodneje, Najdbo smo kartirali tako po koordinati kot po oznaki kva-v 3 m širokem testnem jarku, raziskanem na skrajnem vzho- dranta in ugotovili, da naj bi bila v mreži, oštevilčeni po dnem delu območja Krtina I. zgornjem načinu, odkrita že izven izkopnega polja, in sicer V nadaljevanju smo dve potencialno pravilni izhodiščni točki približno 8 m (oziroma za velikost dveh kvadrantov) vzho-mreže in oznaki kvadrantov primerjali s tretjim virom podat- dno od testnega jarka, raziskanega v skrajnem vzhodnem kov: z oznakami kvadrantov na fotografijah jam za stojke v delu območja Krtina I. Tako smo sklepali na tri možnosti: jugovzhodnem delu najdišča, ki nam jih je uspelo deloma (1) da so najdbo odkrili na površini izven izkopnega polja, identificirati na generalnem tlorisu. Pri tem smo ugotovili, da (2) da so kvadranti na risbi s SE 008/009, SE 081/082 in SE se tam oznake kvadrantov ujemajo z drugo različico, torej 083/084 napačno označeni (in posledično, da je naša mre-da se je izhodišče, točka x = 0, y = 0, nahajala v skrajnem ža napačno oštevilčena) ter (3) da je bil tloris s SE 008/009, jugozahodnem delu (vogala) mreže, vnesene v programu SE 081/082 in SE 083/084 napačno vnesen na mrežo, pred-ACAD. Glede na rekonstrukcijo izhodišča mreže po prvi stavljeno na generalnem tlorisu (za dva kvadranta južneje in različici (s pomočjo terenske risbe z obrisi SE 008/009, SE dva zahodneje). Da bi ugotovili, kaj je razlog tega neskladja, smo ime- 3  Tako bi ostali dve vrsti kvadrantov v zahodnem delu mreže in dve li na voljo še dva podatka: mrežo v ACADU (brez oznak vrsti v južnem delu mreže brez oznak kvadrantov (ker zmanjka številk in črk). 12 Krtina, AAS 112, 2023 081/082 in SE 083/084) pa bi bile oznake kvadrantov na lokacije, ki je bila vnesena v ACAD. Očitno torej kvadranti na terenskih fotografijah jam za stojke napačne. Še več, zama-terenski risbi z obrisi SE 008/009, SE 081/082 in SE 083/084 knjene bi bile natanko za dva kvadranta južneje in dva kva- (in tudi na fotografijah teh SE) niso napačno označeni, tem- dranta proti zahodu. več so bile te SE napačno prostorsko umeščene, zato smo jih Iz tega še vedno sledijo tri možnosti: 1. da so kvadranti na premaknili tja, kjer so bile dejansko odkrite. terenski risbi z obrisi SE 008/009, SE 081/082 in SE 083/084 Izhodišče (točka x = 0; y = 0) v koordinatni mreži dela naj-napačno označeni, 2. da je bil tloris s SE 008/009, SE 081/082 dišča Krtina I se je torej nahajalo v skrajnem jugozahodnem in SE 083/084 napačno vnesen na ACAD mrežo (za dva kva-delu mreže, vnesene v ACAD. Tukaj je bil kvadrant A1, nato dranta južneje in dva zahodneje), 3. – manj verjetna možnost, so vrednosti naraščale proti severu in zahodu, tako da se je da so hkrati napačne oznake na fotografijah jam za stojke v kvadrant z najvišjo številko in črko nahajal v skrajnem se-jugovzhodnem delu najdišča, na identifikacijskem listku ste- verovzhodnem delu mreže. Jame SE 008/009, SE 081/082, klene jagode (PN 1 – G1) in da je mreža napačno vnesena v SE 083/084 so se nahajale za dva kvadranta južneje in dva ACAD. Ker gre za tri različne vire podatkov, ki se med seboj kvadranta zahodneje od mesta, kamor so bile v ACAD pr-prekrivajo, se zdi verjetneje, da so kvadranti na terenski ris- votno vnesene (sl. 7). bi z obrisi SE 008/009, SE 081/082 in SE 083/084 napačno označeni ali da je bil tloris s SE 008/009, SE 081/082 in SE Stratigrafske enote 083/084 napačno vnesen na ACAD mrežo. Da bi ugotovili, Pogled na terenske fotografije (z oznakami SE) je pokazal, kje tiči napaka, smo pogledali edino fotografijo osrednjega da je bilo v delu najdišču Krtina I odkritih najmanj 98 stra-dela najdišča iz zraka in poskušali na njej identificirati mre- tigrafskih enot. Večinoma gre za različne jame in jarke, od- žo kvadrantov, obris izkopnega polja in relevantne SE: SE krita pa sta bila tudi vkopano ognjišče in prostorsko ostro 008/009, SE 081/082 in SE 083/084. Gre za značilni novo-zamejena strnjena plast bele barve z rdečimi lisami (opis dobni drenažni jarek (SE 008/009), polkrožni jarek premera po terenskih fotografijah). Žal je na generalni tloris vne-okoli 6 m (SE 081/082) in pravokotno ognjišče (SE 083/084) sena le dobra polovica teh SE, prav tako nam jih vseh ni (sl. 8). Te stratigrafske enote nam je na omenjeni fotografiji uspelo korelirati s terenskimi fotografijami, ostalo pa je tudi uspelo identificirati (sl. 9), pri čemer smo ugotovili, da so bile precej fotografij SE, za katere je jasno, da njihovi obrisi na odkrite dva kvadranta južneje in dva kvadranta zahodneje od 9 Krtina 1. Pogled z juga na osrednji del terena (fotografija iz balona). Krtina, AAS 112, 2023 13 10 Krtina 1. Pogled z zahoda na skupino jam za stojk v jugovzhodnem delu najdišča. generalnem tlorisu manjkajo. Pri ugotavljanju lokacije posa- 964/2 in 965/2, vse k. o. Krtina. Že v ornici, predvsem pa tik meznih SE nam je bila, poleg terenskih fotografij posame- pod njo, na meji s sterilno ilovnato plastjo, smo našli odlom- znih SE in oznak kvadrantov, zapisanih na tablah na teh fo- ke rimskodobne keramike. V severovzhodnem delu izko- tografijah, v veliko pomoč fotografija širšega dela območja pišča smo odkrili dva ducata okroglih majhnih lis, ostankov Krtina 1, narejena iz zraka (balonski posnetek) (sl. 9).4 neke lesene arhitekture, ki jo s pomočjo odlomkov keramike postavljamo v čas 2. do 4. stoletja rimskega obdobja. Pod Stratigrafija rimsko plastjo smo v sivi plasti odkrili razpršene odlomke V poročilu o arheološkem izkopavanju je za območji Krtina prazgodovinske keramike.« (Sagadin, Snoj 2001). 1 in 2 opisana enostavna stratigrafska shema: »V skladu s Iz zgornjega opisa lahko sklepamo, da je tako območje Kr-pogodbo je arheološka ekipa 21. 09. 1998 začela s siste-tina 1 kot tudi območje Krtina 2 prekrivala ornica. Drugi del matično raziskavo območja Krtina 1 ter spomladi 1999 na- opisa se očitno nanaša na Krtino 1. Zanimiva je izpostavitev daljevala in zaključila na območju Krtine 2 (sl. 3, 4). Ornica jam za stojke. Edine jame za stojko v tem delu najdišča so v globini 15 do 20 cm je bila odstranjena strojno, preostalo bile v jugovzhodnem delu najdišča, kar verjetno pomeni, globino, povprečno do 75 cm, pa smo izkopali ročno« (Sa-da so mišljene te. Najdb iz teh jam nismo prejeli. Glede na gadin, Snoj 2001). V nadaljevanju sledi: »Na območju Krtine najdbe (iz plasti?) naj bi bile iz rimskega obdobja (sl. 10). 1 smo raziskali parcele št. 309, 310, 312, 313 in 314 oz. 964/1, Pogled na razpoložljive terenske fotografije presekov v delu najdišča Krtina 1 kaže na dokaj enotno podobo, kar se uje-4  Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da so bili kvadranti na istem ob-ma z zapisom v arheološkem poročilu. V južnih presekih na močju očitno deloma oštevilčeni z dvema različnima oznakama (na območju kv. P15 in kv. P13−14 so vidne tri plasti (sl. 11, 12). zgodnejših fotografijah istih SE), kar govori v prid temu, da je bilo Najvišja plast predstavlja travno rušo s humusom, v poizko-na začetku izkopavanja v uporabi drugačno številčenje kvadrantov. pavalnem delu označeno kot SE 1. Segala je od površja do Čemu so kasneje spremenili številčenje kvadrantov, ni jasno; morda globine okoli 0,2 m. Pod njo je bila nekoliko svetlejša plast, je šlo za napako, ki pa so jo v nadaljevanju izkopavanja odpravili in kvadrante oštevilčili na način, kot ga predstavljamo na generalnem verjetno spodnji del ornice (SE 2), nato pa je sledila rume-tlorisu. norjava ilovnata plast (SE 4), v katero so bile vkopane jame 14 Krtina, AAS 112, 2023 – ognjišče SE 083/084 in neznana jama v kv. P15 (sl. 11, 12). Tudi ta plast je glede na razpoložljive fotografije prekri- vala večji del izkopnega polja. Verjetno gre za arheološko sterilno ilovnato plast, ki se omenja v arheološkem poročilu (Sagadin, Snoj 2001). Nekoliko drugačno sosledje plasti je videti v severnem pre- seku izkopnega polja vzhodno od SE 007 (sl. 13). Tudi tukaj je opaziti travno rušo (SE 1), svetlejšo plast (SE 2) in rume- norjavo ilovnato plast (SE 4), med svetlejšo plastjo in rume- norjavo ilovnato plastjo pa je bila temnejša siva plast. Gre za plast, ki se je očitno nahajala le v vzhodnem delu najdišča, 11 Krtina 1. Fotografija preseka P1 nad jamo SE 083/084. saj je bila vidna le v severnem preseku kvadrantov P21−22 (SE 003; sl. 13), ne pa tudi v južnih presekih kv. P15 in P13−14 (sl. 11, 12). Morda gre za plast, iz katere se omenjajo od- lomki prazgodovinske keramike in je bila pod plastjo z rim- skimi najdbami (Sagadin, Snoj 2001; Snoj 2003, 168). Edine jame z območja Krtina 1, ki so bile ožje časovno opre- deljene, so na podlagi odlomkov keramike datirali v rimsko obdobje, natančneje med 2. in 4. stoletje. Gre za 24 jam za stojke v skrajnem jugovzhodnem delu območja Krtina 1. Med prazgodovinskimi najdbami pa sta omenjeni steklena jagoda z očesci in odlomek prazgodovinske keramične po- sode (Snoj 2003, 168). 12 Krtina 1. Fotografija preseka P2 v kvadrantu P13 ali P14. 13 Krtina 1. Fotografija preseka P3 pri SE 007. Krtina, AAS 112, 2023 15 3.2 Krtina 2 Generalni tloris brez oznak SE in oznak kvadrantov, natisnjen shematski načrt mreže izkopnega polja z oznakami kvadrantov, 10 fotografij, narejenih iz balona, in ena od blizu so, poleg identifikacijskih listkov v vrečah z najdbami, edina terenska dokumentacija, ki smo jo prejeli v obravnavo z ob- močja Krtina 2. Najprej smo s pomočjo fotografij (narejenih iz balona) proti severu usmerili natisnjen, ne-georeferenciran, a z oznakami kvadrantov opremljen shematski načrt mreže, in z njego- vo pomočjo opremili koordinatno mrežo vneseno v ACad z oznakami kvadrantov. Iz teh fotografij smo izdelali tudi 3D-model, ki smo ga prostorsko umestili s pomočjo DOF-a iz leta 1998. Ta 3D-model oziroma iz njega izdelan ortofoto n. v. (m) je bil izhodišče za prostorsko umestitev izkopnega polja, ka- 340 terega natančnost ocenjujemo pod 2 m. Nato smo posku- 305 0 50 100 m šali ugotoviti, kaj je fotografirano na edini fotografiji terena, 14 Krtina 2. Iz balonskih posnetkov narejen digitalni model narejeni od blizu, ter zatem pregledali še listke najdb, da bi reliefa pred izgradnjo avtoceste s pravilno umestitvijo poskušali ugotoviti, v katerih kvadrantih so bile le-te odkrite območja Krtina 2; natančnost pod 2 m (podlaga DOF iz leta in na kako velikem območju so se razprostirale posamezne 1998; izdelava M. Mori). stratigrafske enote. se je izkazala za pravilno, saj so se na tako oštevilčeni mreži Na generalnem tlorisu območja Krtina 2 je označenih 16 koordinate vseh posebnih najdb prekrivale z oznakami kva-sond, testnih jarkov z oznakami S 1–S 16, povprečne dolžine drantov v točno določeni mreži, vendar le ob zamenjavah 60 m in širine 2 m. Dvanajst sond je bilo v enakomernih raz-koordinate x in koordinate y. Očitno so bile namreč koor- mikih razporejenih po sredini trase, načrtovane za gradnjo dinate x zapisane v rubriki, kjer bi morala biti oznaka y, in avtoceste; od roba do roba sonde je razdalja med njimi koordinate y v rubriki, namenjeni koordinatam x. znašala 18 m, orientirane so bile v smeri severozahod–jugo- Najdbe na območju Krtina 2 so bile večinoma odkrite v pla- vzhod. Štiri sonde so se nahajale južno od tega območja in steh SE 001, SE 002 in SE 005. Glede na podatke na iden-so bile pravokotne na sonde S 1–S 12, prav tako z razmiki 18 tifikacijskih listkih so te plasti očitno prekrivale večje obmo-m. Na nekaterih mestih sond so bile vidne pravokotne raz- čje, v njih pa se mešajo najdbe iz prazgodovine (G2–G8, širitve, ki so bile opremljene s kvadranti, v njih so bili obrisi G14–G34, G154–G157), rimskega obdobja (G9, G35–G76, odkritih arheoloških ostalin. Očitno so izkopali najprej testne G158–G264) in novega veka (G10–G13, G77–G153), če-jarke, nato pa so jih na mestih, kjer so naleteli na arheološke prav med njimi prevladujejo rimske najdbe. Le domnevamo ostaline, razširili (sl. 7; glej tudi sl. 2−5, 14), pri čemer je bila lahko, da gre za od oranja premešane plasti in/ali koluvialne edina večja površina raziskana med sondami S 7 in S 10 nanose. (sl. 15). Precej najdb z območja Krtina 2 je bilo odkritih tudi v plasti Pri pregledu identifikacijskih listkov najdb v vrečah z najd- SE 009, ki se je nahajala v severnem delu razširitve med S 8 bami smo ugotovili, da so posebne najdbe opremljene z in S 9 (G230–G263). Tukaj je na generalnem tlorisu ozna-oznakami kvadrantov in s podatki x, y in z. Ker je bila veči- čena večja zgostitev kamenja, kv. 37−40, 43, 44, 47, 49, 50. na identifikacijskih listkov opremljena s kvadranti (le v dveh Prevladujejo najdbe iz rimskega obdobja, kar pomeni, da vrečkah sta listka brez podatkov o kvadrantih), lahko skle-bi lahko zgostitev kamenja predstavljala ruševino neke ka- pamo, da je bila večina najdb odkrita v omenjenih razširi- mnite arhitekture ali temeljev. Podobne zgostitve kamenja tvah sond. Glede na koordinate smo sklepali, da so podane so označene še na območju razširitve zahodno od S 7 (kv. lokacije najdb izmerjene iz izhodiščne točke koordinatne B1−B2; sl. 16), na območju razširitve v južnem delu med S 8 mreže. Ker so bile na območju Krtina 2 v ACAD načrtu tri in S 9 (kv. 17−19, 12−14 in 7−8), zahodno od S 9 v razširitvi različne koordinatne mreže in glede na dešifrirano mrežo z v kv. 12, 17 in v jugovzhodnem delu raziskanega osrednjega območja Krtina 1, smo sklepali, da izhodiščne točke pred-območja (med S 9 in S 10), na območju kv. -2, -3, -8 in -9. stavljajo jugovzhodni vogali koordinatnih mrež. Ta domneva V večini primerov kamni niso zloženi v vrstah, kar pomeni, 16 Krtina, AAS 112, 2023 15 Krtina 2. Pogled iz juga na večjo raziskano površino med sondama S 7 in S 10. da se je kamnita arhitektura verjetno nahajala v bližini ali pa (sl. 14). Jam je bilo na območju Krtina 2 odkritih malo. Edino je bila močno poškodovana oz. uničena. Tako predpostavko območje, kjer so na generalnem tlorisu označeni obrisi jam, podpira najdba v kv. 17, kjer so kamni še zloženi v vrsti, tako je skrajni jugovzhodni del najdišča. Tukaj sta označeni dve da v prostoru tvorijo pravokotno površino, orientirano v večji jami ovalnega tlorisa, pravokotna jama in več manjših smeri severozahod–jugovzhod, širine 0,46 in skupne ohra-okroglih lis, za katere pa ni jasno, ali predstavljajo jame (za njene dolžine 2,5 m. Morda gre za ostanke zidu, vendar se stojke?) ali gre za skupke kamenja. V naboru najdb z obmo-v poročilu o arheološkem izkopavanju pravokotna površina čja Krtina 2 so take, ki imajo na identifikacijskih listkih oznake kamnov ne omenja. Zgostitve kamenja so bile interpretirane »TL 9« in nato »kv. 14, SE 107«, »kv. 14, SE 109«, »kv. 14, SE kot »ostanki vsaj desetih hiš s kamnitim tlakom, prevleče- 111«, »kv. 14, SE 115«, »kv. 14, SE 117«, »kv. 14, SE 119« in »kv. nim s steptano glino, na njegovem južnem robu pa ostanki 15, SE 113«. Tudi pod temi oznakami so rimskodobne najdbe vsaj dveh hiš z verjetno le zemljenim podom«, ki naj bi bile (niso izrisane, ker gre za manjše odlomke), vendar lahko le grajene z vodoravno položenimi bruni na kamnitih temeljih domnevamo, da gre za jame, ki so vnesene na generalni (Sagadin, Snoj 2001). Kamni naj bi bili na najdišče prenese-tloris v jugovzhodnem delu najdišča. Večjo jamo ovalne- ni, kar je kazala sestava omenjenih zgostitev kamenja: pre- ga tlorisa (vel. 1,8 × 1,7 m) lahko verjetno koreliramo s tisto vladovali so apnenec (tudi do 70 %), peščenjak in dolomit. jamo iz rimskega obdobja, ki je omenjena v južnem delu Kamni so bili večinoma izrazito zaobljeni, kar pomeni, da najdišča kot »ostanki arhitekture, katere lesena konstrukcija je šlo verjetno za kamne iz karbonatnega proda ali struge je bila vkopana v zemljo« (Sagadin, Snoj 2001). vodotoka, pri čemer je najbližji vir apnenca in dolomita bli- žnji Krtinski hrib, peščenjaka in konglomerata pa aluvialni nanosi bližnjega potoka Radomlje (Sagadin, Snoj 2001; glej tudi sl. 6). Iz balonskih posnetkov in s pomočjo DOF-a iz leta 1998 na- rejen digitalni model reliefa kaže, da se je pred izgradnjo avtoceste relief proti severozahodu vzpenjal za okoli 15 m Krtina, AAS 112, 2023 17 16 Krtina 2. Pogled iz juga na zgostitev kamenja zahodno od sonde 7, kv. B1 in B2. SE 1 – kulturna plast SE 2 – bledorumenkasta koluvialna peščena ilovica (geološka osnova) 9 8 7 6 12 0 2 m 17 Krtina 3. Presek P4. Merilo 1 : 100. 18 Krtina, AAS 112, 2023 3.3 Krtina 3 celotnem najdišču nahajala t. i. »kulturna plast«. Označili so jo kot SE 001, medtem ko »ornici oz. humusu« ni bila dana Z območja Krtina 3 so na voljo prostorsko umeščen gene- posebna oznaka (Snoj 2003, 6; tukaj označena kot SE 001a). ralni tloris raziskanega območja, najdbe, seznami vzorcev, Velika večina najdb iz te plasti je iz prazgodovine (G284– posebnih najdb, terenskih risb, fotografij in stratigrafskih G501), nekaj keramičnih odlomkov in steklenih predmetov enot ter večina opisov stratigrafskih enot. Manjkajo pa te-je iz rimskega obdobja (G502–G507). renske fotografije večine stratigrafskih enot, vzorci,5 praktič- no vse risbe stratigrafskih enot in terenski dnevnik.6 Pod ornico se je po celotnem območju razprostirala plast SE 002, arheološko sterilna koluvialna peščena ilovica bledo Pri opisih SE, razlagi stratigrafije in drugih terenskih razvidov rumenkaste barve, v katero so bile vkopane prazgodovin-izkopavanja smo izhajali iz razpoložljivih terenskih obrazcev, ske jame. Tudi na vrhu te plasti je bilo pri strganju odkritih poročila o arheološkem izkopavanju (Snoj 2003) in diplom-nekaj prazgodovinskih najdb, vendar verjetno v sekundarni ske naloge arheologinje N. Kokeza (Kokeza 2003, 8). legi, kot infiltrati iz kulturne plasti (G276–G283). V njo so bile Izkopavanja na območju Krtina 3 so se začela z odkritjem vkopane vse jame, odkrite na območju Krtine 3. Večinoma najdb in jam ob arheološkem nadzoru med gradbenima gre za prazgodovinske jame, ena jama je novodobna, del profiloma 179 in 181, zato so bile še v okviru nadzora izko-jih je bil brez najdb in so ostale časovno neopredeljene (sl. pane sonde velikosti 2 × 2 m2; v nadaljevanju so na podlagi 17, 18). rezultatov testnih sond sledila izkopavanja (Sagadin, Snoj 2003). 3.4 Obdobja poselitve na Izhodišče koordinatne mreže je bilo v skrajnem jugozaho- najdišču dnem delu območja, celotno območje pa je bilo razdeljeno na kvadrante velikosti 4 × 4 m, ki so bili označeni s številka- Izkopavanja na najdišču Krtina kažejo na obljudenost ob- mi od A1 do E13.7 Zaradi majhne površine (100 m2) izkopno močja v različnih obdobjih prazgodovine in v rimskem ob-polje ni bilo razdeljeno na sektorje (Sagadin, Snoj 2003, 6). dobju, najmlajše aktivnosti pa so povezane s kmetijstvom Tudi na območju Krtina 3 sta bila »ornica oz. humus« od- in melioracijo v novejšem času, verjetno od srednjega veka stranjena strojno. Izkopavali so v severnem in v južnem delu dalje. Za časovno opredelitev najdišča so pomembne pred-območja Krtina 3, vmes pa je ostal del površine do konca vsem najdbe iz plasti. Nekaj časovno določljivih najdb so izkopavanja neraziskan. Ta je služila za kontrolni presek in vsebovale jame na območjih Krtine 2 in 3, medtem ko z preverbo stratigrafije v osrednjem delu izkopnega polja. območja Krtine 1 poznamo le posamične najdbe iz prazgo- dovine in rimskega obdobja. Ena nam je bila posredovana, Stratigrafija v delu najdišča Krtina 3 je bila enostavna: pod od ostalih so na voljo fotografije (sl. 18). premešano vrhnjo plastjo (ornico in humusom) se je po 5  Iz seznama je razvidno, da je bilo odvzetih 31 vzorcev, in sicer vzorci zemlje (14), oglja (16) in vzorec velikega semena (iz plasti SE 002). 22 vzorcev z najdišča Krtina sta z magnetno susceptibilnostjo analizirala Božo Berič in Branko Mušič (1999). S katerega dela najdišča so ti vzorci, ni navedeno; dva sta bila predana brez oznake, ostali so bili označeni kot Z1−Z12, Z18 in Z29−Z31. Glede na prvo oznako Z1 in zadnjo Z31 bi lahko šlo za vzorce, ki so vpisani na seznam vzorcev »Krtina 3«, saj se številka 31 ujema s številom vzorcev v seznamu vzorcev. Z območja Krtina 1 in 2 podatkov o morebitnih odvzetih vzorcih ni. 6  Od skupaj 30 risb, ki so navedene v seznamu risb, so na voljo tri (Snoj 2003). Pomanjkljiva dokumentacija je bila predana že N. Kokeza, ki je najdbe z območja Krtina 3 obravnavala v diplomski nalogi (Kokeza 2003, 8). 7  Kvadranti A1 do E1 in E11 do E13 zaradi odsotnosti najdb naj ne bi bili izkopani (Snoj 2003, 6), vendar je rob izkopa na generalnem tlorisu obrisan tako, da so izven njega le kvadranti A13–E13. V kv. A11 je označen celo skupek manjših obrisov, morda kamnov. Na tem mestu je predstavljen obris izkopnega polja, kot nam je bil predan na generalnem tlorisu. Krtina, AAS 112, 2023 19 raziskano območje zgodnja bronasta doba srednja in zgodnja pozna bronasta doba posamična najdba iz pozne bronaste dobe prazgodovina rimsko obdobje novodobno neopredeljeno kamenje Krtina 2 Krtina 3 ED Krtina 1 CBA 1 47484950 2 3 4 5 47484950 42434445 6 7 37383945 8 9 47484950 42434445 32333435 10 11 12 42434445 37383945 27282930 13 37383945 32333435 22232425 32333435 27282930 17 18 19 20 27282930 22232425 12 1314 15 22232425 17 18 19 20 7 8 9 10 17 18 19 20 12 1314 15 2 3 4 5 12 1314 15 7 8 9 10 -2-3-4-5 7 8 9 10 2 3 4 5 -7-8-9-10 2 3 4 5 -14-15 ZVUTSRPONMLKJIH 19202122232425262728293031 GF 15161718 ED 9 1011121314 CBA 1 2 3 4 5 6 7 8 18 Kompozitni načrt najdišča. Merilo 1 : 1500. 20 Krtina, AAS 112, 2023 raziskano območje zgodnja bronasta doba srednja in zgodnja pozna bronasta doba posamična najdba iz pozne bronaste dobe prazgodovina rimsko obdobje novodobno neopredeljeno kamenje Krtina 2 Krtina 3 ED Krtina 1 CBA 1 47484950 2 3 4 5 47484950 42434445 6 7 37383945 8 9 47484950 42434445 32333435 10 11 12 42434445 37383945 27282930 13 37383945 32333435 22232425 32333435 27282930 17 18 19 20 27282930 22232425 12 1314 15 22232425 17 18 19 20 7 8 9 10 17 18 19 20 12 1314 15 2 3 4 5 12 1314 15 7 8 9 10 -2-3-4-5 7 8 9 10 2 3 4 5 -7-8-9-10 2 3 4 5 -14-15 ZVUTSRPONMLKJIH 19202122232425262728293031 GF 15161718 ED 9 1011121314 CBA 1 2 3 4 5 6 7 8 Krtina, AAS 112, 2023 21 4Prazgodovina raziskano območje zgodnja bronasta doba Bine Kramberger srednja in zgodnja pozna bronasta doba prazgodovina neopredeljeno kamenje ? neidentificirana stratigrafska enota Prazgodovinske najdbe z najdišča Krtina so iz različnih kot v kulturni plasti iz srednje bakrene dobe (Kramberger, v obdobij. Keramično gradivo in kamnita orodja so bila pripravi, najdbe št. 129, 298, 321–329). odkrita večinoma v plasteh, nekaj pa jih je bilo odkritih Ostala kamnita orodja niso ožje kronološko določljiva. Po-v jamah. Na osnovi analize ugotavljamo, da je vsaj eno dobne retuširane kline in odbitki so pogosto odkriti tako na Krtina 3 kamnito orodje iz poznega neolitika ali bakrene dobe najdiščih iz poznega neolitika kot na najdiščih iz bakrene, ter da so ostale najdbe iz treh stopenj bronaste dobe: zgodnje in srednje bronaste dobe (npr. Forenbaher 2009; 122 iz zgodnje bronaste dobe, iz srednje bronaste dobe in E Kavur 2009; Kavur 2018a; Kavur 2022). Redko so odkriti tudi iz pozne bronaste dobe. Veliko je tudi jam, ki jih je bilo na najdiščih iz pozne bronaste dobe (Kramberger, Mason mogoče datirati le okvirno v prazgodovino, saj so bile 2022a, 110; Stare 1954, 104; Puš 1971, 96). Podobno velja brez kronološko ožje opredeljivih najdb. D tudi za žrmlje (G492) in brusne kamne (G499, G500), saj jih v podobni obliki srečamo skozi vsa obdobja prazgodovine. 4.1 Pozni neolitik ali bakrena ? 118 134 116/117 C doba 4.2 Zgodnja bronasta doba 148 144 120 Med najstarejše najdbe z arheološkega najdišča Krtina sodi- Območje Krtina 3 verjetno predstavlja obrobni del v celoti B jo orodja, narejena z odbitkovno tehniko in odbitki. Odkritih še neraziskanega najdišča, za katero je potencialna lokacija 124 je bilo 14 primerkov, sedem pri strganju geološke osnove (SE 136 rahlo dvignjena terasa ob južnem vznožju Krtinskega hri- 152 ? 130 ? 154 ? 126 002) na območju Krtina 1 (G14−G20), šest v kulturni plasti ba (Snoj 2003, 8). Najstarejša jama s tega območja sodi v 138 140 ? 132 150 108 128 A (SE 001) na območju Krtina 3 (G493−G498), eden pa je z 146 102 zgodnjo bronasto dobo (sl. 19; SE 003). Gre za stratigrafsko ? 104 ? območja Krtina 3, a brez podrobnejših podatkov (G509). 142 enoto SE 003, ki predstavlja polnilo posamične podolgovate 110 Gre za retuširane kline in odlomke klin (G16, G493, G494, jame v kv. D4, E4 (SE 116). Jama je bila velikosti 3,45 × 1,15 156 1 G497), retuširane odbitke (G15, G17−G20, G495, G496, m, odkrita tik pod ornico (SE 001) in vkopana v geološko 2 G498, G509) in za bifacialno retuširano puščično konico s 112 osnovo, tj. koluvialno peščeno ilovico, dobrih 0,3 m. Pod 3 trnom (G14). polnilom SE 003 je bilo odkrito polnilo SE 117, ki je bilo brez 4 Prav bifacialno retuširana puščična konica s trnom, ki je bila najdb, na dnu jame pa (neoštevilčena) jama za stojko (Snoj ? 100 5 odkrita pri strganju zgornje meje plasti SE 002 na območju 2003, 7, sl. 6; glej tudi Katalog stratigrafskih enot). 6 Krtina 2, je kronološko ožje določljiva (G14). Gre za različi- V polnilu SE 003 – torej v zgornjem delu jame SE 116 – je 7 co puščične osti s trikotnim listom in trikotnim trnom, ki je bilo odkritih 82 odlomkov lončenine, med katerimi jih 16 pri-8 izrazito manjši od lista. Tovrstne puščične osti so značilne za pada delno obnovljeni kroglasti posodi z izvihanim vratom, 9 pozni neolitik in bakreno dobo. Praktično enako oblikovane ki je bila okrašena s štirimi vodoravnimi nizi odtisov navite so bile odkrite npr. na najdišču Luže pri Šenčurju na Go-10 vrvice na izvihanem vratu in z enim nizom v zgornjem delu renjskem (Josipović 1984, 80, t. 1: 1, 2), na poznoneolitskem 11 ramena (G265; sl. 20). Po vsej verjetnosti gre za vrč ali manj- kolišču Resnikov prekop (Korošec 1964, t. 5: 1) in na bakre- ši lonec (ročaj ni ohranjen), kakršne poznamo z najdišč hori- 12 nodobnih koliščih na Ljubljanskem barju (Turk 2006, 29, sl. zonta pramenaste keramike v osrednji Sloveniji, v Prekmur-13 23; Harej 1976, t. 5: 3, t. 6: 2, 3; Velušček 2004, 54, sl. 3.1.33: ju, na severnem Hrvaškem in na zahodnem Madžarskem. 2; Velušček 2009, 106, t. 3.18: 4), na Drulovki pri Kranju (Ko- rošec 1960, t. 5: 2, 4), na Kratni nad Kamnikom (Velušček V osrednji Sloveniji sta najbližji najdišči s posodami s pra-2005, 24, najdba št. 6), ena na Gradišču nad Dešnom (Pa- menastim okrasom kolišči Mali Otavnik in Notranje Gorice vlin, Dular 2007, 106, t. 9: 19) in številne na najdišču Dolsko (prvo izkopavanje) na Ljubljanskem barju (Gaspari 2008; – Spodnje Škovce, in sicer tako v jami iz poznega neolitika Korošec 1957). Objavljene so ena podobna okrašena posoda iz Notranjih Goric (Korošec 1957, 22, sl. 1: 1) in štiri podobno oblikovane in okrašene posode z Malega Otavnika, 22 Krtina, AAS 112, 2023 raziskano območje zgodnja bronasta doba srednja in zgodnja pozna bronasta doba prazgodovina neopredeljeno kamenje ? neidentificirana stratigrafska enota Krtina 3 122 E D ? 118 134 116/117 C 148 144 120 B 124 136 152 ? 130? 138 ? 154 126 140 ? 132 150 108 128 A 146 102 ? 104 142 ? 110 156 1 2 112 3 4 ? 100 5 6 7 8 9 10 11 12 13 19 Tloris območja Krtina 3 s prazgodovinskimi jamami, jamami iz zgodnje in srednje bronaste dobe ter časovno neopredeljene jame. Merilo 1 : 300. Krtina, AAS 112, 2023 23 npr.: Marković 2003, t. 10: 3, 4; Korošec 1957, 22, sl. 1: 1, Sankovič 2021, 23, G7; Guštin et al. 2017, 74, sl. 44, G220, G312). Poleg omenjenih vrčev, okrašenih z več vodoravnimi nizi navite vrvice, so zlasti značilni podobni vrči z valovitim pramenastim okrasom ter lonci okrašeni z metličenjem in sklede z odebeljenim ustjem, ki so jih praktično v nespreme- njeni obliki izdelovali že v horizontu Kisapostag. Glede na štiri datacije iz Grofovskega in šest iz Nove table je horizont pramenaste keramike v Prekmurju okvirno datiran v prvo tretjino 2. tisočletja pr. št. (Huels, Hogg 2021, 54–56, sl. 45; Guštin et al. 2017, 115–118, PO 24, PO 33, PO 50, PO 135, PO 140, PO 162), medtem ko so najdišča kulture Kisapo-20 Pogled na del posode, okrašene s pramenastim okrasom iz jame SE 003, SE 116/117 med odkritjem. stag glede na rezultate radiokarbonskega datiranja okvirno iz zadnje tretjine 3. tisočletja pr. n. št., npr. Pod Kotom – jug med njimi tri okrašene z odtisi navite vrvice po celotni po- (Sankovič 2009), Kotare – Baza (Kerman 2011b), Kotare – vršini vratu z lokacije Mali Otavnik 1 (Gaspari 2008, t. 2: 1, 4, Krogi (Kerman 2011a) ter prvi horizont poselitve iz zgodnje t. 12: 1) in ena v treh nizih z lokacije Mali Otavnik 2 (Gaspari bronaste dobe na Novi tabli (Guštin et al. 2017, 74, 119–120, 2008, t. 2: 3). Kolišči predstavljata najbolj zahodni najdišči PO 116, PO 139); začetek je morda celo nekoliko zgodnejši. horizonta pramenaste keramike. Poselitev na Malem Otav- niku je na podlagi radiokarbonske datacije vzorca živalske Lonci in vrči s kroglastimi trupi in izrazito izvihanimi vratovi, kosti datirana na začetek drugega tisočletja pr. n. št.: Beta-okrašeni z odtisi navite vrvice z najdišč skupine Kisapostag, 241259, 3560 ± 40 BP, 1960−1780 cal BC (68,3 % verjetnost), imajo za razliko od posode s Krtine vrat v celoti okrašen 2026−1769 cal BC (95,4 % verjetnost). Morda v ta časovni z odtisi vtisnjene vrvice ali pa so okrašeni s posameznimi horizont sodi tudi nekaj keramičnih odlomkov iz kolišč pri vodoravnimi nizi. Čeprav podoben okras srečamo, kot kaže, Igu (Korošec 1957, 20, t. 1: 1; glej tudi Dular 1999, 86, sl. 2: 2; tudi v okviru najdišč, ki so opredeljena v horizont pramena-Gaspari 2008, 64). ste keramike, npr. Mali Otavnik 1 (Gaspari 2008, 77, t. 2: 1, 3, 4), pa je posebej značilen za skupino Kisapostag. Primerke z Na severnem Hrvaškem poznamo praktično enako okraše- v celoti okrašenimi vratovi poznamo npr. z najdišč Balaton- ne in podobno oblikovane majhne lonce in vrče z izvihanimi györök (Torma 1972, sl. 13: 3, 4, 12, 18), Maribor (Pahič 1968, vratovi z najdišč Gradac – Klasje, Gušće in Podgorač (Maj-16, sl. 2; Dular 1999, 86, sl. 2: 5), Nova tabla pri Murski Soboti narić-Pandžić 1988, 69, sl. 2, t. 1: 2, t. 2: 1, 2, 6, t. 3: 3−5, t. 4: (Guštin et al. 2017, G159, G559) ter s posameznimi nizi z 1, 2, t. 5: 5, 7, t. 7: 2, 3), v Prekmurju z najdišča Grofovsko 1 najdišča Balatongyörök (Torma 1972, sl. 13: 1, 5, 6, 8, 14, 16). (Novšak et al. 2021, G11, G45, G87) in predvsem iz tretje faze Vsaj na nekaterih najdiščih je bil, kot kaže, okras zapolnjen z zgodnje bronaste dobe na najdišču Nova tabla pri Murski belo inkrustacijo, ki se je sčasoma velikokrat izlužila (Torma Soboti (Guštin et al. 2017, 107–108, G221, G340, G394), v 1972, 34–36). Na enak način so bile lahko v zgornjem delu Podravju iz Slivnice (Strmčnik Gulič 1998, t. 2: 11, 12, 15, t. okrašene tudi večje posode, ki imajo v spodnjem delu po-3: 2; Strmčnik Gulič 2003, 237) in na južni strani Pohorja ševni metličast okras (Torma 1972, sl. 11: 2, 4, 5). iz Brinjeve gore (Dular 1999, 86, sl. 2: 6, 7). Gre za mlajši horizont zgodnje bronaste dobe, Bd A2 fazo, oziroma za Datacija jame SE 003, SE 116/117 na območju Krtina 3 torej horizont poselitve, ki sledi horizontu ali skupini Kisapostag ni sporna. Sodi v najmlajši horizont zgodnje bronaste dobe, (Bd A1) in je starejši od srednje bronastodobne kulture gomil v horizont pramenaste keramike (Bd A2), ki je domnevno pri (Bd B1–Bd C) in kulture Virovitica oz. horizonta Oloris – Podnas mlajši od horizonta ali kulture Kisapostag in zagotovo smreka (Bd B2/C1–Bd D/Ha A1) po definiciji M. Črešnarja starejši od srednje bronaste dobe. in B. Teržan (Sankovič 2009, 2021; Črešnar 2010; Črešnar, Teržan 2014, 674–676). Horizont pramenaste keramike pomeni nadaljevanje ho- rizonta Kisapostag. Lončenina je izdelana in okrašena v tradiciji kulture Kisapostag, vendar z nekoliko drugačnimi ornamenti, kar se odraža predvsem pri okrasu na vrčih, a tudi na nekaterih tipih skled (pramenast okras na skledah 24 Krtina, AAS 112, 2023 4.3 Srednja in zgodnja pozna Sklede (sl. 21) bronasta doba Zaradi precejšnje fragmentiranosti gradiva je bilo mogoče Prazgodovinske najdbe z območja Krtina 3 so bile v pr- kot sklede skupaj opredeliti le 13 odlomkov (G286−G291, vih obravnavah pripisane zgodnji bronasti dobi in začetku G293, G294, G297, G300−G302). Kljub temu je mogoče srednje bronaste dobe, torej stopnjam Bd A2 in B1 (Kokeza med njimi prepoznati vse glavne tipe, ki spadajo med naj-2003; Snoj 2003). Aktualne analize so pokazale, da najdbe pogostejše najdbe tega časovnega horizonta. iz srednje bronaste dobe prevladujejo in da jih je mogoče Tip E3. Največ odlomkov pripada skledam z zaobljenim tre-opredeliti okvirno v horizont Oloris – Podsmreka, ki se za- buhom in izrazito izvihanim robom ustja (E3; G291−G294, čenja v srednji bronasti dobi in traja vse do zgodnje pozne G297, morda tudi G295, G311−G313 itd.). Poznane so iz bronaste dobe (Črešnar, Teržan 2014), čeprav ne gre izklju-večine najdišč iz razvite srednje in pozne srednje bronaste čiti niti zgodnejše datacije za nekatere kose. dobe ter z najdišč iz začetka pozne bronaste dobe (Bd B2/ Kronološko občutljivi keramični odlomki iz srednje in zgo- C1–Bd D/Ha1). Večje število jih je poznanih npr. z naselbin dnje pozne bronaste dobe so bili na območju Krtina 3 od- Podsmreka pri Višnji Gori (Murgelj 2013, 21–23, G203, G117, kriti v polnilih jam SE 103 (G269), SE 119 (G270–G271), SE G545, G896, G762), Obrežje (Mason, Kramberger 2022; 135 (G272), SE 151 (G273–G274) in SE 143 (G275), pri strga-Kramberger, Mason 2022b, 37–44, G66–G69, G199), z Olo- nju geološke osnove SE 002 (G276–G283) in v kulturni pla- risa pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t. 4: 3, t. 25: 1, t. sti SE 001 (G284–G490). Nekaj najdb iz srednje in zgodnje 18: 2, 3, t. 30: 5, t. 33: 6, t. 42: 1), Ptuja – Rabelčje vasi (Strmč- pozne bronaste dobe je z območja Krtina 3 brez podatkov nik Gulič 1989, t. 2: 3, t. 3: 1), jame 42 v Malečniku (Kramber-o pripadajočih stratigrafskih enotah (G510–G516), verjetno ger 2021, 48–49, sl. 40: E2, G50–G64), Šimana pri Gotovljah pa sodijo v ta čas tudi nekateri keramični odlomki iz plasti SE (Tomažič, Olić 2009, G13−14, G95, G212, G367), Nedelice pri 002 (npr. G25) in SE 005 (G154–G157) na območju Krtina 2. Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, G609, G465) in Pinc – Pod Grunti pri Lendavi (Kerman 2014, sl. 1.12: 1). Med najdbami, ki jih je mogoče datirati v čas srednje in zgo- dnje pozne bronaste dobe, je izključno lončenina, ki sku- Prisotne so tudi na sočasnih madžarskih najdiščih, npr. paj šteje 231 kronološko opredeljivih kosov (G269–G491, Hosszúhetény – Ormánd (Mali 2015, sl. 4: 2, 7, 11, 12, sl. 5: G510–G516). Kamnita orodja z območja Krtina 3 so, kot 1), grob 4 na grobišču mlajše faze srednjebronastodobne že rečeno, kronološko neobčutljiva. Glede na najdbe iz jam, kulture gomil Balatonfűzfő (Ilon 2012, sl. 7: 1–2), stavba v ki so bile odkrite pod kulturno plastjo (SE 001), so lahko iz Gelseszigetu (Bd C) in grob 12 (Bd D) na najdišču Balato-srednje bronaste dobe ali zgodnje bronaste dobe, izključiti nmagyaród – Hidvégspuszta (Horváth 1994, 221, t. 4: 3, t. pa ni mogoče niti datacije v bakreno dobo ali pozni neolitik 11: 2). V okviru avstrijske Štajerske so značilne za horizont (G492–G500, G509). Retznei-Freidorf 1 iz Bd B2/C1 faze (Bernhard 2007, t. 4: 4; Tiefengraber 2007, 98−101) in sledeči horizont Hörbing- Nizke votle noge (sl. 21) -Petzelsdorf iz Bd C2−Bd D faze (Bernhard 2007, t. 6: 2; Tiefengraber 2007, 101–102). Na sosednjem Hrvaškem so Nizki votli nogi sta zastopani v dveh primerih (G284–G285). posebej značilne za najdišča virovitiške skupine in skupine Primerjave kažejo, da je šlo za skledi ali skodeli na nogah; Barice Gređani, npr. Virovitica (Vinski-Gasparini 1973, t. 8: 2, manjši primerki so opredeljeni tudi kot skodelice na nogah 9, t. 9: 3, t. 10: 4), Gređani (Minichreiter 1983, 14, t. 3, t. 5, t. (Murgelj 2013, 37–38, G668, G1095). Gre za obliko, ki se 7; t. 10), Oriovc (Minichreiter 1983, 63, t. 19, t. 20), Požega pojavlja na območju kontinentalne Slovenije in širše skoraj (Minichreiter 1983, 67, t. 19). v nespremenjeni obliki tako na srednje- kot poznobrona- stodobnih najdiščih stopnje Bd D (Kavur 2018b, 36). Bolje Tip E2/1 in E2/2. Drugi pogost tip so sklede z odebeljenim ohranjene primerke poznamo npr. iz Šimana pri Gotovljah ustjem, ki smo jih razdelili na dve različici. Sklede različice (Tomažič, Olić 2009, G144, G297, G350), Ptuja – Rabelčje E2/1 (G286−G288) so bile v primerjavi s skledami različice vasi (Strmčnik Gulič 1989, t. 5: 28), Podsmreke pri Višnji Gori E2/2 (G289, G290) manjše in so imele manj izrazito ode- (Murgelj 2013, 37–38, G668, G1095), Olorisa pri Dolnjem La- belitev ustja. Večje posode z bolj odebeljenim ustjem (E2/2) košu (Dular et al. 2002, t. 8: 5−7) in iz sočasnih najdišč na lahko primerjamo zlasti s skledami, odkritimi na najdiščih Madžarskem (Horváth 1994, t. 4: 6, t. 5: 4–5). horizonta Oloris – Podsmreka (Bd B2 do Bd D/Ha A1) in sočasnih najdišč na avstrijskem Štajerskem, zahodnem Ma- džarskem in severnem Hrvaškem, medtem ko so tiste z manj odebeljenim ustjem značilne že za zgodnjo srednjo (B1) in Krtina, AAS 112, 2023 25 za zgodnjo bronasto dobo, zato bi lahko bile tudi starejše. enake so tudi tiste iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu (Dular et Da se pojavljajo v zgodni srednji bronasti dobi, kažejo npr. al. 2002, t. 2: 9, t. 18: 7, 8, 9, 10, t. 53: 1−3) in s številnih primerjave iz jame SE 337 na najdišču Pod Kotom – sever drugih najdišč horizonta Oloris – Podsmreka, npr. Podsmre- (Kerman 2011c, G154; 14C datacija: Kerman 2011c, 262, sl. 37) ka (Murgelj 2013, G281, G284, G506), Ptuju – Rabelčja vas in z najdišča Veszprém – Kádárta, Geleméri-dűlő (Ilon 2012, (Strmčnik Gulič 1989, t. 1: 11, t. 5: 28, t. 4: 6), Šiman (Tomažič, sl. 8: 6−7, sl. 9: 5–6), iz zgodnje bronaste dobe so primer-Olić 2009, G121, G139, G227, G247), Sodolek (Kavur 2018b, jave npr. na najdiščih Kotare – Krogi (Kerman 2011a, G322), G276, G383, G387) in Nedelica (Šavel, Sankovič 2013, G112, Kotare – Baza (Kerman 2011b, G30), Grofovsko 1 (Sankovič G136). Na avstrijskem zahodnem Štajerskem jih srečamo na 2021, 23, G77−G79) in Nova tabla pri Murski Soboti (Gu-sočasnih najdiščih Piber – Köflach (Schamberger 2007, 295, štin et al. 2017, 74, sl. 44, G310, G311). Praktično povsem t. 7: 32–33) in Pichling (Tiefengraber 2007, 84, sl. 11), na Sklede Nizke votle noge E1 G302 G301 G300 G284 G285 E2/1 E2/2 G286 G287 G288 G289 G290 E3 G291 G292 G297 G293 G294 Lonci L1/1 L1/2 G310 G337 L2 L3 G272 G511 G273 G276 Vijček Ostalo G490 G489 Gladka plastična rebra Razčlenjena plastična rebra G406 G405 G396 G392 G274 G383 G380 Vtisnjene jamice Vrezan okras G377 G370 G369 G371 G365 G366 G372 G373 G364 21 Krtina 3. Keramične najdbe iz srednje in iz zgodnje pozne bronaste dobe. Merilo 1 : 8. 26 Krtina, AAS 112, 2023 Hrvaškem v Gređanih (Minichreiter 1983, 28, t. 9; 47, t. 16; pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, G602, G603), v Šimanu pri 49, t. 16) in Gornji Bebrini (Kalafatić 2011, t. 2: 8), na Madžar-Gotovljah (Tomažič, Olić 2009, G988), Podsmreki (Murgelj skem npr. Hosszúhetény – Ormánd (Mali 2015, sl. 3: 4, sl. 2013, G872), Olorisu (Dular et al. 2002, t. 27: 1) in v jami 100 v 5: 11) in Balatonmagyaród – Hidvégspuszta (Horváth 1994, Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1989, t. 3: 3). Na najdišču 231, t. 10: 3). Različica z bolj odebeljenim ustjem je značilna Nova tabla je bil odkrit podoben lonec z dvema gladkima za najdišča iz srednje in zgodnje pozne bronaste dobe, npr. plastičnima rebroma (Guštin et al. 2017, G578). Okrašene z Obrežje (Kramberger, Mason 2022b, G45), Oloris (Dular et razčlenjenim plastičnim rebrom poznamo npr. z najdišča Pod al. 2002, t. 47: 7). kotom – sever pri Krogu (Kerman, Kavur 2011, 38, G181) in iz Tip E1/1 in E1/2. Najmanj pogoste so sklede polkroglaste jame 100 v Rabelčji vasi (Strmčnik Gulič 1989, t. 2: 8, 11). oblike z navpičnim ali rahlo uvihanim ustjem (G300–G302), Še pomembnejši za datacijo je tretji lonec tipa E2, ki je okra-v enem od primerov z razčlenjenim vrhom ustja (G300). šen nad gladkim plastičnim rebrom s poševnim plastičnim Enako ustje posode srečamo na najdišču Kapfensteiner Ko-rebrom (G511). Gre za zelo pogost okras na najdiščih iz sre- gel (Tiefengraber 2007, 70−71, sl. 2: 5). V keramičnem re- dnje in zgodnje pozne bronaste dobe. Z navpičnimi ali po- pertoarju iz Podsmreke je podobno ustje posode obravna- ševnimi rebri nad vodoravnim rebrom so bile okrašene npr. vano kot skodelica (Murgelj 2013, 37, 38, G24). Ostale sklede posode iz Podsmreke pri Višnji Gori (Murgelj 2013, G664, polkroglaste oblike so kronološko manj občutljive. Pojavljajo G971), najdišča Pod Kotom – sever (Kerman, Kavur 2011, 38, se tudi na najdiščih iz zgodnje bronaste dobe, npr. Orehova G59), Sodolek (Kavur 2018b, G668, G669, G672, G673) in vas (Grahek 2014, G12, G23), Kotare – Baza (Kerman 2011b, Oloris (Dular, Šavel 2002, t. 12: 2). G2–G6) in Nova tabla (Guštin et al. 2017, 74, sl. 44, G305, Tip L3. Lonec je brez vratu, ima zaobljena ramena, pod G306, G508), zato ni mogoče izključiti, da so starejše. ustjem je okrašen s poševnim rahlo valovitim gladkim pla- Lonci (sl. 21) stičnim rebrom (G276). Enako oblikovana in podobno okrašena posoda je poznana z Olorisa pri Dolnjem Lakošu Lonci so v nasprotju s skledami pogosto okrašeni, običajno (Dular et al. 2002, t. 17: 10; glej tudi Dular et al. 2002, 146, z razčlenjenimi ali gladkimi plastičnimi rebri. Vsi imajo zaob-sl. 4, t. 17: 10), z najdišča Hörbing pri Deutschlandsbergu, ljeno ustje, med seboj pa se razlikujejo po izvihanosti ustja, datiranega v stopnji Bd C in D (Bernhard 2007, t. 2: 2; Tie-zaradi česar so bili razdeljeni v tri tipe in štiri različice. fengraber 2007, 97, sl. 14, 101−102) in iz mlajšega horizonta Tip L1. Za prvi tip je značilno močno izvihano zaobljeno srednje bronaste dobe na najdišču Pod kotom – sever pri ustje. Eden od loncev je bil pod ustjem okrašen z vodorav-Krogu (Kerman, Kavur 2011, 38, G59). Podobno oblikovan in nim razčlenjenim plastičnim rebrom (G310), drugi je imel okrašen lonec je poznan tudi iz deponije s keramiko iz sre-na prehodu iz ramen v vrat vodoravni vrez (G337). Tistega dnje in zgodnje pozne bronaste dobe na najdišču Obrežje s poudarjenim prehodom v vrat lahko primerjamo s po- (Kramberger, Mason 2022b, 45, G158). dobnim loncem z najdišča Pod Kotom – sever pri Krogu Vijček (sl. 21) (Kerman, Kavur 2011, 38, G204), z vrčem iz Nedelice pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, 33, G656) in s posodo iz Olorisa Vijčki spadajo med običajne najdbe na prazgodovinskih na- (Dular et al. 2002, t. 10: 5), medtem ko lahko loncu, okraše-selbinah; prisotni so tudi na naselbinah iz srednje in zgodnje nem z razčlenjenim plastičnim rebrom, sorodne omenimo iz pozne bronaste dobe (npr. Šavel, Sankovič 2013, 41, G618). Olorisa (Dular et al. 2002, t. 9: 12, t. 10: 11, t. 19: 7, t. 50: 10), Primerek iz plasti SE 001 na območju Krtina 3 je bikonične Podsmreke (Murgelj 2013, G83, G682) in najdišča Hosszúhe-oblike (G490). tény – Ormánd (Mali 2015, sl. 3: 3). Ostalo (sl. 21) Tip L2. Bolje so ohranjeni lonci z manj uvihanim zaobljenim ustjem in blago zaobljenimi rameni. Prav tako so okrašeni s Zanimiv je odlomek okroglega okrašenega keramičnega plastičnimi rebri. Eden je bil na največjem obodu okrašen z predmeta iz plasti SE 001 na območju Krtina 3 (G489). S valovitim razčlenjenim plastičnim rebrom (G272), drugi z vo- skupinami vzporednih sekajočih se vrezov je okrašen po doravnim gladkim plastičnim rebrom (G273), tretji pa ima na celotnem ohranjenem robu in na eni od ploskev. Predmet največjem obodu gladko plastično rebro in nad njim pošev-spominja na idole v obliki kruha iz zgodnje bronaste dobe in no gladko plastično rebro (G511). Primerljivi lonci, okrašeni z začetka srednje bronaste dobe (Trnka 1992; Köninger 1998; gladkim plastičnim rebrom na največjem obodu, so bili odkriti Mihovilić, Hänsel 2017), vendar je brez povsem ustreznih v jami 42 v Malečniku (Kramberger 2021, G89, G91), v Nedelici analogij. Krtina, AAS 112, 2023 27 Okras (sl. 21) peti sekajoči se vrezi na tunelastem ročaju (G364). Motivu enojni cikcak najdemo primerljive v Olorisu pri Dolnjem La- Okras na lončenini iz bronaste dobe s Krtine je pomemben košu (Dular et al. 2002, t. 33: 12), prav tako poševnim vre-pokazatelj relativne datacije. Če smo za keramiko iz zgodnje zom med vodoravnima vrezoma (Dular et al. 2002, t. 8: 1−4, bronaste dobe ugotavljali, da so lonci običajno okrašeni z t. 55: 17). Na istem najdišču so pogosti tudi tunelasti ročaji, metličastim okrasom (nekateri tudi z odtisi vrvice) ter vrči z vendar nobeden ni okrašen z vrezanim okrasom. Le-ta je bil odtisi vrvice in navite vrvice, pa je za keramiko iz srednje in vrezan v nekaterih primerih pod ali nad ročajem (Dular et al. zgodnje pozne bronaste dobe značilno okraševanje z rebri, 2002, G12, G15), kot pri posodi G363 s Krtine. Podobni vre-aplikami in vrezi. Prepoznati je več motivov okrasa, ki sodijo zani ornamenti so poznani npr. tudi z lončenine iz Šimana, med običajne ornamente na naselbinah iz srednje in zgo-Sodoleka in Podsmreke (Tomažič, Olić 2009, G373, G378; dnje pozne bronaste dobe (prim. npr. s Tomažič, Olić 2009, Kavur 2012, 78, sl. 5; Kavur 2018b, G214, G215, G280, G281, 30, 35−36, sl. 41; Kerman, Kavur 2011, 33−34, sl. 25; Murgelj G289, G752, G786 itd.; Murgelj 2013, 39, sl. 33). Takšen vre-2013, 39, sl. 33; Šavel, Sankovič 2013, 37−41, sl. 31, 32). zan okras je torej splošno značilen za najdišča iz srednje in Rebra so lahko razčlenjena (npr. G274, G310, G380, G383, zgodnje pozne bronaste dobe. G392) ali gladka (npr. G273, G276, G396, G405, G406, G511), vodoravna (npr. G273, G310, G392, G406, G514), poševna (npr. G396, G383) ali valovita (G272), v dveh pri- 4.4 Pozna bronasta doba merih so bila poševna rebra v kombinaciji z apliko (G379, Tudi na območju Krtina 1 so bili pod rimsko plastjo, v sivi plasti G380; prim npr. z Murgelj 2013, G971; Kerman, Kavur 2011, (SE 3? – glej Katalog stratigrafskih enot), odkriti razpršeni od-38, G59; Kavur 2018b, G668, G669, G672, G673), večkrat pa lomki prazgodovinske keramike. Kot najpomembnejši praz-imamo opravka s kombinacijo vodoravnih reber in poševnih godovinski najdbi sta bili označeni odlomek »oboda črno reber nad njimi (G405, G511). Tak okras je tudi najpomemb-loščene posode« in »steklena jagoda z očesci« (Sagadin, Snoj nejši. Prisoten je sicer že na keramiki iz srednje bakrene 2001, 1; Snoj 2003, 168). Odlomek »oboda črno loščene podobe, ki pa se loči od te s Krtine po fakturi in kasneje v pozni sode« morda predstavlja odlomek ustja z ostenjem posode z bronasti dobi, tj. na posodah t. i. proto-kalenderberškega oznako PN 11, ki je bil fotografiran. Fotografija je bila narejena tipa (npr. Kalicz-Schreiber 2010, 298, 342, t. 9: 9−12; Pahič ex-situ in je brez pripadajočih najdiščnih podatkov, zato ni 1972, t. 2: 10, t. 12: 8), ki se od obravnavanih razlikujejo po znano, v katerem delu območja Krtina 1 je bilo ustje odkrito. motivih okrasa. Obravnavane posode z okrasom poševnih in vodoravnih reber s Krtine 3 imajo številne primerjave na bližnjih in tudi bolj oddaljenih najdiščih iz srednje in zgodnje pozne bronaste dobe, npr. Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t. 12: 2), Podsmreka (Murgelj 2013, G687, G878), Pince pri Lendavi (Kerman 2018, G978, G1504, G910, G1512, G1583), na Madžarskem Nagyrécse-Baráka-dülő (Fullár 2008, sl. 4: 716.43.1.1., 716.43.1.8.), Muraszemenye-Aligvári- -mező (Száraz 2006, sl. 8: 2) in na Hrvaškem Mali Zagreb v Špišić Bukovici (Pavišić 1991, t. 12: 1). Drugačne vrste okras je vodoravni niz vtisnjenih jamic, ki je prisoten na enem odlomku (G377). Zlasti pomemben pa je vrezan okras, ki ga srečamo na 13 različnih keramičnih fra- gmentih z območja Krtina 3 (G363−G375). Vrezan okras je na keramiki iz bronaste dobe pogost. Prvi motiv na najdišču Krtina predstavljajo vrezi v obliki ribje kosti (G369, G370). Motiv je poznan z enega odlomka iz jarka SE 55 na najdišču Sodolek v Slovenskih goricah, ki je datiran v srednjo brona- sto dobo (Kavur 2018b, 31, G214). Drugi je motiv enojnega cikcaka (G371), tretji vodoravni niz poševnih vrezov med vodoravnima vrezoma (G365, G366), četrti posamična vo- doravna vreza v zgornjem delu ramena (G372, G373) in 22 Odlomek prazgodovinske keramične posode z območja Krtina 1. 28 Krtina, AAS 112, 2023 Na odlomku je videti površina zelo slabo ohranjena, večino- 4.5 Sklep ma rjavkaste barve, le v skrajnem spodnjem delu odlomka je ohranjena prvotna površina črne ali temno sive barve. Odlo- Osnovna ugotovitev opravljene tipo-kronološke analize je, mek je datacijsko nespecifičen (sl. 22). da so v Krtini zastopane najdbe iz štirih prazgodovinskih obdobij: iz bakrene dobe ali poznega neolitika, iz zgodnje, Prazgodovinska steklena jagoda je edina najdba z območja srednje in iz pozne bronaste dobe. Krtina 1, ki smo jo prejeli v obravnavo. Ima oznako PN 1 in je bila odkrita v osrednjem delu kv. T22 (x = 74,20 m, y = 86,40 V bakreno dobo sodi najmanj eno kamnito orodje z ob-m, z = 311,04 m), torej v testnem jarku na severovzhodni močja Krtina 2 (G14), v zgodnjo bronasto dobo jama z strani izkopnega polja (sl. 18). Gre za datacijsko izpovedno območja Krtina 3, v kateri je bila posoda z izvihanim vra-stekleno jagodo iz temno modrega stekla z izrazito izstopa- tom, okrašenim s pramenastim okrasom (G265), in v pozno jočimi štirimi belimi očesci (sl. 23). Tovrstne jagode so se v bronasto dobo jagoda iz modrega stekla z belimi ušesci z jugovzhodnih Alpah in na območju Caput Adriae pojavile območja Krtina 1 (G1). Iz teh prazgodovinskih obdobij so v pozni bronasti dobi, natančneje verjetno v stopnji Ha B1, torej le posamične najdbe. Večina prazgodovinskih najdb s nato pa so jih izdelovali in uporabljali tudi v stopnji Ha B2 Krtine pa je iz srednje in zgodnje bronaste dobe; odkrite so (Blečić Kavur, Kavur 2015, 42–43). Skupaj s podobnimi jago-bile večinoma na območju Krtina 3. dami s tremi ušesci (IIIa1) jih primerjajo s tipom »Frattesina«, Fragmentiranost keramičnega gradiva ne dopušča zaključk-ki ima ime po najdišču v Severni Italiji (Blečić Kavur, Kavur ov glede podrobnejše časovne opredelitve keramike znotraj 2015, 43–45, sl. 5: IIIb1). Zelo podobne so poznane iz groba širokega časovnega razpona srednje in zgodnje pozne bro-13 na grobišču Ljubljana SAZU (Starè 1954), iz groba 67 na naste dobe. Najdbe je mogoče datirati le okvirno v horizont grobišču Limski kanal (Mihovilić 1972, 35, pl. 32: 10) in iz Oloris – Podsmreka (Bd B2/C1 – Bd D/Ha A1), čeprav ne jame Podosojna na vzhodni obali Istre (Starac 1994, 22, pril. izključujemo možnosti, da sodi del najdb še v fazo Bd B1. 13: 5). Distribucija takih steklenih jagod pa je bistveno širša. V severni Italiji so bili zelo podobni primerki odkriti npr. na Narava arheološkega najdišča (večina najdb je iz plasti, najdišču Fondo Zanotto (Bellintani 2011, sl. 4: 23), v Trža-manjkajo značilne hiše pravokotnega tlorisa, grajene v teh- škem Krasu Lipara – Piazza Monfalcone (Bellintani 2011, sl. niki gradnje s stojkami) nakazuje, da gre za obrobno ob-4: 31), v Švici Hauterive Champrevéyres (Bellintani 2011, sl. 4: močje poselitve. Kot potencialna lokacija prazgodovinskega 8, 9), v Nemčiji Allendorf (Bellintani 2011, sl. 4: 3, 5) in v Grčiji naselja se omenja rahlo dvignjena terasa ob južnem vznož- na najdišču Elateia Alonaki (Bellintani 2011, sl. 4: 32; glej tudi ju Krtinskega hriba (Snoj 2003, 8; glej tudi sl. 14). Bellintani, Stefan 2009). 23 Fotografija steklene jagode z območja Krtina 1. Krtina, AAS 112, 2023 29 5Rimsko obdobje Maja Janežič 5.1 Krtina 1 do 380 (Keller 1971, 38, 39). Zadnja v zbiru je tudi bronasta (G230) in sodi med tip 3 po Kellerju. Datirane so od leta 340 V poročilu o arheoloških raziskavah je omenjeno, da so do 360 (Keller 1971, 37, 38). na območju Krtine 1 odkrili najdbe iz rimskega obdobja, bolj natančno iz časovnega razpona od 2. do 4. stoletja Naslednji med kovinskimi predmeti je bronast zvonček (Sagadin, Snoj 2001, 3), a jih v obravnavo nismo prejeli. (G36). Po obliki je podoben zvoncem iz Monatshausna, ki V ta čas naj bi spadale tudi jame za stojke, ki so bile so datirani od sredine 3. stoletja dalje (Garbsch 2003, 313, odkrite v skrajnem jugovzhodnem delu območja Krtina sl. 2: 2, sl. 4: 6). 1 (Snoj 2003) (sl. 24). Zanimivo je železno orodje, najverjetneje dleto (G37). Na obeh koncih je predmet odlomljen. Dva železna predmeta 5.2 Krtina 2 zaradi slabe ohranjenosti nista natančneje določena (G231, G232). V začasni depo Centra za preventivno arheologijo je iz Železni predmet G38 je najverjetneje igla pasne spone. arheoloških raziskav na območju Krtina 2 skupaj predanih 32292 enot najdb. Od tega jih je največ iz rimskega ob- Iz železa je tudi kar nekaj žebljev (G39, G159, G233, G234, dobja, skupaj 22293 najdb. 6839 kosov je rimske lončeni- G235, G237) in žebljičkov (G40, G41, G238, G236). ne, opeke 1862 odlomkov, glinenega ometa 12284 kosov, Iz svinca sta dve uteži. Ena je nepravilno okrogle oblike kovine 733 kosov in stekla 31 odlomkov. Kljub temu, da je (G161), druga je piramidalne oblike (G160). Obe imata v iz fotografij raziskav razvidno, da so teren raziskali z izko-telo uteži zalito zanko iz železa. Takšne uteži so pripadale pom 16 sond, ki so jih nato na nekaterih mestih razširili v enokrakim tehtnicam (Županek 1997, 96). izkopna polja (sl. 18, 25), smo najdbe v katalogu predstavili Iz svinca je še vretence piramidalne oblike (G42). po SE-jih, in znotraj njih po časovnih obdobjih. Najdbam namreč niso bile v vseh primerih pripisane oznake za sonde, Stekleni predmeti ampak so jih številčili glede na celotno raziskano območje. Med steklenimi predmeti sta samo dva izpovedna. Odlomek Večina najdb je bila, kot kaže, raziskana v razširitvah sond, ostenja rebraste skodelice iz turkizno modrega stekla (G46). kjer je bila postavljena kvadratna mreža s kvadratni. Malo Po Lazarjevi sodi med tip 2.1.4, ki so datirani v 1. stoletje je najdb, ki so bile odkrite v drugih delih testnih sond; te so (Lazar 2003, 37). brez oznak kvadrantov. Naslednji je odlomek gosto narebrenega ročaja zelenkaste 5.2.1 Novci, kovinski, stekleni in barve, ki najverjetneje pripada steklenici (G45). kamniti predmeti Kamniti predmeti Novci Med kamnitimi predmeti je šest kamnitih brusov, ki so vsi bolj ali manj odlomljeni na obeh koncih (G43, G162, G163, Štirje bronasti novci so bili odkriti na Krtini 2: 1. Gallienus G164, G239, G240). Iz belega kamna je še okrogel igralni (267–268), 2. Claudius II. (268–270), 3. Constantius II. ali žeton (G44) Constans (348–351) in 4. Constantius II., Constans, Constantius Gallus ali Iulianus (348–361) (Šemrov 2010, 69). 5.2.2 Keramični predmeti Kovinski predmeti Med odkrito rimsko keramiko s Krtine smo izmed 757 od- Med kovinskimi najdbami izstopajo tri čebuličaste fibule. Ena lomkov za nadaljnjo obdelavo izločili odlomke, ki so ožje je srebrna (G35), tip 3A po Kellerju. Fibule tega tipa so da-kronološko in tipološko določljivi in so predstavljeni v kata- tirane od leta 340 do 360 (Keller 1972, 37, 38). Naslednja je logu najdb. bronasta (G158), tip 4 po Kellerju. Te so datirane od leta 350 30 Krtina, AAS 112, 2023 Na podlagi poročila o raziskavah (Sagadin, Snoj 2001) smo Vsebuje še redke drobce sljude. Je svetlo rdeče barve. Uvo-ugotovili, da večina najdb, ki so omenjene v poročilu, manj- žena iz Mavretanije (Sagadin, Snoj 2001, 2). ka. Gre predvsem za amfore. V tem primeru smo navedli Oljenke samo citat iz omenjenega poročila. O 1: na otip fina in mehka (2) keramika rdečerjave barve. Večina predmetov, ki je pri nas v obravnavi, je lokalne oziro- Vsebuje veliko svetlo rumenih drobcev ter zmerno temno ma regionalne proizvodnje. Narejene so bile makroskopske rjavih delcev, velikosti do 0,1 cm. Uvožena iz Afrike. analize, mineraloško-kemijskih analiz nismo opravili. Melnice Osnova klasifikacije lokalnih in regionalnih posod je oblika FM 1: Na otip groba in trda (3) keramika opečnato rdeče predmeta (npr. lonec, skleda, pokrov itd.). Nekatere najdbe, barve. Vsebuje drobce sljude, delce kremena, velikosti do ki so boljše ohranjene in številčnejše, smo razdelili tudi tipo-0,1 cm ter bele in rjavordeče delce, velikosti do 0,2 cm. Naj- loško, npr. krožnike (K1, K2 itd.) verjetneje uvožena. Med obravnavanimi keramični predmeti ni nobeden ohra- Lokalni oziroma regionalni fabrikati njen v celoti, vsi so risarsko rekonstruirani. F 1: trda (3-4) luknjičava keramika, vsebuje drobce sljude Makroskopska analiza zbira keramike in redke delce kremena, velikosti do 0,3 cm. Posode iz tega Makroskopsko analizo keramike8 smo naredili na svežih lo- fabrikata so narejene na vretenu. Barve: temno rjava, rjava mih pri vseh izločenih odlomkih, ki so v katalogu najdb. Pri in siva. opazovanju smo uporabili lupo z desetkratno povečavo in F 1*: Enaka kot F 1, vsebuje še delce kalcijevega karbonata, prisotnost kalcita preverili z 10-odstotno raztopino žveplene velikosti do 0,3 cm.9 Posoda iz tega fabrikata je narejena na kisline. Opise fabrikatov in kriterije za te smo povzeli iz pri-vretenu. ročnikov o keramiki v arheologiji (Orton et al. 1993, 133–135, F 2: mehka (2) in luknjičava keramika z redkimi drobci sljude 231–242; Horvat 1999). Trdota keramike je določena po Moter kremena in temno rjavimi delci, velikosti do 0,2 cm. Po- hsovi lestvici (Orton et al. 1993, 138). sode iz tega fabrikata so narejene na vretenu. Barve: temno Rimske fabrikate smo razdelili na uvožene in lokalne oziro- rjava, rjava in temno siva. ma regionalne fabrikate. Slednje smo razvrstili v dve skupini, F 3: na otip groba in trda (3) keramika. Vsebuje delce kre-ki sta pogojeni predvsem s funkcijo posode in fizičnimi la- mena velikosti do 0,2 cm in drobce sljude. Posode iz tega stnosti fabrikata. Ni pa nujno, da ta delitev sovpada z dejan- fabrikata so narejene na vretenu. Barve: bledo rjava, svetlo sko rabo predmeta v rimskem času. Skupini sta: rjava, rjava in rjavo siva. • Grobi fabrikati: F 1, F 1*, F 2, F 3, F 4, in F 6. Iz teh fabrika-F 4: na otip prašna in trda (3) keramika. Vsebuje delce kre- tov so posode, ki so bile primarno namenjene kuhanju mena, velikosti do 0,4 cm, redke temno sive delce, velikosti hrane. do 0,2 cm ter drobce sljude. Posode iz tega fabrikata so • Fini fabrikati: F 5, F 7, F 8. To skupino sestavljajo posode, narejene na vretenu. Barve: rjava, rjavo siva in siva. ki so bile primarno namenjene serviranju (npr. vrči), uži- F 5: na otip prašna in mehka (2) keramika. Vsebuje temno vanju (npr. krožniki, čaše), pripravi (npr. melnice, sklede) rdeče in rjave delce, velikosti do 0,2 cm ter veliko drobcev in shranjevanju hrane (npr. lonci, vrči). sljude. Posode iz tega fabrikata so narejene na vretenu. Bar- Uvoženi fabrikati ve: svetlo rdeča, svetlo siva, siva, bledo rjava. Keramika tankih sten F 6: na otip groba in trda (3) keramika. Vsebuje delce kre- KTS 1: fina, brez vidnih primesi, mehka (2) in na otip prašna mena, velikosti do 0,4 cm, redke temno rjave delce, velikosti keramika. Prelom je svetlo sive barve. Na zunanji strani ima do 0,2 cm ter redke drobce sljude. Posode iz tega fabrikata sledi temno sivega premaza. Podobna KTS 3 po Isteničevi in so narejene na vretenu. Barva: temno rjava. skupini C iz Ravene (Istenič 1999, 106, 107). F 7: Na otip prašna in mehka (2) keramika. Vsebuje delce Amfore kremena, velikosti do 0,3 cm ter redke temno rjave in temno A 1: na otip groba in trda (3) keramika. Vsebuje delce kre- rdeče delce, velikosti do 0,5 cm. Posode iz tega fabrikata mena, sljude ter redke temno rdeče delce, velike do 0,5 cm. 9  Iz tega fabrikata je samo ena posoda. Sklepamo, da je tudi fabrikat 8  Vsi rimski in novoveški odlomki. F 1 vseboval kalcijev karbonat in se je v zemlji izlužil. Krtina, AAS 112, 2023 31 × G1 = PN 1 raziskano območje S posamična najdba iz pozne bronaste dobe (G1 = PN 1) × jame za stojke (rimsko obdobje?) novodobno R neopredeljeno ? neidentificirana stratigrafska enota P 007 ? Krtina 1 ? ? O N 082 008 M ? 084 L K 31 30 J 29 28 I 27 26 H 25 24 23 016 018 22 G 020 21 030 026 032 20 F 034 036 028 19 038 040 022 056 18 078 E 058 046? 17 052 048? 16 060 068? 050? 15 D 062 064? 066? 14 064? 070? 054 076? 13 C 24 Tloris območja Kr 12 tina 1 z rimskodobnimi jamami za stojke, lokacijo prazgodovinske steklene jagode in ostalimi stratigrafskimi enotami. Merilo 1 : 300. 11 10 B 32 Kr 9 tina, AAS 112, 2023 A × G1 = PN 1 raziskano območje S posamična najdba iz pozne bronaste dobe (G1 = PN 1) × jame za stojke (rimsko obdobje?) novodobno R neopredeljeno ? neidentificirana stratigrafska enota P 007 ? Krtina 1 ? ? O N 082 008 M ? 084 L K 31 30 J 29 28 I 27 26 H 25 24 23 016 018 22 G 020 21 030 026 032 20 F 034 036 028 19 038 040 022 056 18 078 E 058 046? 17 052 048? 16 060 068? 050? 15 D 062 064? 066? 14 064? 070? 054 076? 13 C 12 11 10 B 9 Krtina, AAS 112, 2023 33 A raziskano območje S sonda/testni jarek rimsko obdobje 50 neopredeljeno 49 kamenje 48 47 45 44 50 43 49 42 48 45 47 39 45 38 44 50 37 43 35 49 42 34 48 45 33 47 39 45 32 38 30 44 37 29 43 35 28 42 45 34 27 25 39 33 24 38 32 30 23 37 29 35 22 28 20 34 27 19 33 25 18 32 24 30 17 23 15 29 22 14 28 20 13 27 19 25 12 18 10 24 17 9 23 15 8 22 20 14 7 13 5 19 12 4 18 10 3 S 10 17 9 2 15 8 -5 14 7 -4 13 5 -3 12 4 10 -2 3 -10 9 S 09 2 -9 8 -8 7 5 -7 -15 4 -14 3 2 S 08 S 07 25 Tloris območja Krtina 2 z rimskodobnimi jamami in zgostitvami kamenja (ostanki ruševin ali tlakov?). Merilo 1 : 300. 34 Krtina, AAS 112, 2023 so narejene na vretenu. Barve: bledo rjava, svetlo rdeča in raziskano območje svetlo siva. S sonda/testni jarek rimsko obdobje 50 F 8: Na otip fina in trda (3) keramika. Vsebuje obilno drobcev neopredeljeno 49 sljude in redke delce kremena, velikosti do 0,2 cm. Posode kamenje 48 iz tega fabrikata so narejene na vretenu. Barva: temno siva. 47 45 Uvoženo fino namizno posodje 44 50 43 Keramika tankih sten 49 42 Med keramiko tankih sten je samo en odlomek dna (G263), 48 45 ki ima na zunanji površini slabo ohranjen temno siv premaz. 47 39 45 38 Po fabrikatu je podoben KTS 3 po Isteničevi in skupini C iz 44 Ravene (1999, 105, 106, 107). Na zahodnih grobiščih Peto- 50 37 43 35 vione je KTS 3 prisotna v grobovih, ki so datirani od druge 49 42 34 polovice 1. in do prve polovice 2. stoletja (Istenič 1999, 107). 48 45 33 47 39 45 32 Uvoženo transportno posodje 38 30 44 37 29 Amfore 43 35 28 Med obravnavanim gradivom iz Krtine 2 smo za nadaljnjo 42 45 34 27 25 obravnavo izločili en odlomek amfore (G264). Več amfor 39 33 24 je omenjenih v poročilu o arheoloških raziskavah (Sagadin, 38 32 30 23 Snoj 2001, 2); teh odlomkov fizično nismo prejeli. Omenje- 37 29 35 22 28 20 na amfora sodi med amfore Keay 1B, ki so jih proizvajali 34 27 19 na območju provinc Mauretania Caesarensis (danes Alži-33 25 18 rija) in Africa Proconsularis (danes Tunizija) (Bonifay 2004, 32 24 30 17 148−150). Na ostenju med ročajema ima delno ohranjen žig 23 15 29 22 14 s črko F (G264). Odlomkov teh amfor je bilo na območju 28 20 13 Krtine 2 odkritih kar nekaj (Sagadin, Snoj 2001, 2). V njih 27 19 25 12 so transportirali vino in so datirane v 4. stoletje (Keay 1984, 18 10 24 17 9 95−99; Bonifay 2004, 148−150). 23 15 8 V poročilu so omenjene tudi španske amfore Almagro 51 C 22 20 14 7 13 5 (Sagadin, Snoj 2001, 2, t. 4: 3, 5). Gre za vodilno obliko am- 19 12 4 for za ribje omake in slane ribe iz provinc Betike, Luzitanije 18 10 3 S 10 in Mavretanije Tingitane. Oblika se pojavi konec 2. stoletja 17 9 2 15 8 -5 in je v uporabi od konca 4. do sredine 5. stoletja (Žerjal, 14 7 -4 Novšak 2020, 196; Keay 1984, 149−155). 13 5 -3 Omenjene so še amfore Africana I ali Africana piccola (Sa- 12 4 10 -2 3 -10 gadin, Snoj 2001, 2, t. 4: 2), v katerih so prevažali olivno olje 9 S 09 2 -9 iz območja današnje Tunizije in so datirane od sredine 2. do 8 -8 4. stoletja (Bonifay 2004, 107). 7 5 -7 -15 4 -14 Oljenke 3 Odlomek držaja je del afriške oljenke (G47), najverjetneje 2 S 08 tipa Atlante VIII, ki so datirane od konca 4. in do sredine 5. stoletja (Bonifay 2004, 358). Melnice Med uvoženo posodje smo dodelili še odlomek melnice S 07 (G56), ki glede na fabrikat ne ustreza lokalnim oziroma regi- onalnim. Predvidevamo, da je uvožena, a natančne lokacije in ustreznih analogij zaenkrat nismo našli. Krtina, AAS 112, 2023 35 Lokalna in regionalna keramika Skleda lokalne proizvodnje (G246) je podobna skledi afriške Vrči proizvodnje, obliki Hayes 61A, ki so datirane med letoma V katalogu predmetov so štirje odlomki vrčev (G48, G166, 325 in 420 (Hayes 1972, 107). G241, G242). Gre za odlomke ustij z ohranjenim manjšim Skleda s klekom na ostenju (G9) je podobna skledam tipa Z delom ostenja, tako da analogij nismo iskali. Eden ima ohra- 12.2 po I. Ožanić Roguljić, ki so datirane od 1. do 3. stoletja njen tudi ročaj (G48). Odlomek G242 bi lahko uvrstili tudi (Ožanić Roguljić 2016, 43, 44), ter skledi iz Emone, ki je na med lonce. Vsi sodijo med fine fabrikate. podlagi grobne celote datirana v drugo polovico 2. stoletja Krožniki (Plesničar Gec 1972, gr. 45, t. XII: 2). Krožnikov je dvanajst; predvsem so bili namenjeni servi- Naslednje tri sklede (G57, G181, G182), ena s klekom na ranju, lahko pa tudi pečenju hrane. So pogosta najdba v ostenju (G182) in druga s kaneluro tik pod ustjem (G57), bi naselbinah in grobiščih v širokem časovnem razponu (Mi-po obliki lahko bile tudi trinožniki. glbauer 1990, 20). Med K 1 smo dodelili odlomke krožnikov Zadnja med skledami (G180) je podobna tipu skled LRG 6 s posnetim ustjem (G167, G168, G198), fabrikata F 2. Trije po Cvjetićanin, ki so datirane od konca 4. in do začetka 5. odlomki sodijo med K 2 in imajo enostavno zaobljeno ustje stoletja (Cvjetićanin 2006, 28). (G169, G170, G171) ter so iz grobih fabrikatov. Dva odlom- ka z zaobljenim in posnetim ustjem sodita med K 3 (G49, Lonci G243) in sta iz finih fabrikatov. Med K varia smo dodelili tiste, Med obravnavanim gradivom je največ loncev, skupaj 75 ki so tipološko različni (G50, G51, G52, G172, G244). odlomkov. Večina jih ima analogije po celotni Sloveniji v daljšem časovnem obdobju. Pri posameznih tipih smo na- Čaše vedli najbolj ustrezne. V katalogu je deset odlomkov čaš (G53, G54, G55, G173, G174, G175, G176, G177, G178, G245). Štiri izmed njih Največ izmed teh ima enostavno izvihano ustje s trebuša-smo uvrstili med Č 1 (G173, G174, G175, G176), imajo krat- stim ali jajčastim trupom (L1), ki so narejeni iz grobih fa-ko, izvihano in zaobljeno ustje ter so iz fabrikata F 2. Podob- brikatov. Ustja se razlikujejo po nagibu, so zaobljena (npr. ne so čašam iz Ilovice pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, K40, G62), ravno (npr. G61, G198) ali poševno (npr. G249, G192) K409), kjer so datirane od 1. do sredine 3. stoletja (Lazar odrezana. Lonci so različnih velikosti, nekateri so na trupu 2006, 250). Preostalih šest smo uvrstili med Č varia. okrašeni z vodoravnim metličenjem (npr. G60, G64, G198) ali žlebovi (G195). Podobne lonce zasledimo npr. na Ptuju Melnice (Janežič 2008, K69, K257, K458, K474), Ilovici na Vranskem Med melnice smo uvrstili en odlomek iz finega fabrikata (Vidrih Perko 2006, K179, K193, K196), v Celju (Krajšek 2015, (G179). Melnica ima enostavno zaobljeno ustje in je brez 118, 119), na Rifniku (Bausovac 2011, t. 15: 16, t. 16: 1, 2, 3, 6) lošča. in Školaricah (Žerjal, Novšak 2020, K2978, K2158, K3008). Še en odlomek melnice z loščem je omenjen v poročilu o Samo dva odlomka smo uvrstili med L 2 (G199, G250) in arheoloških raziskavah in datiran v 4. stoletje (Sagadin, Snoj sta iz grobega fabrikata. Podobna sta L1, ustje je nekoliko 2001, 3). Podobne melnice z loščem na notranji strani osten-krajše ter zaobljeno, trup je jajčasto oblikovan. Analogije za ja zasledimo v Petovioni, kjer so datirane od druge polovice te lonce najdemo na Ptuju (Janežič 2008, K456), Ilovici na 3 in do 4. stoletja (Janežič 2008, 57, kat. št. 124, 497, 498). Vranskem (Vidrih Perko 2006, K171, K181), v Celju (Krajšek Sklede 2015, 119, t. 9: 43) in na Rifniku (Bausovac 2011, t. 15: 12). Za katalog smo izločili osem odlomkov skled, ki so iz finih in Lonci, dodeljeni med L3, imajo zaobljeno ustje, ki je odebe-grobih fabrikatov. Dva izmed teh sodita med t. i. panonsko ljeno (npr. G255, G201), ravno (npr. G65, G200) ali poševno žigosano keramiko ( Pannonische Glanztonware). Prvi odlo- (G203, G202) odrezano. Narejeni so iz grobih fabrikatov. mek sklede (G58) nima ohranjenega premaza, uvrstili smo Trup je tam, kjer je ohranjen, praviloma jajčast (npr. G254, ga med tip 2.2. po Adler-Wölfl (2004, 42). Ta tip skled se po-G253). Podobne zasledimo na Rifniku (Bausovac 2011, t. 20: gosto pojavlja v 2. stoletju (Adler-Wölfl 2004, 40). Naslednji 1, 3, 7, 9) ter v Ilovici pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, K72, je odlomek ostenja posode (G59), premaza nima ohranje-K80, K217, K278). nega. Na notranji strani ima odtisnjene najmanj tri rozete. Rozete so pogost okras, ki se pojavlja na različnih posodah, Lonci L4 imajo izvihano ustje, ki je odebeljeno in zaobljeno v različnih variantah in velikostih (Adler-Wölfl 2004, 70). (G46, G205, G256), in so narejeni iz grobih fabrikatov. Trupa nimajo ohranjenega. Sledijo lonci z rahlo izvihanim ustjem, 36 Krtina, AAS 112, 2023 ki je odebeljeno in poševno odrezano (L5, G206, G207, Cedilo G208), in so iz grobih fabrikatov. Podobne zasledimo na Med posodjem je še dno cedila z ohranjenimi oziroma del-Ptuju (Janežič 2008, K214), Ilovici pri Vranskem (Vidrih Perko no ohranjenimi petimi luknjami (G230). Je iz grobega fabri-2006, K185) in na Rifniku (Bausovac 2011, t. 24: 7). kata F 2. Med lonce tipa L6 sodita samo dva primerka (G209, G210) Gradbeni material in sta iz grobega fabrikata. Imata izvihano enostavno ustje s Med gradbenim materialom predvsem izstopajo odlomki kaneluro. Trup ni ohranjen. votle opeke, t. i. tubuli (lat. tubulus), ki je bila pomemben Lonci L7 imajo enostavno ustje, ki je lahko rahlo izvihano del centralnega ogrevanja (sl. 26, 27). S to opeko so bile (npr. G212, G213). Narejeni so iz grobih fabrikatov. Zgornji obložene stene, da je topel zrak iz tal krožil tudi navzgor ob del ostenja je valjasto oblikovan in se proti dnu rahlo širi stenah. Izum in razširitev opek sta okvirno datirana v prvo navzven. Ustje je zaobljeno (npr. G66, G258, G214) ali po-polovico 1. stoletja (Brodribb 1987, 71). Najprej so jih upora- ševno odrezano (npr. G211). Dva izmed njih sta okrašena z bljali v javnih kopališčih, nato pa so ogrevanje uvedli tudi v valovnicami in žlebovi (G211, G212). Analogije za te lonce privatnih hišah (Lazar 2006, 34). Opeke so bile pravokotne najdemo v Celju (Bausovac 2014, 95; Krajšek 2015, 160, 161, oblike z odprtinami tudi na straneh, da je topel zrak lahko t. 33: 179, 180, t. 34: 184, 185) in na Rifniku (Bausovac 2011, krožil v vse smeri. Večinoma je zunanja površina okrašena 78, t. 12: 2, 3). Lonci tipa L 8 so podobni loncem L7, le da s poševnimi mrežastimi vrezi, ki so imeli predvsem prakti-imajo trup bolj jajčasto oblikovan (npr. G217, G218). So iz čen namen (sl. 26, 27). Z opekami obložene stene so bile grobih fabrikatov. Nekateri so okrašeni z valovnicami (G215, ometane in hrapava površina tubulov je omogočila boljše G218, G217). Prav tako podobni loncem tipa L7 so lonci L9. prijemanje malte na podlago (Lazar 2006, 34). Razlika je v ustju, ki je pri loncih L9 bolj izrazito, lahko tudi odebeljeno (npr. G220) in poševno odrezano (npr. G67). Eden izmed njih ima na ostenju žlebove (G257), drugi pa valovnice (G219). Narejeni so iz grobih fabrikatov. Dva primerka sta dodeljena med lonce L10 (G68, G69), lah- ko bi bila tudi vrča. Imata enostavno dolgo ustje, trup je jajčast (G69). Narejena sta iz finih fabrikatov. Podobne zasledimo v Emoni in so datirani v 4. stoletje (Plesničar Gec 1972, gr. 64, t. XVI: 1). Lonci, ki jih nismo tipološko uvrstili, so v skupini L varia. Iz-stopata: lonec s kratkim izvihanim ustjem, ki je okrašen z valovnicami in žlebovi (G223) in je narejen iz grobega fabrikata F 2; sledi malo večji lonec s poševnim in odebeljenim 26 Odlomek tubula. ustjem (G226), ki je tudi iz F 2. Podobne zasledimo v Celju (Krajšek 2015, 122, 123, t. 10: 50). Lonec z metličenjem na ostenju (G75) je podoben loncem tipa KK4 iz Školaric (Žer- jal, Novšak 2020, 199, K2018). Narejen je iz grobega fabri- kata F 4. Lonec s poševnim in ravno odrezanim ustjem ima na ostenju žlebove (G222) in je narejen iz grobega fabrikata F 2. Podoben je loncu iz Ilovice na Vranskem (Vidrih Perko 2006, K368). Pokrovi Med pokrovi izpostavljamo štiri (G76, G227, G228, G229). Eden ima na ustju kaneluro (G227), ostali trije bi lahko bili tudi sklede, ker dna oziroma držaji niso ohranjeni. Narejeni 27 Odlomek tubula. so iz grobih fabrikatov. Krtina, AAS 112, 2023 37 Menimo, da odlomki tubulov iz Krtine niso bili namenje- 5.3 Povzetek ni prvotnemu namenu, to je ogrevanju. Na najdišču niso odkrili talnega ogrevanja, odkriti odlomki prav tako nimajo Na podlagi analogij sodi večina najdb z najdišča Krtina v ostankov malte, ki so jo običajno namazali na hrapavo po- časovni okvir od sredine 2. do sredine 5. stoletja. Največ vršino tubulov. je keramičnih posod, ki imajo analogije v bližnji Ilovici pri Vranskem, Celju in Rifniku. Med uvoženim posodjem so naj- Nekaj je odlomkov najverjetneje kvadratnih opek (sl. 28). Pri številčnejše amfore. Steklo je redko. Med prav tako redkimi manjših odlomkih nismo mogli ločiti, ali gre za pravokotne kovinskimi najdbami izstopajo čebuličaste fibule in novci. ali kvadratne opeke. Te so bile v osnovi del talnega ogreva- Odkrili so tudi večje število gradbenega materiala, med ka- nja in tal s talnim ogrevanjem (Lazar 2006, 33). terim izstopajo tubuli, ki pa na podlagi terenske dokumen- Redki so odlomki tegul (sl. 29). Med obravnavanim gradi- tacije in interpretacije odkritih arhitekturnih ostalin niso bili vom manjkajo odlomki polkrožnih korcev. Zanimivo je tudi, del ogrevalnega sistema (Snoj 2003). da nobena izmed opek nima žiga. Kot smo že omenili, v obravnavo nismo dobili celotnega zbira najdb iz Krtine 2, zato predvidevamo, da manjkajo tudi opeke oziroma grad- beni material. Med gradbeni material smo uvrstili še dele lepa (sl. 30, 31). 28 Odlomek opeke. 30 Kos lepa. 29 Odlomek tegule. 31 Kos lepa. 38 Krtina, AAS 112, 2023 6Srednji in novi vek Katarina Udovč 6.1 Krtina 1 prilagojeno uporabi v kuhinji. Variacije znotraj funkcionalnih tipov so večinoma estetske. Na osnovi tipa kuhinjske lon- Izmed fotografij predmetov (sl. 32) je na eni tudi ena čenine lahko sklepamo o kuhinji, kjer so jo uporabljali (Štu-stran novca 1 ali 2 Hellerja,10 ki je bil kovan na Dunaju lar 2005, 89). Oblike kuhinjskega posodja se razlikujejo v med letoma 1892 in 1915 v času cesarja Franca Jožefa I.11 podrobnostih na notranjem, spodnjem in zunanjem robu ustja. Pri vseh različicah je notranji rob ustja bodisi užlebljen, bodisi bolj ali manj tekoče prehaja v steno (Štular 2005, 88). Užlebljene različice so izdelane tako, da se prilegajo pokro- vom oziroma obratno. Pri vseh različicah trebušastih loncev je izrazit prehod ustja v vrat in omogoča boljši oprijem. Za oprijem so uporabljali burkle (Štular 2005, 87). Med gradi- vom le redki odlomki pripadajo namiznemu posodju; naj- pogostejša oblika so kuhinjski lonci različnih velikosti z bolj ali manj izvihanimi ustji. Določene oblike loncev (izvihana in odebeljena ustja) se pojavljajo že od srednjega veka naprej; predstavili bomo najmlajše analogije. Fabrikati12 FN 1: Keramika na otip trda in groba. Vsebuje delce kreme- 32 Novec Heller. na, velikosti do 0,3 cm in obilo drobcev sljude. FN 2: Na otip mehka in luknjičava keramika. Vsebuje obilo 6.2 Krtina 2 drobcev sljude ter redke trde rjave delce, velikosti do 0,2 cm. Največ srednjeveškega in novoveškega gradiva, ki so ga iz- FN 3: Keramika na otip fina in prašnata z obilo drobcev slju- kopali na Krtini 2, je iz zgornjih plasti, iz ornice oziroma iz de. Vsebuje še trde delce kremena velikosti do 0,1 cm. SE 2. Izkopali so manjše odlomke lončenine, prevladujejo FN 4: Keramika na otip trda in groba. Vsebuje obilo drobcev odlomki ustij. Zaradi razdrobljenosti najdb nismo uspeli re-sljude ter delcev kremena, velikosti do 0,2 cm. konstruirati nobene posode. Domnevamo, da so na najdiš- FN 5: Keramika na otip trda in fina. Vsebuje drobce sljude in če po vsej verjetnosti prišli z gnojenjem oziroma smetenjem redke rdečerjave delce velikosti do 0,2 cm. pokrajine. Prevladujejo odlomki lončenine, sledijo jim želez- ni žeblji in podkve. Izkopali so tudi odlomek steklene čaše FN 6: Keramika na otip trda in fina. Vsebuje obilo drobcev in pečnice. sljude ter zmerno delce kremena, vel. do 0,1 cm. Lončeno posodo po funkciji delimo v dve skupini, in sicer FN 7: Keramika na otip trda in groba. Vsebuje zmerno drob-na posodo, namenjeno kuhanju in shranjevanju, ter na cev sljude ter veliko delcev kremena, velikosti do 0,3 cm. namizno posodje. Kuhinjsko posodje je izdelano iz gline s FN 8: Keramika na otip trda in groba. Vsebuje obilo drobcev primesmi kremenčevega peska in sljude. Večinoma je re-sljude ter delcev kremena, velikosti do 0,2 cm. dukcijsko žgano, zato prevladujejo odtenki sive, sivočrne in rjave barve. Iskanje časovno pomenljivih oziroma opredel- jivih tipov je težavna naloga, ker imamo opraviti z opremo, 10  Fotografije prve strani novca manjkajo. 12  Fabrikati so določeni po enakih kriterijih kot rimska keramika v po-11  Novce je določil dr. Andrej Šemrov iz Narodnega muzeja Slovenije. glavju Rimsko obdobje. Krtina, AAS 112, 2023 39 Lonci Lonci L1a L1b Odlomke loncev smo razdelili na štiri tipe (sl. 33). Pri tipo- G102 G11 loški opredelitvi smo upoštevali prehod ustja v ostenje in užlebljenost notranjega roba. V prvi tip smo uvrstili lonce L2a L2b z enostavno zaobljenimi ustji in gladkim oziroma tekočim G127 G12 prehodom v ostenje. Tip ena smo razdelili na dve različici. V različico L1a smo uvrstili lonce z gladkim prehodom v oste- L3 L4 nje in odebeljenim, rahlo izvihanim ustjem (G102, G103, G94 G91 G104, G105, G106, G107, G108, G109, G110, G111, G112, G113, G114, G115, G116), v L1b pa tiste, ki imajo skoraj vodoravno izvihano ustje (G118, G119, G120, G121, G122, Sklede Sk1 G123, G124, G125). Ta tip lonca je bil prilagojen uporabi v G142 kaminski kuhinji oziroma burklam. G112 je podoben loncu iz Kostanjevice (Slabe 1990, t. 1: 5), G104 pa tistemu iz Vo- diškarjeve hiše v Nevljah (Cevc 2006, t. 2: 3, 55). Lonec iz Sk2a Sk2b G139 G138 Vodiškarjeve hiše je časovno umeščen v 18. stoletje (Cevc 2006, 52). Za drugi tip je značilen nastavek za pokrov; pri tipu L2a je zelo izrazit (G126, G127, G128, G129, G262), 33 Tipološka tabela loncev in skled. komaj opazen je pri različici L2b (G12). Lonce z utorom ozi- roma žlebom tik pod robom ustja na notranji strani smo za pokrov imajo sklede z Velike planine – Lambergarca kat. uvrstili k tipu 3 (G92, G94, G131, G132, G133, G134, G135). št. 35 in 43 in so datirane od sredine 17. do 18. stoletja (Cevc Odlomka ustij G263 in G183 po obliki spominjata na lonec 2000, 98, 102). iz 18. stoletja iz Vodiškarjeve hiše (Cevc 2006, t. 1: 6). Krožniki Lonce s širokim karnisnim ustjem z užlebitvijo roba ustja Krožniki so loščeni in podobnih velikosti. Premeri dveh kro-G91 in G117 smo poimenovali tip L4 oz. jih uvrstili k po- žnikov (G151, G137) se gibljejo med 38 in 39 cm, najmanjša znosrednjeveškim ustjem (tip 10 po Štularju) (Štular 2013, imata premer 17,5–19 cm (G149, G150). Da gre za krožnike, 73). Podobne so izkopali na Trdnjavi Kostanjevica (Predovnik sklepamo na osnovi oblikovanih ustij in naklona ostenja. Po 2003, št. 268) in Polhograjski graščini (Železnikar 2002, t. 6: vsej verjetnosti gre za dvakrat lomljene krožnike. Podoben 6, t. 9: 7), Šentvidu pri Stični (Porenta et al. 2015). Na najdi-krožnik, kot je G149, so izkopali na gradu Šalek (Brišnik, ščih Trdnjava in Polhograjska graščina so datirani od sredine Ravnikar 1999, t. 9: 39). Oba sta okrašena z vegetabilnim 14. do konca 15. stoletja, v Šentvidu pa od konca 15. do okrasom. Izkopali so jih tudi v Kostanjevici (Slabe 1990, t. 5: sredine 17. stoletja (Štular 2013, 73). Poleg zgoraj omenjenih 4–5). loncev se pojavljajo še različice, ki imajo na zunanji strani re-Pokrovi bro (G134) ali pa se jim po robu ustja vije kanelura (G127).. Sklede Med gradivom predstavljamo 5 odlomkov pokrovov. Pokro- vi niso ohranjeni v celoti. Le eden ima ohranjen gumbast Sklede smo razvrstili na dva tipa (sl. 33). Nobena skleda ni držaj (G147). Pokrovi z gumbastimi držaji so na slovenskih imela ohranjenega izliva ali ročaja. Pri tipološki opredelitvi najdiščih pogosti, datirani so v 15. in 16. stoletje, pojavljajo smo se oprli na oblikovanost ustja in prehod ustja v ostenje. pa se tudi med mlajšim gradivom (Brišnik, Ravnikar 1999, K prvemu tipu smo uvrstili skledi s profiliranim ustjem (G136, 53). G142). Njima podobno so izkopali na Veliki planini – Pod Pečnice Kocjanovo bajto. Datirana je v čas 16. in 17. stoletja (Cevc 2000, 84, kat. št. 7). V drugi tip pa sklede z izvihanim, nepro- V 16. stoletju je dokončno prevladalo glaziranje pečnic, kar filiranim ustjem in klekastim prehodom ustja v steno oziroma je v drugi polovici 16. stoletja povzročilo izginjanje neglazi-ostenje. V podtip 2a smo uvrstili sklede z ležiščem za pokrov ranih pečnic. Zeleni odtenki so prevladovali do sredine 16. (G13, G103, G112). Sem smo pogojno uvrstili tudi G140, ki stoletja, nato se začno uveljavljati tudi drugi toni. Pečnica na ima manj izrazito ležišče za pokrov. V 2b pa sklede z glad-Krtini je preslabo ohranjena, da bi jo lahko z gotovostjo ti- kim prehodom ustja v ostenje in izvihanim, odebeljenim pološko opredelili (G152). Manjkata stranski oziroma zadnji ustjem (G138). Pokončno stoječe in izvihano ustje ter ležišče 40 Krtina, AAS 112, 2023 del. Po geometrijskem okrasu sodeč jo lahko pogojno ume-obrobljata debelejša kovina podkvaste oblike in v pločevini stimo k tapetnim pečnicam. ohranjen žebelj. Železne okove za pete (241–254) so izko- Nož pali na Knežjem dvoru in so s konca 19. stol. (Guštin et al. 2001, 244, kat. št. 241–241, 245–254) Noži so zelo uporabno orodje. Lahko se jih uporablja za rezanje, nabadanje in prebadanje itd. Sprva nožev niso lo- čevali po namembnosti; za vse so uporabljali enega, do lo- 6.3 Povzetek čevanja je prišlo šele v poznem srednjem veku. V 14. stoletju Analizirani predmeti z najdišča Krtina pretežno sodijo v novi so začeli uporabljati bolj gracilne, namizne nože (Predovnik vek. Srednjeveški so verjetno nož (G81) z območja Krtina 2 2003, 84). Tu obravnavani nož (G81) sodi k nožem s trna- in morda lonci tipa L4 (sl. 33), ki pa so širšega trajanja. Med stim nastavkom za držaj. Nože s trnom za držaj so izkopali najmlajše najdbe sodijo novec 1 ali 2 Hellerja, z območja na najdiščih širom Slovenije, med drugim tudi na Starem Krtina 1, kakršne so kovali na Dunaju med letoma 1892 in gradu. Sorodne najdbe nožev na najdiščih po Evropi da-1915 (sl. 32), in železna podkev z območja Krtina 1 s konca tirajo že v 13., 14. ponekod v 15. stoletje (prim. Holl, Parádi 19. stoletja (G82). 1982, 69–76). Žeblji Novoveške najdbe so bile pretežno odkrite v plasteh, v ka- terih se meša gradivo iz različnih časovnih stopenj. Funkcionalna oblika in način izdelave žebljev se nista veliko spreminjala, zato jih je težko časovno opredeliti. Oblike gla- vic žebljev so večnamenske. Na Krtini je bila večina žebljev poškodovanih. Žeblju G87 podobnega so izkopali v Medlo- gu (Tomažič et al. 2020, G400), G88 pa je podoben še en medloški žebelj (Tomažič et al. 2020, 34, G401). Bronasti predmeti Izkopali so tri bronaste predmete, in sicer gumba (G80, G79) in okrasno zaponko (broško G78). Gobastemu ozi- roma polkrožno izbočenemu gumbu s kovinsko zanko na spodnji strani (G80) najdemo primerjave v Slovenj Gradcu na špitalskem dvorišču, kjer so datirani v čas med 17. in 19. stoletjem (Djura 2020). V čas od 15. do 17. stoletja so datirani bronasti gumbi, izkopani v celjskem Knežjem dvoru gobaste (Guštin et al. 2001, 286, kat. št. 459–469) ali ploščate oblike (G79), podobne obravnavanemu (Guštin et al. 2001, 285, kat. št. 435–441). Podkve Podkve imajo funkcionalno obliko, zato se ni spreminjala. Uporabljali so jih do njihove obrabe, do česar je prišlo v zelo kratkem času. Na Krtini so izkopali dve podkvi. Obe imata raven rob in ozobce. Podkev G83 ima žleb za že- blje in oprimnico. Podkve z žlebom za žeblje se pojavijo že v 12. stoletju, vendar se do druge polovice 19. stoletja uporabljajo tudi take brez njega. Podkve z ozobci in tiste brez njih so bile hkrati v uporabi od 16. do druge polovice 19. stoletja (Pleterski 2015, 156). Kot celinska novost se še v srednjem veku pojavi žleb za žeblje, oprimnica pa je no- voveški izum (Pleterski 2015, 159). Manjšo in bolj gracilno podkvico (G82) smo opredelili kot podkvico, ki se nabije na peto čevlja. Interpretacijo potrjujeta tanjša pločevina, ki jo Krtina, AAS 112, 2023 41 7Petrografska analiza Igor Rižnar V analizo smo prejeli kamnito orodje iz Krtine 2 (G20). Gre za rumenkasto siv (5Y7/2) roženec tipa Packestone s kalcisferami velikosti 0,05 do 0,25 mm. Drobne sferule najverjetneje predstavljajo ciste dinoflagelatov, večje pa najbrž planktonske foraminifere. Vsi alokemi so sferični in predstavljajo do 30 % mase. Lamine, debele 3 do 7 mm so slabo izražene, gre pa za subtilne razlike v barvi kamnine (sl. 34), ki niha od svetlo sive do nekoliko rdeč- kaste, medtem ko se alokemi in njihov delež na ravni vzorca ne spreminjajo. Na vzorcu je ohranjen zelo ta- nek, srednje rjav (5YR3/4) korteks, katerega debelina ne presega 0,1 mm. Ploskev, na kateri je korteks ohranjen, je skoraj ravna, tako da je težko reči, ali gre za površi- no prodnika ali morda za površino razpoke, v kateri so oksidirali železovi minerali. Kamnina je neprosojna z vo- ščenim sijajem in polgladka na otip. Vzorec je pod kor- teksom obarvan rdečkasto, z odmikanjem od korteksa 34 Kamnito orodje iz Krtine. pa obarvanost slabi, kar kaže na to, da je bila kamnina zelo verjetno izpostavljena povišani temperaturi. Baze in bulbusa odbitka ne vidimo (sl. 35), temveč je ohra- njena retuša na dveh kovergentnih robovih, ki oklepata debelejši del artefakta. Na odebeljenem delu sta opazna negativ in vrh odbitka, ki je nekoliko svetlejši od ostale povr- šine, torej svež, kar kaže na to, da gre za drobno poškodbo ob izkopavanju (sl. 36). Z retušo je torej oblikovan ves rob artefakta, razen odlomljenega najtanjšega dela (sl. 37−39), kjer retuša manjka. Odlomljen rob brez retuše pa kaže na poškodbo orodja (sl. 39). Ker se odlomna ploskev, vzdolž katere je artefakt odlomljen, po odtenku oziroma prepe- relosti ne razlikuje od sosednjih površin, gre za poškodbo, ki je nastala morda v času uporabe artefakta, zagotovo pa v preteklosti pred izkopavanjem. Glede na videz in fosilni 35 Kamnito orodje iz Krtine. inventar vzorec pripisujemo zgornjekrednemu pelagičnemu apnencu z rožencem, kakršen izdanja v radiju 4 km južno od Krtine (sl. 40). 42 Krtina, AAS 112, 2023 36 Kamnito orodje iz Krtine. 38 Kamnito orodje iz Krtine. 37 Kamnito orodje iz Krtine. 39 Kamnito orodje iz Krtine. Krtina, AAS 112, 2023 43 40 Območja, kjer v bližini najdišča izdanjajo zgornjekredne kamnine, ki vsebujejo tudi pelagični apnenec z rožencem na izrezu geološke karte; merilo 1 : 100 000 (Premru 1983). 44 Krtina, AAS 112, 2023 8Zaključek Maja Janežič, Bine Kramberger Na trasi avtocestnega odseka AC 08 Blagovica–Šentja- lokacija prazgodovinskega naselja je rahlo dvignjena terasa kob (severno od vasi Krtina, severovzhodno od Vira pri ob južnem vznožju Krtinskega hriba, lahko pa se je naselbi-Domžalah ob cesti Domžale–Moravče), je v letih 1998 na nahajala tudi na vrhu Krtinskega hriba. in 1999 ekipa podjetja M I C d.o.o. izvedla arheološka Najdbe iz rimskega obdobja so bile odkrite na vseh ob-izkopavanja na površini skupne velikosti 7224 m2, pod močjih najdišča, absolutno prevladovale pa so na območju okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Območ- Krtina 2. Gre za slabo ohranjene ostanke podeželske pose- je raziskav so razdelili na tri dele: Krtina 1 je obsegala litve. Na podlagi analogij sodi večina najdb v časovni raz-območje ob jugozahodnem pobočju Krtinskega hriba, pon od 2. do 4. stoletja, z območja Krtina 2 pa od sredine severno od vasi Krtina oziroma na jugozahodni strani 2. do sredine 5. stoletja. Analogije za keramične posode so stare ceste v Moravče. Krtina 2 se je nahajala severo-predvsem v bližnji Ilovici pri Vranskem, Celju in Rifniku. Med vzhodno od območja Krtina 1 in Krtina 3 vzhodno od uvoženim posodjem so najštevilčnejše amfore. Steklo je območja Krtina 2, ob vznožju Krtinskega hriba (Sagadin, redko. Med prav tako redkimi kovinskimi najdbami izstopajo Snoj 2003; Snoj 2003). Gre za skrajni vzhodni del najdiš- čebuličaste fibule in novci. Odkrili so tudi gradbeni mate- ča, na katerem so bile odkrite pretežno prazgodovinske rial, med katerim izstopajo tubuli, ki pa na podlagi terenske najdbe, s katerim se je v diplomski nalogi podrobneje dokumentacije in interpretacije odkritih arhitekturnih ostalin ukvarjala Nives Kokeza (2003), za razliko od območja verjetno niso bili del ogrevalnega sistema (Snoj 2003). Na Krtina 2, kjer so bile odkrite pretežno rimske najdbe. območju Krtine 3 so bile rimske najdbe redke in zastopane Pri pripravi celovite objave najdišča Krtina je ekipa ZVKDS, z manjšimi odlomki, ki so podrobno tipološko nedoločljivi; z Centra za preventivno arheologijo, izhajala iz gradiva in območja Krtina 1 se le omenjajo. pomanjkljive terenske dokumentacije, ki ju je v obravnavo Najmlajše aktivnosti na območju najdišča Krtina so, kot prejela iz Medobčinskega muzeja Kamnik leta 2020. Naši kaže, povezane s kmetijstvom (ornica – gnojenje) in meli-zaključki so naslednji: na najdišču Krtina so bile odkrite najd- oracijo (novodobni jarki) v novejšem času. Najdbe je mo- be iz štirih prazgodovinskih obdobij – iz bakrene dobe ali goče datirati okvirno v časovni razpon od 15. do 17. stoletja; poznega neolitika, iz zgodnje, srednje in iz pozne bronaste manj pogoste so mlajše novoveške najdbe (19. in začetek dobe. V bakreno dobo sodi najmanj eno kamnito orodje z 20. stoletja) in najdbe iz srednjega veka. Med keramičnim območja Krtina 2 (G14), v zgodnjo bronasto dobo jama z posodjem prevladujejo lonci. Sklepamo, da so bile te najd-območja Krtina 3, v kateri je bila posoda z izvihanim vra- be prinesene na območje najdišča kot odpad. tom, okrašenim s pramenastim okrasom (G265), in v pozno bronasto dobo jagoda iz modrega stekla z belimi ušesci z območja Krtina 1 (G1). Iz bakrene dobe ali poznega neoliti- ka, iz zgodnje bronaste in iz pozne bronaste dobe so torej le posamične najdbe. Večina prazgodovinskih najdb s Krtine pa je iz srednje in zgodnje pozne bronaste dobe. Fragmentiranost keramičnega gradiva ne dopušča zaključk- ov glede podrobnejše časovne opredelitve keramike znotraj širokega časovnega razpona srednje in zgodnje pozne bro- naste dobe. Najdbe je mogoče datirati le okvirno v horizont Oloris – Podsmreka (Bd B2/C1–Bd D/Ha A1); možno je tudi, da sodi del najdb še v fazo Bd B1. Narava arheološkega naj- dišča (večina najdb je iz plasti, manjkajo značilne hiše pra- vokotnega tlorisa, grajene v tehniki gradnje s stojkami) na- kazuje, da gre za obrobno območje poselitve. Potencialna Krtina, AAS 112, 2023 45 9Literatura ADLER-WÖLFL, K. 2004, Pannonische Glanztonware aus dem bronaste in železne dobe na Slovenskem. / Absolute dating of Auxiliarkastell von Carnuntum: Ausgrabungen der Jahre 1977– the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 1988. – Wien. Ljubljana, 661–702. BAUSOVAC, M. 2011, Študija poznoantične lončenine iz utrjene DJURA JELENKO, S. 2020, Obnova slovenjgraškega špitala po po-višinske naselbine Rifnik pri Šentjurju. – Diplomsko delo. Od- žaru leta 1720: arheološke raziskave mestnega obzidja: Slovenj delek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Gradec – gimnazija 2000, Trg svobode 2010, Vorančev trg 2013: Ljubljana. katalog občasne razstave, Slovenj Gradec, 47–82. BAUSOVAC, M. 2014, Vivas felix: Celeia: arheološko najdišče DULAR, J. 1999, Ältere, mittlere und jüngere Bronzezeit in Slowe-Osrednja knjižnica Celje. – Celje. nien – Forschungsstand un Probleme. – Arheološki vestnik 50, BERNHARD, A. 2007, Ausgewählte bronzezeitliche Funde aus 81–96. Hörbing bei Deutschlandsberg und Freidorf im Sulmtal, We- DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno ststmk. – V: G. Tiefengraber (ur.), Studien zur Mittel- und Spät-naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. / Bronzezeitliche Siedlung Olo-bronzezeit am Rande der Südostalpen. Universitätsforschungen ris bei Dolnji Lakoš. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5, für prähistorische Archäologie 148, 205–230. Ljubljana. BELLINTANI, P. in L. STEFAN 2009, Nuovi dati sul primo vetro FORENBAHER, S. 2009, Flaked Stone Artifacts. – V: S. Tomažič europeo. Il caso di Frattesina. – V: A. Magna (ur.), Atti del Primo in S. Olić, Šiman pri Gotovljah, Arheologija na avtocestah Slove-convegno interdisciplinare sul vetro nei beni culturali e nell’arte nije 9, Ljubljana, 37–46. https://www.zvkds.si/files/uploads/files/ di ieri e di oggi (Parma), Università degli Studi di Parma, 71–86. publication/009_siman_pri_gotovljah.pdf BELLINTANI, A. 2011, Progetto “Materiali vetrosi della protostoria FULLÁR, Z. 2008, Az urnamezős kultúra települése Nagyrécse– italiana”. Aggiornamenti e stato della ricerca. – Rivista di Scienze Baráka–dűlőben. – Zalai Múzeum 17, 79–92. Preistoriche 61, 257–282. GASPARI, A. 2008, Bronastodobno kolišče Mali Otavnik pri Bistri BLEČIĆ KAVUR, M. in B. KAVUR 2015, The game of glass beads na Ljubljanskem barju. – Arheološki vestnik 59, 57–89. in the attire of the cultures Caput Adriae and its hinterland. – V: I. Lazar (ur.), ANNALES du 19e CONGRÈS de l‘ASSOCIATION IN-GARBSCH, J. 2003, Der römische Bronzeglockenfund von Mo- TERNATIONALE pour l‘HISTOIRE du VERRE (Piran, 17th–21st Sep- natshausen in Oberbayern. – Arheološki vestnik 54, 299–314. tember 2012), Koper, 39–47. GUŠTIN, M., BRESSAN, F. in B. KOMPLET 2001, Kovinske najdbe BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad Šalek. – Velenje. iz Celja. Oggeti metallici provenienti da Celje. – V: M. Guštin (ur.), Srednjeveško Celje. Medieval Celje, Archaeologia historica Slove-BONIFAY, M. 2004, Etudes sur la ceramique romaine tardive nica 3, 239–287. dʾ Afrique. – BAR International Series 1301, Oxford. GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, D. PAVLOVIČ in M. ZORKO 2017, BRODRIBB, G. 1987, Roman Brick and Tile. – Oxford. Nova tabla pri Murski Soboti. Prazgodovina. – Arheologija na av-CEVC, T. 2006, Vodiškarjeva kmečka hiša v Nevljah s konca 16. tocestah Slovenije 52/1, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. stoletja. − Kamniški zbornik 18, 47−58. zvkds.si/files/uploads/files/publication/nova_tabla_-_prazgodo- vina_web.pdf CEVC, T. 2000, Lončene posode pastirjev. Sklede in latvice iz poznega srednjega in novega veka iz planin v Kamniških Alpah. GRAHEK, L. 2014, Slivnica pri Mariboru, Orehova vas / Slivnica – Ljubljana. near Maribor, Orehova vas. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / CVJETIĆANIN, T. 2006, Late Roman Glazed Pottery: glazed pot- Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi tery from Moesia Prima, Dacia Ripensis, Dacia Mediterranea and in monografije 40, 249–273. Dardania. – Belgrade. HAREJ, Z. 1976, Kolišče v Notranjih Goricah. – Poročilo raziskova- ČREŠNAR, M. 2010, Poskus določitve kulturne skupine Kisapostag nju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 5, 85–117. v vzhodni Sloveniji. – Zbornik soboškega muzeja 15, 107–130. HAYES, J. W. 1972 , Late Roman Pottery. – London. ČREŠNAR, M. in B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste dobe na Slovenskem. / Absolute dating of the Bronze Age in Slovenia. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje Krtina, AAS 112, 2023 47 HORVÁTH, L. 1994, Adatok Délnyugat-Dunántúl késobronz-KAVUR, B. 2022, Kamnita zgodba. Analiza kamnitih orodij in korának történetéhez (Angaben zur Geschichte der Spatbron-njihova interpretacija. – V: A. Tomaž, Čatež – Sredno polje, Ar-zezeit in SW-Transdanubien). – Zalai múzeum 5, 219–235. heologija na avtocestah Slovenije 98, Ljubljana, 86–96. https:// HOLL, I., N. PARÁDI in J. MATOLCSI 1982, Das mittelalterliche Dorf www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/ Sarvaly. Tierknochenfunde von Sarvaly aus dem 15-16. Jahrhun-aas_98_catez_sredno_polje_s.pdf dert. − Fontes archaeologici Hungariae, Budapest. KEAY, S. J. 1984, Late Roman amphorae in the Western Mediter-HORVAT, M. 1999, Keramika: tehnologija keramike, tipologi-ranean. A typology and economic study: the Catalan evidence. ja keramike, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, – BAR International Series 196. Ljubljana. KELLER, E. 1971, Die spätrömischen Grabfunde in Südbayern. HORVAT, M. 2019, Podrečje pri Viru. – Arheologija na avtocestah – München. Slovenije 79, Ljubljana. KERMAN, B. 2011a, Kotare–Krogi pri Murski Soboti. – Arheologija HUELS, R. in A. HOGG 2021, Radiokarbonske analize. – V: M. na avtocestah Slovenije 20, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/ Novšak, E. Lazar in S. Sankovič, Grofovsko 1 pri Murski Soboti, www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/20_kotare-krogi_pri_ Arheologija na avtocestah Slovenije 59, Ljubljana, 54–56. https:// murski_soboti.pdf www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/ KERMAN, B. 2011b, Kotare – Baza pri Murski Soboti. – Arheologija grofovsko_1_splet.pdf na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. https://www.zvkds.si/files/ ILON, G. 2012, A halomsíros kultúra rituális „edénydepója“ Ve- uploads/files/publication/kotare1.pdf szprém határából / The ritual “vessel hoard” of the Tumulus cul- KERMAN, B. 2011c, Pod Kotom-sever pri Krogu. – Arheologija na ture in the vicinity of Veszprém. – Régészeti kutatások Magya-avtocestah Slovenije 24, Ljubljana. http://www.zvkds.si/files/uplo-rországon 2010 / Archaeological Investigations in Hungary 2010, ads/files/publication/24_pod_kotom-sever_pri_krogu.pdf" 19–54. KERMAN, B. 2014, Pince pri Lendavi. – V: B. Teržan in M. Črešnar JANEŽIČ, M. 2008, Rimskodobne najdbe iz arheoloških raziskav (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem na območju Gimnazije Ptuj (sektor 2): poudarek na keramičnem / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalo-zbiru. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fa-gi in monografije 40, Ljubljana, 31–64. kulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. KERMAN, B. in B. KAVUR 2011, Srednja bronasta doba. – V: B. JOSIPOVIĆ, D. 1984, Kamena industrija z Luž pri Šenčurju in neo- Kerman, Pod Kotom-sever pri Krogu, Arheologija na avtocestah -eneolitska naselbina na Štefanji gori. – Poročilo o raziskovanju Slovenije 24, Ljubljana, 29–34. paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 12, 73–89. KERMAN, B. 2018, Pod Grunti – Pince pri Pincah. − Arheologija KALAFATIĆ, H. 2011, Prilog poznavanju odnosa grupe Barice-na avtocestah Slovenije 5, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/ -Gređani, „Bebrinskog tipa Hatvanske kulture“, „Brodske kulture“ www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/pod_grunti_-_pince. in „Posavske kulture“ / A contribution to an understanding of the pdf relationship between the Barice-Gređani group, the „Bebrina- -Type Hatvan culture“, the „Brod Culture“ and „Posavina Culture“. KOROŠEC, P. 1957, Keramika z licensko ornamentiko (Litzenkera- – Opuscula Archaeologica 35, 41–63. mik) na Ljubljanskem barju. – Arheološki vestnik 8, 9–26. KALICZ-SCHREIBER, R. 2010, Ein Gräberfeld der Spätbronzezeit KOROŠEC, J. 1960, Drulovka (Drulovka). – Zbornik Filozofske fa-von Budapest-Békásmegyer. – Budapest. kultete III/4, Ljubljana. KAVUR, B. 2009, Kamnita orodja. – V: I. Šavel (ur.), Pod kotom-KOROŠEC, J. 1964, Kulturne ostaline na kolišču ob Resnikovem -jug pri Krogu, Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljublja-prekopu odkrite v letu 1962 (Die im J. 1962 entdeckten Kulturü- na, 148–150. https://www.zvkds.si/files/uploads/files/publicati-berreste im Pfahlbau am Resnik-Kanal). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji on/007_pod_kotom-jug_pri_krogu.pdf 1, 25–46. KAVUR, B. 2012, Sodolek – još jedno nalazište s prijelaza srednjeg KÖNINGER, J. 1998, Gemusterte Tonobjekte aus der Ufersiedlung u kasno brončano doba. – Prilozi Instituta za arheologiju u Za-Bodman-Schachen I - Zur Verbreitung und Chronologie der grebu 29, 71–88. sogenannten „Oggetti enigmatici“. – V: B. Fritsch, M. Maute, I. Matuschik, J. Müller in C. Wolf (ur.), Tradition und Innovation. Prä- KAVUR, B. 2018a, Kameno in kamnito orodje. – V: M. Ravnik in historische Archäologie als historische Wissenschaft. Festschrift für G. Tica, Ponikve pri Trebnjem, Arheologija na avtocestah Sloveni-Christian Strahm. Internationale Archäologie, Studia honoraria 3, je 57, Ljubljana, 67–75. http://www. zvkds.si/sites/www.zvkds.si/ Rahden, 429–468. files/uploads/files/publication/57_ponikve_pri_trebnjem.pdf KRAMBERGER, B. 2021, Malečnik. – Arheologija na avtocestah KAVUR, B. 2018b, Sodolek. – Arheologija na avtocestah Slovenije Slovenije 89, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/ 54, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uplo-files/uploads/files/publication/aas_89_malecnik_0.pdf. ads/files/publication/54_sodolek_0.pdf. KRAMBERGER, B. in P. MASON 2022a, Kovinske najdbe in ostali pridatki. – V: P. Mason in B. Kramberger, Obrežje. Prazgodovina, 48 Krtina, AAS 112, 2023 Arheologija na avtocestah Slovenije 105/1, 88–110. https://www. OŽANIĆ ROGULJIĆ, I. 2016, Tipologija rimske keramike iz Vinko-zvkds.si/sl/knjiznica/obrezje vaca. – Monografije Instituta za arheologiju 10, Zagreb. KRAMBERGER, B. in P. MASON 2022b, Naselbinske najdbe iz PAHIČ, S. 1968, Maribor v prazgodovini. – Časopis za zgodovino srednje in zgodnje pozne bronaste dobe. – V: P. Mason in B. in narodopisje 4, Maribor, 9–63. Kramberger, Obrežje. Prazgodovina, Arheologija na avtocestah PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6, Ljubljana. Slovenije 105/1, 36–49. https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/obrezje PAVIŠIĆ, I. 1991, Prapovijesno nalazište Mali Zagreb u Špišić Bu-KRAMBERGER, B. v pripravi, Dolsko – Spodnje Škovce. Večobdob-kovici – prilog poznavanju Virovitičke grupe. – Prilozi Instituta za no najdišče ob Vzhodnem robu Ljubljanskega polja. – Monogra-povijesne znanosti Sveučilišta u Zagrebu 8, 5–16. fije CPA, Ljubljana. PAVLIN, P. in J. DULAR 2007, Prazgodovinska višinska naselja v KRAJŠEK, J. 2015, Keramika rimske Celeje. – Doktorska disertacija. Posavskem hribovju / Prehistoric hilltop settlements in the Posav-Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, je Hills. – Arheološki vestnik 58, 65–120. Ljubljana. PREMRU, U. 1983, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije. – Opera Instituti Archae-Ljubljana. – Zvezni geološki zavod, Beograd. ologici Sloveniae 7, Ljubljana. PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče. – Katalogi LAZAR, I. 2006, Ilovica pri Vranskem. – Arheologija na avtocestah in monografije 8, Ljubljana. Slovenije 1, Ljubljana. PLETERSKI, A. 2015, Čar srednjeveških podkev. Razprava o njihovi MAJNARIĆ-PANDŽIĆ, N. 1988, Prilog poznavanju kasnoga bron-kronologiji, klasifikaciji in izvoru. The charm of medieval horse- čanog doba u sjeverozapadnoj Hrvatskoj. – Arheološki radovi i shoes. A discussion of their chronology, classification and origin. rasprave 11, Zagreb, 9–32. – Arheološki vestnik 66, 147–171. MALI, P. 2015, Tumulus Period settlement of Hosszúhetény-Or- POHAR, V. 1978, Tipologija in statistična obdelava mlajšepale-mánd. – Dissertationes Archaeologicae ex Instituto Archaeologico olitskih kamenih orodnih inventarjev. – Poročilo o raziskovanju Universitatis de Rolando Eötvös nominatae Ser. 3 / 3, 9–26. paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji VI, Ljubljana. MARKOVIĆ, Z. 2003, O genezi i počecima licenskokeramičke PORENTA, S., B. ŠTULAR, B. TOŠKAN, Z. MILEUSNIĆ in J. DIRJEC kulture u sjevernoj Hrvatskoj. – Opuscula Archaeologica 27, Za-2015, Poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško najdišče Župnij- greb, 117–150. ski dom v Šentvidu pri Stični. Analiza lončenine in živalskih ostan-MASON, P. in B. KRAMBERGER 2022, Obrežje. Prazgodovina, Arkov. The Late Medieval and Early Post-Medieval site of Župnijski heologija na avtocestah Slovenije 105/1, Ljubljana. https://www. dom in Šentvid pri Stični. Analysis of the potteryand animal re- zvkds.si/sl/knjiznica/obrezje mains. − Arheološki vestnik 66, 333−397. MIGLBAUER, R. 1990, Die Gefässkeramik der Grabung Wels PREDOVNIK, K. K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem Gradu Marktgelände. – Rei Cretariae Romanae Fautores Supplementa nad Podbočjem. – Archaeologica historica slovenica 4. 7, Liestal. PREMRU, U. 1983, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list MIHOVILIĆ, K. 1972, Nekropola gradine iznad Limskog kanala. − Ljubljana. − Zvezni geološki zavod, Beograd. Histria Archaeologica 3(2), Pula. PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Lju- MIHOVILIĆ, K. in B. HÄNSEL 2017, Brončanodobni krušni idoli; bljani: izkopavanja v letih 1964-1965 (Nekropole der Urnenfel-enigmatske pločice ili? – Katalog, Arheološki muzej Istre, Pula. derkultur im hof der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künstein Ljubljana. Ausgrabungen in den jahren 1964–1965). MINICHREITER, K. 1983, Pregled istraživanja nekropola grupe – Razprave 1. razreda SAZU 8/1, Ljubljana. „Gređani“ u Slavoniji. – Anali Zavoda za znanstveni rad JAZU u Osijeku 2, 7–122. SAGADIN, M. I. PINTER in M. MERTELJ 1995, Poročilo o eksten- zivnem arheološkem pregledu trase AC na odseku Šentjakob - MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. – Arheologija na av-Blagovica – Kranj (neobjavljeno). tocestah Slovenije 42, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. zvkds.si/files/uploads/files/publication/42_podsmreka_pri_vi- SAGADIN, M. in D. SNOJ 2001, Poročilo o arheoloških izkopa- snji_gori.pdf vanjih na lokaciji Krtina 1 in 2, na trasi AC Blagovica-Šentjakob. – Kranj (neobjavljeno). NOVŠAK, M. 2017, Še ntpavel pri Domžalah. − Aheologija na avtocestah Slovenije 53, Ljubljana. SAGADIN, M. in D. JOSIPOVIČ 2004, Poročilo o arheoloških de- lih na lokaciji Krtina 3, na trasi AC Blagovica–Šentjakob. – Kranj NOVŠAK, M., E. LAZA in S. SANKOVIČ 2021, Grofovsko 1 pri (neobjavljeno). Murski Soboti. – Aheologija na avtocestah Slovenije 59, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/ SANKOVIČ, S. 2009, Zgodnjebronastodobne najdbe. − V: I. Šavel publication/grofovsko_1_splet.pdf (ur.), Pod kotom-jug pri Krogu, Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana, 139–146. https://www.zvkds.si/files/uploads/files/ ORTON, C., P. TYERS in A. VINCE 1993, Pottery in Archaeology. publication/007_pod_kotom-jug_pri_krogu.pdf – Cambridge. Krtina, AAS 112, 2023 49 SANKOVIČ, S. 2021, Prazgodovina. – V: M. Novšak, E. Lazar in ŠTULAR, B. 2008, Lončenina iz palacija na Malem gradu v Ka-S. Sankovič, Grofovsko 1 pri Murski Soboti, Aheologija na avto-mniku. − V: M. Guštin (ur.), Srednji vek: arheološke raziskave med cestah Slovenije 59, Ljubljana, 19–26. https://www.zvkds.si/sites/ Jadranskim morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, 131−136. www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/grofovsko_1_splet. pdf ŠTULAR, B. 2009, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku. − Opera Instituti archaeologici Sloveniae 15, Ljubljana. SCHAMBERGER, E. 2007, Die bronzezeitlichen Siedlungsreste aus Vorwald bei Wald am Schoberpass/Stmk. – V: G. Tiefengra- ŠTULAR, B. 2013, Grad Smlednik. Raziskave 2011–2012. – Mono-ber (ur.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der grafije CPA 2, Ljubljana. Südostalpen, Universitätsforschungen für prähistorische Archäo-TIEFENGRABER, G. 2007, Zum Stand der Erforschung der Mit- logie 148, Bonn, 235–326. telund Spätbronzezeit in der Steiermark, Weststmk. – V: G. Tie- SLABE, M. 1990, Kostanjevica – raziskava 1986. – Varstvo spome-fengraber (ur.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande nikov 32, 31–51. b der Südostalpen, Universitätsforschungen für prähistorische Ar-chäologie 148, Bonn, 67–113. SNOJ, D. 2003, Krtina. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, TOMAŽIČ, Š., J. BREČIČ in M. NOVŠAK 2020, Medlog. – Arheolo-Ljubljana, 167–169. gija na avtocestah Slovenije 83, Ljubljana. STARAC, R. 1994, Rezultati najnovijih arheoloških istraživanja TOMAŽIČ, S. in S. OLIĆ 2009, Šiman pri Gotovljah. – Arheologija na području Lovranštine, Mošćeništine i Brseštine. – Liburnijske na avtocestah Slovenije 9, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ Teme 8, 9–30. www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/009_siman_pri_go- tovljah.pdf STARE, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (Illyrische Funde aus der Eisenzeit in Ljubljana). – Dela 1. razreda SAZU 9, TORMA, I. 1972, A kisapostagi kultúra telepe Balatongyörökön. – A Ljubljana. Veszprém Megyei Múzeumok Közleményei 11, 15–39. STEPHAN, H. G. 1991, Kacheln aus dem Werraland. Die Entwic-TRNKA, G. 1992, Neues zu den „Brotlaibidolen“. – V: A. Lippert in klung der Ofenkacheln vom 13. bis zum 17. Jahrhundert im un-K. Spindler (ur.), Festschrift zum 50 jährigen Bestehen des Institutes für Ur- und Frühgeschichte der Leopold-Franzens-Universität teren Werraraum. – Schriften des Werratalvereins Witzenhausen Innsbruck 23. , UPA 8, Bonn, 615–621. STRAŽAR, S. 1996, Župnija Dob skozi stoletja. − Ljubljana. TURK, P. 2006, Mlajša kamena in bakrena doba (6000–2300 let pr. n. št.) / The Late Stone and Copper Ages (6000–2300 BC). – V: STRMČNIK GULIČ, M. 1989, Bronastodobni naselitveni kompleks T. Nabergoj (ur.), Stopinje v preteklost, Zakladi iz arheoloških zbirk v Rabelčji vasi na Ptuju (Der Bronzezeitliche siedlungskomplex in Narodnega muzeja Slovenije / Steps into the Past, Treasures from Rabelčja vas auf Ptuj). – Arheološki vestnik 39/40, 147–170. the archaeological collections of the National Museum of Slove-STRMČNIK GULIČ, M. 1998, Slivnica. – Letno poročilo 1996. − Za-nia, Ljubljana, 28–29. vod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Maribor. VELUŠČEK, A. 2004, Terenske raziskave, stratigrafija in najdbe / STRMČNIK GULIČ, M. 2003d, Slivnica pri Mariboru 1. − V: D. Pre- Field research, stratigrphy and the material finds. – V: A. Velušček šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah (ur.), Hočevarica, eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hoče-Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 237−238. https://www. varica, an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera zvkds.si/files/uploads/files/publication/zemlja_pod_vasimi_no-Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 33–55. gami.pdf VELUŠČEK, A. 2005, Kratna nad Kamnikom, Gradišče pri Stiški SZÁRAZ, C. 2006, Késő bronzkori fémleletek Muraszemenye- vasi. / Kratna above Kamnik, Gradišče near Stiška vas. – V: M. Gu- -Aligvári–mező lelőhelyről (Late Bronze Age metal objects from štin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture. / First Muraszemenye-Aligvári-mező). – Zalai Múzeum 15, 171–187. farmers. The Sava group of the Lengyel culture, Koper, 23–28. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2013, Nedelica pri Turnišču. – Aheo-VELUŠČEK, A. 2009, Koliščarska naselbina Stare gmajne pri Ver- logija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana. http://www.zvkds. du. – V: A. Velušček (ur.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/39_nedeli-njen čas. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare ca_pri_turniscu.pdf. gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, Opera Instituti Archae- ŠEMROV, A. 2010, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowe- ologici Sloveniae 16, Ljubljana, 49–121. nien VI. − Wetteren. TURK, P. 2003, Dragomelj. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vaši- ŠTULAR, B. 2005, Lončenina z Malega gradu v Kamniku. – Magi-mi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdi-strsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univer- ščih, Ljubljana, 126–128. za v Ljubljani, Ljubljana. VERBIČ, T. 1999, Geološka spremljava arheoloških izkopavanj pri Krtini v letu 1999. − Ljubljana (neobjavljeno poročilo). 50 Krtina, AAS 112, 2023 VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramično gradivo. − V: I. Lazar, Ilovica pri Vranskem, Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Ljubljana, 86–247. VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj (Die Urnenfelderkultur in Nordkroatien). – Monografije 1, Zadar. ŽELEZNIKAR, J. 1999, Arheološka podoba Mengša in okolice. – Mengeš. ŽELEZNIKAR, J. 2002, Graščina v Polhovem Gradcu. – Arheološki vestnik 53, 301–371. ŽERJAL, T. in M. NOVŠAK, 2020, Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 86, Ljubljana. ŽUPANEK, B. 1997, Antične tehtnice in uteži v Sloveniji. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologija, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Krtina, AAS 112, 2023 51 10Katalog stratigrafskih enot Bine Kramberger Za vsako posamezno območje najdišča Krtina je bil vo- 10.1 Krtina 1 den poseben seznam stratigrafskih enot (SE), kar po- meni, da stratigrafske enote nimajo individualnih oznak, 10.1.1 Osnovno stratigrafsko temveč se številke podvajajo. Zato najprej predstavljamo zaporedje stratigrafske enote z območja Krtina 1, zatem z obmo- čja Krtina 2 in nazadnje stratigrafske enote z območja SE 1 – travna ruša Krtina 3. Ta SE je bila podana v poizkopavalnem delu zaradi poja- snitve stratigrafskega zaporedja na najdišču. Gre za travno Znotraj posameznih območij so najprej obravnavane plasti rušo ali najvišjo vrhnjo plast, ki je segala od površja v gl. osnovnega stratigrafskega zaporedja. V primeru območij do največ 0,2 m in je dobro vidna v preseku v kv. P13–P14 Krtina 1 in 3 sledijo po kronološkem vrstnem redu (od naj- (sl. 12), v preseku izkopnega polja nad jarkom SE 003 in v starejšega do najmlajšega obdobja) opisi jam in plasti iz ar- preseku nad ognjiščem SE 083/084 (sl. 11). heoloških obdobij, nazadnje pa so predstavljene stratigraf- SE 2 – spodnja vrhnja plast ske enote brez podrobnejših podatkov (kategorija: »Ostale Tudi SE 2 je bila podana v poizkopavalnem delu zaradi ori-stratigrafske enote (časovno neopredeljeno«)). Stratigrafskih sa stratigrafskega zaporedja na območju Krtina I. Nahajala enot na območju Krtina 2 ni bilo mogoče identificirati na se je pod travno rušo (SE 1) in je bila vidna v preseku v kv. generalnem tlorisu. Glede na poročilo o arheološkem izko- P13–P14 (sl. 11) ter v preseku nad ognjiščem SE 083/084 pavanju in odkrite najdbe gre večinoma za plasti z zgosti- (sl. 12). Na fotografiji je ločena od travne ruše. Tam, kjer je tvami kamenja in rimskodobnimi najdbami, ki so prekrivale bolj mokra, je videti sivkaste barve, tam, kjer je izsušena, širše območje Krtine 2 (Sagadin, Snoj 2001); vendar so bile pa rumenkaste barve, debeline okoli 0,4 m. v njih odkrite tudi najdbe iz prazgodovine, srednjega in no- SE 3 – plast vega veka. Iz rimskega obdobja so glede na najdbe in poro- Nahajala se je pod plastjo SE 2 in nad rumenkasto rjavo čilo jame v jugovzhodnem delu območja Krtina 2 (Sagadin, plastjo (SE 4), v katero je bil vkopan jarek SE 003. Sodeč po Snoj 2001), v ta čas pa naj bi sodile tudi jame za stojke na fotografiji je bila debeline okoli 0,25 m, temno sivkaste bar-območju Krtina 1 (Snoj 2003). ve. Označena je bila v poizkopavalnem delu. Kot kaže, ni Okrajšave prekrivala celotnega izkopnega polja. Dobro je bila vidna v preseku vzhodno od jame SE 007. gl. globina kv. kvadrant SE stratigrafska enota št. številka štev. število vel. velikost SE 4 – plast (geološka osnova) Gre za geološko osnovo, plast pod SE 3 in pod SE 2, na fotografijah tlorisov in presekov je bila vidna rumenorjave barve. Vanjo so bile vkopane jame in jarki. Označena je bila v poizkopavalnem delu (sl. 11, 12). 52 Krtina, AAS 112, 2023 10.1.2 Rimsko obdobje (?) SE 019/020 – jama za stojko Nahajala se je 1,53 m jugozahodno od jame za stojko SE SE 015/016 – jama za stojko 017/018. Na generalnem tlorisu jo je bilo mogoče pre- Jama za stojko je bila fotografirana v tlorisu, preden so poznati v kv. D29 s pomočjo skupinske fotografije jam v jo izkopali (17. 10. 1998), in po izkopavanju (18. 10. 1998), kv. C,D/28,29, nastali pred izkopavanjem, in na skupinski vidna pa je tudi na skupinski fotografiji jam v kv. C,D/28,29, fotografiji istih jam, nastali po izkopavanju. V tlorisu so jo nastali pred izkopavanjem (18. 10. 1998), in na skupinski fotografirali, preden so jo izkopali 17. 10. 1998, in ob doku- fotografiji istih jam, nastali po izkopavanju (23. 10. 1998). mentiranju vmesnega preseka 18. 10. 1998. Bila je ovalnega Na fotografiji nastali pred izkopavanjem je še št. kv. G1, tlorisa, vel. 0,34 m × 0,42 m, zapolnjena s podobno zemljo ki je bila podana v prvem številčenju koordinatne mreže, kot jama SE 015/016, vkopana v rumenorjavo zemljeno ge- medtem ko so na drugi fotografiji že navedene aktualne ološko osnovo (SE 4). Polnilo je vsebovalo tudi koščke oglja. oznake kvadrantov ( jam v kv. C,D/28,29). Po teh foto- grafijah je bilo mogoče jamo identificirati na generalnem tlorisu. Nahajala se je v kv. D30, tik ob meji s kv. D29. Glede na generalni tloris je bila premera okoli 0,4 m, sodeč po fotografijah zapolnjena z zemljo, ki je bila temnejša od rumenorjave zemljene geološke osnove (SE 4), v katero je bila vkopana. SE 017/018 – jama za stojko Ta jama za stojko je bila fotografirana skupaj z jamo za stojko SE 015/016, v tlorisu preden so jo izkopali (17. 10. 1998) in ob dokumentiranju vmesnega preseka po izkopani polovici jame (18. 10. 1998). Na generalnem tlorisu jo je bilo mogoče prepoznati s pomočjo skupinske fotografije jam v kv. C,D/28,29, nastali pred izkopavanjem, in na skupinski fotografiji istih jam, nastali po izkopavanju. Nahajala se je SE 021/022 – jama za stojko tik ob jami SE 015/016, v kv. D30, tik ob meji s kv. D29. Bila Nahajala se je v kv. C29 in je bila vidna na skupinski foto- je nekoliko manjša, premera okoli 0,21 m. Sodeč po foto- grafiji jam v kv. C,D/28,29, nastali po izkopavanju. V tlorisu grafijah je bila zapolnjena z zelo podobno zemljo kot jama so jo fotografirali, preden so jo izkopali (17. 10. 1998). Bila SE 015/016, vkopana v rumenorjavo zemljeno geološko je ovalnega tlorisa, vel. 0,39 m × 0,46 m, zapolnjena prav osnovo (SE 4). tako z zemljo, ki je bila temnejša od rumenorjave zemljene geološke osnove (SE 4), v katero je bila vkopana. Polnilo je vsebovalo koščke oglja. Krtina, AAS 112, 2023 53 SE 025/026 – jama za stojko Gre za manjšo jamo za stojko, premera 0,25 m, ki nam jo je uspelo prepoznati na generalnem tlorisu s pomočjo skupinske fotografije jam v kv. C,D/28,29, nastale pred izkopavanjem, in na skupinski fotografiji istih jam, nastali po izkopavanju. V tlorisu so jo fotografirali, preden so jo izkopali (17. 10. 1998), delno izkopano pa 18. 10. 1998. Na- hajala se je na meji kv. D29 in C29. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,24 m, zapolnjena prav tako z zemljo, ki je bila temnejša od rumenorjave zemljene geološke osnove (SE 4), v katero je bila vkopana. V jugozahodnem delu jame je viden večji kos oglja. jo fotografirali, preden so jo izkopali (17. 10. 1998), delno SE 027/028 – jama za stojko izkopano pa 18. 10. 1998. Gre za manjšo jamo za stojko, vidno na skupinski fotografiji SE 031/032 – jama za stojko jam v kv. C,D/28,29, nastali pred izkopavanjem. V tlorisu so Gre za manjšo in globljo jamo za stojko okroglega tlorisa, jo fotografirali, preden so jo izkopali (17. 10. 1998). Nahajala premera 0,22 m, vidno na skupinski fotografiji jam v kv. se je v kv. C29. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,27 m × 0,26 m, C,D/28,29, nastali pred izkopavanjem, in na skupinski vkopana v rumenorjavo zemljeno geološko osnovo (SE 4). fotografiji istih jam, nastali po izkopavanju. V tlorisu so jo fotografirali skupaj z jamami SE 033–SE 036, SE 039/040, preden so jo izkopali (17. 10. 1998). Nahajala se je na meji kv. D29 in C29. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,23 m, vkopana v rumenorjavo zemljeno geološko osnovo (SE 4). SE 029/030 – jama (sled drevesa?) Gre za neizrazito, plitvo liso nepravilnega tlorisa, ki smo jo prepoznali na generalnem tlorisu s pomočjo skupinske fo- tografije jam v kv. C, D/28, 29, nastale pred izkopavanjem, in na skupinski fotografiji istih jam, nastali po izkopavanju. Nahajala se je v severozahodnem delu kv. D29, bila je vel. 0,82 m × 0,78 m, njeno polnilo je bilo komaj temnejše od rumenorjave zemljene geološke osnove (SE 4). V tlorisu so 54 Krtina, AAS 112, 2023 SE 039/040 ob dokumentiranju vmesnega preseka (18. 10. 1998). Nahajala se je v kv. C29. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,28 m x 0,39 m, vkopana v rumenorjavo zemljeno geolo- ško osnovo (SE 4). SE 037/038 – jama za stojko Gre za jamo izrazito ovalnega tlorisa, ki je bila vidna na skupinski fotografiji jam v kv. C,D/28,29, nastali pred izko- pavanjem, in na skupinski fotografiji istih jam, nastali po iz- kopavanju. Nahajala se je v severozahodnem delu kv. C29. Fotografirana je bila pred izkopavanjem (17. 10. 1998) in med izkopavanjem (18. 10. 1998). Bila je vel. 0,42 m × 0,22 m, njeno polnilo (SE 037) je bilo temnejše od rumenorjave zemljene geološke osnove (SE 4), v katero je bila vkopana. SE 033/034 – jama za stojko Nahajala se je 0,4 m južno od jame SE 031/032. Dobro vidna je na skupinski fotografiji jam v kv. C,D/28,29, nastali pred izkopavanjem, in na skupinski fotografiji istih jam, nastali po izkopavanju. V tlorisu so jo fotografirali skupaj z jamami SE 033–SE 036, SE 039/040, preden so jo izkopali (17. 10. 1998), in skupaj z jamama SE 035/036, SE 039/040 ob dokumen- tiranju vmesnega preseka (18. 10. 1998). Nahajala se je v kv. C29. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,20 m, vkopana v SE 039/040 – jama (sled drevesa?) rumenorjavo zemljeno geološko osnovo (SE 4). Jama SE 039/040 je bila med vsemi jamami, ki so vidne na skupinski fotografiji jam v kv. C,D/28,29, nastali pred SE 035/036 – jama za stojko izkopavanjem, in na skupinski fotografiji istih jam, nastali po Nahajala se je 0,12 m jugovzhodno od jame SE 031/032, vidna na skupinski fotografiji jam v kv. C,D/28,29, nastali pred izkopavanjem, in na skupinski fotografiji istih jam, nastali po izkopavanju. Tudi to jamo so v tlorisu fotografirali skupaj z jamami SE 033–SE 036, SE 039/040, preden so jo izkopali (17. 10. 1998), in skupaj z jamama SE 035/036, Krtina, AAS 112, 2023 55 izkopavanju, največja. Nahajala se je v severozahodnem delu kv. C29, med jamami za stojke SE 034–SE 038, SE 037/038, SE 027/028 in SE 021/022. Fotografirana je bila pred izkopavanjem (17. 10. 1998) in skupaj z jamama SE 033/034, SE 035/036 med izkopavanjem (18. 10. 1998). Na tej fotografiji sta v izkopanem jugovzhodnem delu jame vidni dve manjši okrogli jami, ki pa nista bili posebej foto- grafirani ali vneseni na generalni tloris. Jama je bila oval- nega tlorisa, vel. 0,94 m × 0,77 m in sodeč po fotografijah plitva (ok. 5 cm). Njeno polnilo (SE 039) je bilo temnejše od rumenorjave zemljene geološke osnove (SE 4), ki jo je jama sekala. SE 045/046 – jama za stojko Jama za stojko SE 045/046 je bila fotografirana delno izp- raznjena 23. 10. 1998, brez oznak kv. Verjetno gre za eno od jam za stojke, ki so na fotografiji kv. A,B/29,30 nastale po koncu izkopavanja na tem območju (27. 10. 2022). Na tej fotografiji so napačne oznake kvadrantov: kv. A,B/30,31. Da so oznake napačne in gre v resnici za kv. A,B/29,30, (27. 10. 2022), ni nedvomno prepoznati. Glede na fotogra- nam je uspelo ugotoviti s pomočjo fotografij sosednjih kv. fijo je bila ovalnega tlorisa, zapolnjena z zemljenim polni- A,B/28,29, na kateri je bila vidna tudi ena od jam za stojke lom (SE 047), ki je bilo temnejše od rumenorjave zemljene s prejšnje fotografije. Vendar identifikacija jame SE 045/046 geološko osnove (SE 4), v katero je bila vkopana. Sodeč po na generalnem tlorisu ni zanesljiva. Glede na njeno obliko, obliki in majhnih lisah, vidnih v SE 4 okoli nje, bi lahko šlo kot je bila vidna na fotografijah, in majhne lise, vidne v SE za jamo za stojko v jugozahodnem delu kv. A30 in A31, vel. 4 okoli nje, bi lahko šlo za jamo za stojko v jugozahodnem 0,24 m × 0,25 m. delu kv. B31, premera 0,25 m. Iz fotografije je razvidno, da je bila ta jama okroglega tlorisa in zapolnjena z zemljenim SE 049/050 – jama za stojko polnilom, ki je vsebovalo precej ožgane ilovice (SE 045?). Jama za stojko SE 049/050 je bila fotografirana delno izpraznjena 23. 10. 1998, brez oznak kv. Glede na majhne lise, vidne v SE 4 okoli nje, bi lahko šlo za jamo za stojko v južnem delu kv. A31, vel. 0,2 m × 0,24 m. Bila je ovalnega tlorisa; v zemljenem polnilu (SE 049), ki je bilo temnejše od rumenorjave zemljene geološko osnove (SE 4) v katero je bila vkopana, so bili vidni koščki oglja in ožgane ilovice. SE 047/048 – jama za stojko Jama za stojko SE 047/048 je bila fotografirana delno izp- raznjena 23. 10. 1998, brez oznak kv. Tudi identifikacija le-te na generalnem tlorisu ni zanesljiva, saj je na fotografiji kv. A,B/29,30, nastali po koncu izkopavanja na tem področju 56 Krtina, AAS 112, 2023 SE 051/052 – jama za stojko SE 055/056 – jama za stojko Gre za jamo za stojko nepravilnega tlorisa, vel. 0,23 m × V tlorisu so jo fotografirali med izkopavanjem (delno izko- 0,28 m, po značilni obliki prepoznano na skupinski foto- pano), dne 23. 10. 1998. Na fotografiji je vidno, da je bila grafiji jam v kv. A,B/29,30, nastali po koncu izkopavanja na izrazito ovalne oblike in da se je nahajala ob robu izkop- tem področju (27. 10. 2022), in na skupinski fotografiji jam v nega polja. Primerjava te fotografije s skupinsko fotografijo kv. A,B/28,29, nastali 28. 10. 2022. S pomočjo teh fotografij jam za stojke v kv. A,B/28,29 je pokazala, za katero jamo smo jo lahko identificirali na generalnem tlorisu. V tlorisu na generalnem tlorisu gre. To je jama ob robu izkopa, v so jo fotografirali med izkopavanjem, dne 23. 10. 1998. Na- severozahodnem delu kv. B30, tik ob meji s kv. B29. Bila je hajala se je na meji kv. B30 in A30, vkopana v rumenorjavo vel. 0,24 m × 0,28 m, vkopana v rumenorjavo zemljeno zemljeno geološko osnovo (SE 4). geološko osnovo (SE 4). SE 053/054 – jama za stojko SE 057/058 – jama za stojko V tlorisu so jo fotografirali med izkopavanjem, dne 23. V tlorisu so jo fotografirali med izkopavanjem (delno izko- 10. 1998. Gre za jamo za stojko skoraj okroglega tlorisa, pano), dne 23. 10. 1998. Na fotografiji je vidno, da je bila premera 0,31 m, po značilni obliki prepoznano na skupinski okroglega tlorisa, v jugozahodnem delu jame je bil vrhnji fotografiji jam v kv. A,B/29,30, nastali po koncu izkopavanja rob poškodovan. Na podlagi te značilnosti in manjših te-na tem področju (27. 10. 2022). Na podlagi te fotografije mnejših lis, vidnih v SE 4, v katero je bila vkopana, jo je bilo gre za jamo za stojko, ki se je nahajala v severnem delu mogoče identificirati na skupinski fotografiji jam za stojke neoznačenega kv., južno od kv. 31A. Vkopana je bila v v kv. A,B/28,29. Nahajala se je blizu roba izkopa, v seve- rumenorjavo zemljeno geološko osnovo (SE 4). rovzhodnem delu kv. B29. Bila je premera 0,25 m, vkopana v rumenorjavo zemljeno geološko osnovo (SE 4). Krtina, AAS 112, 2023 57 SE 059/060 – jama za stojko SE 063/064 – jama za stojko V tlorisu so jo fotografirali med izkopavanjem (delno izko- Identifikacija te jame na generalnem tlorisu je nezanesljiva. pano), dne 23. 10. 1998. Na fotografiji je vidno, da je bila V tlorisu so jo fotografirali med izkopavanjem (delno izko- okroglega tlorisa, v jugovzhodnem delu jame je bil vrhnji pano), dne 23. 10. 1998. Iz fotografije je vidno, da je bila rob poškodovan, ob južnem robu pa je vidnih v SE 4 več izrazito ovalnega tlorisa. Glede na potek fotografiranja in temnih lis. Primerjava s skupinsko fotografijo jam za stojke obliko jame gre morda za jamo v jugovzhodnem delu kv. v kv. A,B/28,29 je razkrila, da gre za jamo v osrednjem delu B28, vel. 0,4 m × 0,3 m, kar tudi po vel. ustreza fotografi-kv. B28. Bila je premera 0,26 m, vkopana v rumenorjavo rani jami glede na merilo na fotografiji. Vkopana je bila v zemljeno geološko osnovo (SE 4). V polnilu jame (SE 059) rumenorjavo zemljeno geološko osnovo (SE 4). je bilo videti precej drobcev oglja. SE 061/062 – jama za stojko SE 065/066 – jama za stojko V tlorisu so jo fotografirali med izkopavanjem (delno Tudi identifikacija te jame na generalnem tlorisu ni zanesl- izkopano), dne 23. 10. 1998. Na fotografiji je vidno, da je jiva. V tlorisu so jo fotografirali med izkopavanjem (delno bila okroglega tlorisa, nekoliko večja od jame SE 059/060, izkopano), dne 23. 10. 1998. Bila je nepravilnega ovalnega južno in vzhodno od jame so bile v rumenorjavi zemljeni tlorisa. Glede na primerjavo nepravilnega dela jame s geološki osnovi (SE 4) opazne tri temnejše lise. Primer- skupinsko fotografijo jam za stojke v kv. A,B/28,29 bi lahko java s skupinsko fotografijo jam za stojke v kv. A,B/28,29 šlo za jamo v severovzhodnem delu kv. A29, vel. 0,3 m × je razkrila, da gre za jamo v jugovzhodnem delu kv. B28. 0,29 m. Vkopana je bila v rumenorjavo zemljeno geološko Bila je premera 0,30 m, vkopana v rumenorjavo zemljeno osnovo (SE 4). geološko osnovo (SE 4). 58 Krtina, AAS 112, 2023 SE 067/068 – jama za stojko SE 075/076 – jama za stojko V tlorisu so jo fotografirali med izkopavanjem (delno Gre za jamo ovalnega tlorisa, fotografirano med izkopa- izkopano), dne 23. 10. 1998. Bila je ovalnega tlorisa. Glede vanjem (delno izpraznjena), 23. 10. 1998. Identifikacija je na primerjavo temnih lis, ki so vidne na južnem robu jame nezanesljiva, saj ni vidna na nobeni od treh skupinskih s fotografijo jam za stojke v kv. A,B/28,29, bi lahko šlo za fotografij jam za stojke. Vendar bi lahko šlo za preostalo jamo v južnem delu kv. B29, vel. 0,24 m × 0,23 m. Vkopa- neoznačeno jamo za stojko na generalnem tlorisu v jugo- na je bila v rumenorjavo zemljeno geološko osnovo (SE 4). vzhodnem delu območja Krtina I, vel. 0,24 × 0,27 cm, ki se je nahajala v osrednjem delu kv. B30, saj je ta jama poleg jame SE 045/046 edina, ki je ni na nobeni od skupinskih fotografij. Polnilo jame (SE 075) je bilo temnejše od rume- norjave zemljene geološke osnove (SE 4), v katero je bila vkopana, in je vsebovalo več koškov oglja. SE 069/070 – jama za stojko V tlorisu so jo fotografirali med izkopavanjem (delno izko- pano), 24. 10. 1998. Bila je nepravilnega ovalnega tlorisa, SE 079/080 – jama za stojko razmeroma velika, plitva, imela je strme stene in ravno Od te jame za stojko je na voljo le fotografija izkopane po- dno. Glede na primerjavo s fotografijo jam za stojke v kv. lovice jame (delno izpraznjene), narejena dne 24. 10. 1998. A,B/28,29 bi lahko šlo za jamo v južnem delu kv. A29, vel. Na generalnem tlorisu ni ostala neoznačena nobena jama 0,33 m × 0,29 m. Vkopana je bila v rumenorjavo zemljeno za stojke, kar pomeni, da na tloris jama ni bila vnesena ali geološko osnovo (SE 4) in je imela temnejše polnilo od ge- pa pripada kateri od jam za stojke na generalnem tlorisu, ološke osnove; v severovzhodnem delu jame je bila vidna katerih povezava s terenskimi fotografijami je bila nezane- rdečerjava lisa (ožgana ilovica?). sljiva. Jasno je le, da se preostala jama za stojko z območja Krtina, AAS 112, 2023 59 Krtina I ni nahajala na območju kv. B28−B31, A28−A31 ali v neoznačenem kv. južno od kv. A31, saj ni vidna na nobenih od fotografij tega območja, ki so bile narejene kasneje, 27. 10. 1998 in 28. 10. 1998. Ker gre v primeru SE 079/080 za edino jamo za stojko z datumom fotografiranja 24. 10. 1998 na območju Krtina I (vse ostale imajo datum 23. 10. 1998, tiste uspešno prepoznane v kv. D29, D30, C29 pa datuma 17. 10. 1998 in 18. 19. 1998), je sicer tudi s tega vidika možno, da jama za stojko na generalni tloris ni bila vnesena. 10.1.3 Novoveške in novodobne stratigrafske enote SE 003 – jarek št. 3 Od tega jarka je poznana le fotografija, na generalni tloris ni bil vnesen, kopali in fotografirali so ga 18. 10. 1998, brez oznake za sever. Bil je linijskega tlorisa, raziskan nekje ob SE 008/009 – jarek robu izkopnega polja, pod temno sivkasto plastjo (SE 3), Jarek SE 009 in njegovo polnilo SE 008 sta vidna na ge- v njem pa se je nahajalo rjavo ali sivkasto rjavo zemljeno neralnem tlorisu najdišča in na fotografiji osrednjega dela polnilo, ki je bilo temnejše od rumenorjave zemljene plasti območja Krtina I, narejeni iz zraka. V tlorisu je bil fotogra- (SE 4), v katero je bil jarek vkopan. Odkrit je bil pod tremi firan enkrat brez oznake za sever in identifikacijskega listka različnimi zemljenimi plastmi, glede na meter na fotografiji in enkrat z identifikacijskim listkom, skupaj s SE 081/082 in na gl. okoli 0,85 m. V jarku je na fotografijah vidna lončeni- SE 082/083. Po tej fotografiji ga je bilo mogoče tudi prepo- na, verjetno izdelana na vretenu. znati na generalnem tlorisu. Jarek se je očitno nahajal v kv. P15 in P16, vkopan je bil v polkrožni jarek SE 081/082. Potekal je v smeri severozahod−jugovzhod in se je nada- ljeval izven izkopnega polja v smeri proti severozahodu in v smeri proti jugovzhodu, kar je vidno tudi na fotografiji osrednjega dela območja Krtina I, narejeni iz zraka. V razi- skanem delu je bil linearnega tlorisa, dolžine 3,9 m in širine 0,22 m. Gl. in najdbe nepoznani. Polnilo jarka je bilo lisasto, rumenkaste do rjave barve, kar bi kazalo na novodobni nastanek. SE 007 – plast Nahajala se je v kv. R18 in R19,13 fotografirana je bila dne 17. 10. 1998 in 18. 10. 1998. Prepoznavna je tudi na fotogra- fiji osrednjega dela območja Krtina I, narejeni iz zraka, in na več fotografijah širšega pogleda na izkopno polje, zato lokacija SE na generalnem tlorisu ni vprašljiva. Iz fotografij je razvidno, da je šlo za plast bele barve z rdečimi lisami, verjetno antropogenega nastanka, in da se je nahajala tik pod površjem, kar pomeni, da gre verjetno za mlajšo – no- voveško ali sodobno plast (glej sl. 9). 13  Na fotografiji sta oznaki kvadrantov še iz prvega številčenja: kv. G14 in G15. 60 Krtina, AAS 112, 2023 10.1.4 Ostale stratigrafske enote (časovno neopredeljeno) SE ? – jarek št. 1 Od tega jarka je poznana le fotografija. SE 004 – SE 006 – neznane SE S temi št. so bile očitno označene različne SE na območju Krtina I, od katerih pa ni na voljo nobenih fotografij in risb, zato jih ni bilo mogoče povezati z obrisi SE na generalnem tlorisu. Možno je, da pripadajo kateri od neoštevilčenih SE na generalnem tlorisu, ali pa na generalni tloris niso bile vnesene. SE 010 – SE 014 – neznane SE Verjetno različne SE na območju Krtina I, od katerih pa ni na voljo nobenih fotografij ali risb. SE 013/014 – jama Črnobela fotografija z dne 2. 11. 1998 je edini podatek o SE 013/014. Dvojno označevanje kaže, da je šlo verjetno za jamo s polnilom (SE 013) in vkopom (SE 014). Kot je videti iz fotografije, je vsebovala precej oglja. so nepoznane, na generalni tloris je vnesen le obris južne polovice polkrožnega jarka. Obodni jarek gomile? SE 083/084 – ognjišče Odkrito je bilo v kv. P15. Bilo je pravokotnega tlorisa, vel. 1,51 × 1,04 m, v rumenorjavo zemljeno geološko osnovo (SE 4) vkopano okoli 0,25 m (sl. 11). Iz fotografije tlorisa in južnega preseka ognjišča je vidno, da je bila na dnu in ob stranskih stenah jame ognjišča nekaj cm debela plast ožga- SE 023 – SE 024 – neznane SE ne ilovice, tik nad njo na dnu podobno debela plast oglja in Območje Krtina I; brez fotografij ali risb. nad njo okoli 0,20 m debelo polnilo rjave zemlje, ki je bilo podobno plasti, pod katero je bilo ognjišče odkrito (SE 2 ali SE 041 – SE 044 – neznane SE SE 3). Skrajni jugovzhodni vogal ognjišča ni bil prostorsko Območje Krtina I; brez fotografij ali risb. dokumentiran; morebitne najdbe so nepoznane. SE 071 – SE 074 – neznane SE Območje Krtina I; brez fotografij ali risb. SE 081/082 – polkrožni jarek Odkrit je bil v kv. P14, P15 in P16. V raziskanem delu je bil polkrožnega tlorisa, dolžine 5,98 × 2,03 m, širine med 0,55 m in 0,92 m, gl. okoli 0,25−0,3 m. Presekal ga je novodob- ni jarek SE 008/009, v smeri proti severozahodu pa se je nadaljeval izven izkopnega polja. Polnilo jarka (SE 081) je bilo zemljeno in temnejše od rumenorjave zemljene ge- ološke osnove (SE 4), v katero je bil vkopan. V južnem delu je bila na dnu jarka odkrita zgostitev oglja, v severnem delu pa nad zemljenim polnilom (SE 081) linija (ali venec?) iz dveh vrst zloženih večjih belih prodnikov (SE 096). Najdbe Krtina, AAS 112, 2023 61 SE 087/088 – jama Črnobela fotografija z dne 2. 11. 1998 je edini podatek o SE 087/088. Dvojno označevanje kaže, da je šlo verjetno za jamo s polnilom (SE 087) in vkopom (SE 088). Vsebovala je zemljo s prodniki. SE 087 – SE 094 – neznane SE Območje Krtina I; brez fotografij ali risb. Glede na po- tek izkopavanja, kot je razviden iz datumov na terenskih fotografijah, obstaja možnost, da gre za SE, vnesene na generalni tloris v osrednjem delu območja Krtina I (v bližini jam SE 083/084 in jarka SE 081/082), od katerih manjkajo SE 085/086 – jama terenske fotografije. Ena taka se je nahajala v kv. R19, druga Od te jame je na voljo le terenska fotografija delno izkopa- v kv. R18, tretja v kv. P20 in četrta v kv. P13. ne jame s severozahodnim presekom polnila, nastala dne SE 095/096 – struktura iz kamnov v jami 2. 11. 1998. Odkrita je bila v vrsti kv. s številčno oznako 21. Gre za dve vrsti kamnov; iz ene jame je ohranjenih vsaj šest prodnikov in iz druge, ki je bila z njo vzporedna, najmanj dva. Struktura je vidna na treh fotografijah, eni posneti dne 13. 11. 1998, drugi dne 14. 11. 1998 in tretji dne 18. 11. 1998, skupaj s polkrožnim jarkom (SE 081/082). Največ kamnov je vidnih na fotografiji z dne 13. 11. 1998, poleg njih pa na isti fotografiji večja zgostitev odlomkov lončenine iz neznanega obdobja. Kot kaže, so se kamni in fragmentira- na keramična posoda nahajali na robu jame (SE 096), ki je bila zasuta s peščenim polnilom (SE 095). Tik pod polnilom jame in kamni se je pokazal jarek SE 081/082. SE 097/098 – ognjišče (?) Od SE 097/098 je na voljo le fotografija tlorisa SE, kot se je videla ob odkritju, dne 14. 11. 1998. Lokacija ni znana, označeno je le, da je bila v vrsti kv. 15. Z vrha je videti 62 Krtina, AAS 112, 2023 Dve boljše ohranjeni kosti sta analizirani: Gre za razmero- ma velik odlomek desne lopatice in enega izmed reber ve- čjega bovida. Najmanjša širina lopatice na območju vratu znaša 62,5 mm, pri čemer meri širina sklepne jamice 59,0 mm. Navedeni dimenziji sovpadata z razponom vrednosti, ki so značilne tako za moderno domače govedo kot tudi za pragovedo (Bos primigenius). Rebro, kjer standardnih mer sicer ni mogoče odvzeti, bi na podlagi robustnosti utegnilo pripadati isti vrsti. SE 005 – plast Tudi ta plast je glede na podatke na listkih najdb prekrivala večjo površino izkopnega polja, vsebovala pa je večinoma najdbe iz rimskega obdobja (štev. kosov 2057; G160– G229). Poleg rimskih najdb so bili odkriti tudi novoveški (štev. kosov 32) in prazgodovinski keramični odlomki (štev. kosov 84). SE 009 – plast ? Pod oznako SE 009 je bronasta fibula, odkrita 4. 6. 1999, v S7, kv. 44 (PN 19; G230), kar ustreza koordinati x = 12,55 m, y = 32,15 m, z = 312,34 m. Iz SE SE 009, pa je tudi večja količina rimskodobnih keramičnih odlomkov (534 kosov, G230−G262). V S 7, kv. 24 je bil odkrit železen žebelj pravokotnega tlorisa, zelo podobna pravokotnemu ognji- (G234); žebelj (G235) in večji železen predmet sta bila od- šču SE 083/084, ki je bilo odkrito v kv. P15, vendar ne gre krita v S 7, kv. 40 (G231), večji železni predmet in keramični za isto ognjišče, saj je med njima vendarle manjša razlika, odlomek pa v S 7, kv. B1, torej na mestu zgostitve kamenja pa tudi 14. 11. 1998, ko so SE 097/098 odkrili, je bilo ognji- v 2 m široki razširitvi testnega jarka S7 proti zahodu (G232, šče SE 083/084 izkopano. G260). SE 101 10.2 Krtina 2 Nahajala se je v S 9, kv. 47. Med izkopavanjem 7. 6. 1999 so bili pod to oznako odkriti keramični odlomki iz rimskega SE 001 – plast obdobja (49 kosov). Najdbe iz te plasti so rimskodobne in iz novega veka, SE 105 odkrite na večji površini in v različnih delih najdišča, zato Nahajala se je v S 9, kv. 14 in 15. Med izkopavanjem 24. gre verjetno za plast. Skupaj je bilo odkritih 491 keramičnih 7. 1999 so bili pod to oznako odkriti keramični odlomki iz odlomkov. Iz prazgodovine je 6 odlomkov (med njimi G2– rimskega obdobja (41 kosov). G8), iz rimskega obdobja 319 odlomkov (med njimi G9) in iz novega veka 166 odlomkov (med njimi G10–G13). SE 107 Nahajala se je v S 9, kv. 14. Med izkopavanjem 24. 7. 1999 SE 002 – plast je bil pod to oznako odkrit en kos rimske keramike. Glede na podatke iz listkov najdb je tudi v tem primeru verjetno, da gre za plast, saj so se najdbe pod to oznako SE 109 nahajale na večji površini izkopnega polja. Prevladujejo Nahajala se je v S9, kv. 14. Med izkopavanjem 24. 7. 1999 najdbe iz novega veka (štev. kosov 5635; G77–G153), so bili pod to oznako odkriti keramični odlomki iz rimskega sledijo rimske najdbe (štev. kosov 3446; G35–G76), nekaj obdobja (24 kosov, med njimi G263). jih je iz prazgodovine (štev. kosov 680; G14–G34). SE 111 SE 003A – plast? Nahajala se je v S 9, kv. 14. Med izkopavanjem 24. 7. 1999 Najdbe pod to oznako so bile odkrite v sondi 7, kv. B1, so bili pod to oznako odkriti samo odlomki rimskega grad- ob razširitvi sonde proti zahodu, kjer je na tlorisu najdišča benega materiala. označena večja gostitev kamenja, za katero smo ugotovili, SE 113 da je tudi na edini razpoložljivi fotografiji detajla izkopnega Nahajala se je v S 9, kv. 15. Med izkopavanjem 24. 7. 1999 polja na območju Krtina 2. Jame na fotografiji ni videti. so bili pod to oznako odkriti samo odlomki rimskega grad- Najdbe: kos rimske opeke in 36 fragmentov živalskih kosti. benega materiala. Krtina, AAS 112, 2023 63 SE 115 Nahajala se je v S 9, kv. 14. Med izkopavanjem 24. 7. 1999 so bili pod to oznako odkriti redki keramični in gradbeni odlomki iz rimskega obdobja. SE 117 Nahajala se je v S 9, kv. 14. Med izkopavanjem 24. 7. 1999 so bili pod to oznako odkriti samo odlomki rimskega grad- benega materiala. SE 119 Nahajala se je v S 9, kv. 14. Med izkopavanjem 24. 7. 1999 so bili pod to oznako odkriti redki keramični in gradbeni odlomki iz rimskega obdobja. 10.3 Krtina 3 10.3.1 Osnovno stratigrafsko zaporedje SE 001a – ornica Premešana vrhnja plast – ornica s humusom. Neopisana, navedena in interpretirana v diplomskem delu in v poročilu o arheološkem izkopavanju kot najvišja plast na najdišču (Snoj 2003, 7; Kokeza 2003, 8). SE 001 – kulturna plast V tej plasti je bila odkrita večina prazgodovinskih najdb na najdišču (skupaj 4794 kosov; med njimi G284–G501), nekaj jih je iz rimskega obdobja (skupaj 118 kosov; med njimi G502–G508) in neopredeljenih (43 kosov). Vsebovala je tudi koščke opeke, ožgane ilovice in kovinske predmete. Interpretirali so jo kot »kulturno plast« (Snoj 2003, 7; Koke- za 2003, 8). Pod njo so bile odkrite prazgodovinske jame; neopisana. rumenkasto rjava glinena ilovica (SE 003) z drobci oglja in SE 002 – plast odlomki keramičnih posod iz zgodnje bronaste dobe (sku- Koluvialna peščena ilovica, bledo rumenkaste barve, pod paj 82 kosov; med njimi G265). Pod njo se je v spodnjem vrhnjo plastjo ornice s humusom (SE 001), v kateri so bili delu jame nahajala rjavkasto siva peščena ilovica (vel. 4,35 tudi večji kamni, domnevno erodirani s pobočja. Interpre- × 1,15 m) s koščki oglja (SE 117), na dnu jame pa je bila tirana je bila kot geološka osnova in naj bi se nahajala po relativno globoka jama za stojko (neoštevilčena). Jamo so celotnem najdišču. Vanjo naj bi bile vkopane vse jame, ki interpretirali kot odpadno jamo in jo večkrat fotografirali so bile odkrite na območju Krtina 3. Neopisana, navedena (Snoj 2003, 7, sl. 5, 6). v diplomskem delu in v poročilu o arheološkem izkopa- vanju (Snoj 2003, 7; Kokeza 2003, 8). Pod oznako SE 002 10.3.3 Srednja in zgodnja pozna je hranjenih nekaj prazgodovinskih keramičnih odlomkov bronasta doba (159; med njimi G276–G283), dva sta rimskodobna. SE 103/102 – jama 10.3.2 Zgodnja bronasta doba Odkrita je bila 12,7 m jugovzhodno od jame SE 116, pod ornico (SE 001), v kv. A2, B2, vkopana v geološko osnovo SE 003, SE 117/116 – jama (SE 002). Bila je premera 0,56 m (SE 102). V jami je bila Jama je bila odkrita pod ornico (SE 001), v kv. D4, E4, temno rjava glinena ilovica (SE 103), na dnu katere so vkopana v peščeno ilovnato geološko osnovo (SE 002). ležali večji in manjši kosi oglja, v njej pa je bilo tudi nekaj Bila je vel. 3,45 × 1,15 m, nepravilnega podolgovatega odlomkov bronastodobne lončenine (7; med njimi G269). tlorisa in profila (SE 116). V zgornjem delu jame je bila sivo Interpretirana je bila kot odpadna jama (Snoj 1999, 7, sl. 7). 64 Krtina, AAS 112, 2023 SE 111/110 – jama za stojko Odkrita je bila v kv. A3, pod ornico (SE 001). Bila je premera 0,34 m, vkopana v peščeno ilovnato geološko osnovo (SE 002) med 0,5 in 0,55 m. V jami je bila svetlo rjava glinena ilovica (SE 111) z veliko drobcev oglja, morda ostanki stojke. SE 113/112 – jama za stojko Odkrita je bila 4,4 m jugozahodno od jame SE 110, pod ornico (SE 001), v kv. A4. Bila je premera 0,4 m, vkopana v peščeno ilovnato geološko osnovo (SE 002) do 0,15 m. V jami je bila temno rjava glinena ilovica (SE 113); brez najdb. SE 115/114 – jama Odkrita je bila pod ornico (SE 001), v kv. A6, vkopana v geološko osnovo (SE 002). Bila je premera 0,6 m, nezna- ne gl., zasuta s temno rjavo zemljo (SE 115). Jama manjka SE 119/118 – jama za stojko na generalnem tlorisu, edina podatka o obstoju jame sta Odkrita je bila 7,3 m severozahodno od jame SE 116, pod seznam SE in opisni obrazec SE. ornico (SE 001), v kv. E6, 0,16 m, vkopana v geološko osno- vo (SE 002). Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,4 × 0,24 m), v SE 121/120 – jama (za stojko?) njej se je nahajala temno rjava meljasta ilovica (SE 119), ki je Nahajala se je pod ornico (SE 001), v kv. D6. Bila je nepra-vsebovala oglje in bronastodobne keramične odlomke (7; vilnega ovalnega tlorisa, vel. 0,50 × 0,34 m, v arheološko med njimi G270, G271). sterilno peščeno ilovico vkopana 0,16 m. Imela je temno rjavo polnilo (SE 121), sestavljeno iz meljaste ilovice, z veliko SE 135/134 – jama za stojko oglja in fragmenti bronastodobne keramike. Odkrita je bila 3,5 m jugozahodno od jame SE 118, pod ornico (SE 001), v kv. E7. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,38 × SE 123/122 – jama 0,36 m, vkopana v peščeno ilovnato geološko osnovo (SE Odkrita je bila približno 7,4 m severovzhodno od zgodnje- 002) do 0,14 m. V jami je bila temno rjava meljasta ilovica z bronastodobne jame SE 116, pod ornico (SE 001), v kv. E2. drobci oglja in odlomki lončenine iz bronaste dobe (7; med Bila je nepravilnega podolgovatega tlorisa in nepravilnega njimi G272). profila, vkopana v arheološko sterilno peščeno ilovico (SE 002) do 0,56 m. V jami je bila sivorjava ilovica z drobci SE 143/142 – jama za stojko oglja (SE 123); brez najdb. Prazgodovina? Odkrita je bila 8,4 m jugozahodno od jame SE 134, pod ornico (SE 001), v kv. C8. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,48 × SE 125/124 – jama (za stojko?) 0,30 m, vkopana v peščeno ilovnato geološko osnovo (SE Odkrita je bila v kv. E9. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,23 × 002) med 0,2 in 0,25 m. V jami je bila temno rjava meljasta 0,18 m; neopisana, vnesena le na generalni tloris in nave- ilovica (SE 143) z drobci oglja, ožgane ilovice in odlomki dena v seznamu SE. Prazgodovinska jama za stojko? lončenine iz bronaste dobe (7; med njimi G275). SE 137/136 – jama (za stojko?) SE 151/150 – jama Odkrita je bila pod ornico (SE 001), v kv. D8, vkopana v Odkrita je bila v kv. D9. Bila je nepravilnega tlorisa, vel. 0,95 arheološko sterilno peščeno ilovico (SE 002) (vel. 0,48 × 0,4 × 0,58 m; neopisana. V polnilu jame (SE 151) so bili odkriti m, gl. 0,16 m). V njej je bila temno rjava meljasta ilovica z odlomki bronastodobne keramike (21; med njimi G273). ogljem in koščki prazgodovinske keramike (SE 137). Glede na vel. je morda služila za stojko. 10.3.4 Prazgodovina SE 139/138 – jama za stojko SE 101/100 – jama (za stojko?) Odkrita je bila pod ornico (SE 001), v kv. D8. Bila je ne- Nahajala se je 12,7 m jugovzhodno od jame SE 116, pod pravilnega ovalnega tlorisa, vel. 0,28 × 0,22 m, vkopana ornico (SE 001), v kv. A7. Bila je nepravilnega ovalnega v arheološko sterilno peščeno ilovico (SE 002) do 0,26 m. tlorisa, vel. 0,46 × 0,26 m, v arheološko sterilno peščeno V njej je bila temno rjava meljasta ilovica z drobci oglja, ilovico vkopana 0,07 m. Imela je temno rumenkastorja- kamnom (vel. 0,05 × 0,02 cm) in koščki prazgodovinske vo polnilo (SE 101), sestavljeno iz glinene ilovice, s kam- keramike. Verjetno je služila za stojko. nom (vel. 0,06 × 0,05 m) in fragmentom bronastodobne SE 141/140 – jama keramike. Nahajala se je pod ornico (SE 001), okoli 0,36 m zahodno od jame SE 138, v kv. D8. Bila je gl. do 0,18 m in premera 0,28 m, vkopana v arheološko sterilno peščeno ilovico (SE Krtina, AAS 112, 2023 65 002). V njej je bila temno rjava meljasta ilovica (SE 141), ki je SE 149/148 – jama vsebovala oglje in koščke prazgodovinske keramike. Odkrita je bila v kv. D7, nepravilne oblike in vel. 0,95 × SE 145/144 – jama za stojko 0,85 m. Brez opisa; zabeležena na seznamu SE, njen obris Nahajala se je v kv. E8. Bila je nepravilnega ovalnega na generalnem tlorisu. Glede na nepravilno obliko in vel. tlorisa, vel. 0,42 × 0,36 m, v peščeno ilovnato geološko obrisa bi lahko šlo za jamo fitogenega nastanka. Vsebovala osnovo (SE 002) vkopana 0,36 m. V njej je bila temno rjava je kamne (3 kosi – 119 g). meljasta ilovica (SE 145) s koščki prazgodovinske keramike. Verjetno je služila za stojko. 10.3.5 Novodobno SE 106/105 – jama Odkrita je bila na meji kv. A2 in B2, pod ornico (SE 001), v jugovzhodnem delu območja Krtina 3. Bila je nepravilnega ovalnega tlorisa, vel. 0,5 × 0,4 m, v arheološko sterilno geološko osnovo vkopana do 0,38 m. V njej se je nahajala temno rjava ilovica z drobci opeke. 10.3.6 Ostale stratigrafske enote (časovno neopredeljeno) SE 104 – plast Šlo je za kamne vel. 0,2 × 0,3 m, ki so se nahajali nad SE 003 v jami SE 102, v kv. A2, B2. Plast kamnov je bila odkrita pod ornico (SE 001) in ni jasno, ali je del polnila jame SE 102 ali ne. Podobni kamni so bili odkriti tudi izven jame v kv. A2, B2 (glej spodaj). SE 126–SE 133, SE 152–SE 155 – večji kamni S temi oznakami je bilo označenih šest večjih kamnov v kv. B2. Kamni so bili oštevilčeni s po dvema oznakama, eno za pozitiv in drugo za negativ, zato je 12 oznak. Predstavljeni so le na generalnem tlorisu in navedeni v seznamu SE. SE ? – jama (?) SE 147/146 – jama (za stojko?) Odkrita je bila v kv. 5B, ovalne oblike. Njen obris je na Odkrita je bila v kv. D8, v bližini jam za stojke, ki so vse- generalnem tlorisu; brez opisa, prav tako ni v seznamu SE. bovale koščke prazgodovinske keramike (SE 138, SE 140, Izničena? SE 144, itd.). Brez opisa; zabeležena na seznamu SE, njen SE ? – jama (?) obris na generalnem tlorisu. Glede na vel.( 0,24 × 0,27 m) Odkrita je bila v kv. 7E, oglatega tlorisa. Tudi ta jama je je šlo morda za jamo stojko. zavedena le kot obris na generalnem tlorisu; brez opisa, prav tako ni v seznamu SE. Glede na oglati obris bi lahko šlo za novodobno jamo ali večji kamen, kot se omenjajo v arheološko sterilni peščeni ilovici (SE 002). 66 Krtina, AAS 112, 2023 11Katalog gradiva Bine Kramberger, Maja Janežič, Katarina Udovč V katalogu so najdbe razvrščene po posameznih ob- Okrajšave močjih najdišča: Krtina 1, Krtina 2 in Krtina 3. Znotraj ob- močij jih predstavljamo po stratigrafskih enotah (SE), v d. dno tistih plasteh, kjer se mešajo različno stare najdbe, pa so dl. dolžina razvrščene kronološko: najprej so opisane in prikazane db. debelina najdbe iz prazgodovine, zatem iz rimskega obdobja in inv. št. inventarna številka nazadnje iz srednjega in novega veka. kv. kvadrant ohr. ohranjen Risbe so v merilu 1 : 2 in 1 : 3, kar je navedeno v podnapisih k PN posebna najdba tablam. Ker je bilo vsako posamezno območje najdišča razi- pr. premer skano in dokumentirano kot samostojna enota, imajo neka- roč. ročaj tere različne stratigrafske enote, ki so bile odkrite v različnih SE stratigrafska enota delih najdišča, enako poimenovanje. Zato je osnova vsake- š. širina ga podnapisa k tabli oznaka območja, kjer je bila najdba u. ustje odkrita. To je tudi razlog, zakaj je katalog najdb strukturiran v. višina po posameznih območjih najdišča. vel. velikost Gradivo hrani Medobčinski muzej Kamnik. Krtina, AAS 112, 2023 67 11.1 Krtina 1 11.2 Krtina 2 1 Krtina 1, kv. T22, SE ?, PN 1, inv. št. MMK 3573 2 Krtina 2, kv. S9/14, SE 001, inv. št. MMK 3574 Steklena jagoda iz temno modrega stekla z izrazito izstopajo- Odlomek roba posode ali pekve; nepopolno oksidacijsko čimi štirimi belimi očesci. Vel. 1,4 × 1,3 cm, v. 0,6−0,7 cm, vel. žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline luknje 0,5−0,6 cm. z organskimi delci (pleve?) in delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina neravna in rdečerjave barve; luknjičava kerami- ka. Vel. 3,4 × 3,7 cm, ohr. db. 1,8 cm. 3 Krtina 2, kv. S9/10, SE 001, inv. št. MMK 3575 Odlomek ostenja z držajem posode; nepopolno oksidacijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm) in kamenčki (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina neravna (slabo ohranjena) in rde- čerumene barve. Vel. 5,2 × 3,2 cm, db. 1,7 cm. 4 Krtina 2, kv. S9/14, SE 001, inv. št. MMK 3576 Odlomek čepastega držaja pekve (del iste kot G2?); nepopol- no oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z organskimi delci (pleve?) in delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina neravna in rdečerjave barve; luknjičava keramika. Vel. 4,0 × 3,5 cm, ohr. v. 2,0 cm. 5 Krtina 2, kv. S9/10, SE 001, inv. št. MMK 3577 Odlomek roba posode ali pekve (del iste kot G2?), prosto- ročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z organskimi delci (pleve?) in delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm). Površina neravna in rjave barve; luknjičava keramika. Vel. 3,4 × 3,8 cm, ohr. db. 1,3 cm. 6 Krtina 2, kv. S9/14, SE 001, inv. št. MMK 3578 Odlomek ostenja posode ali pekve z delom dna; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z organskimi delci (pleve?) in delci keramike. Površina neravna in rdečerjave barve; luknjičava keramika. Vel. 2,4 × 2,2 cm, db. 1,5 cm. 7 Krtina 2, kv. S9/14, SE 001, inv. št. MMK 3579 Odlomek roba posode ali pekve (del iste kot G2?), prosto- ročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z organskimi delci (pleve?), delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm) in kamenč- ki (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina neravna in rjave barve, na obeh straneh močno poškodovana; luknjičava keramika. Vel. 3,4 × 3,8 cm, ohr. db. 1,3 cm. 8 Krtina 2, kv. S9/14, SE 001, inv. št. MMK 3580 Odlomek roba posode ali pekve (del iste kot G2?); nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z organskimi delci (pleve?) in delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina neravna in rdečerjave barve; luknjičava keramika. Vel. 4,2 × 2,2 cm, db. 2,5 cm. 9 Krtina 2, kv. S7/20, SE 001, inv. št. MMK 3581 Odlomek ustja in ostenja sklede temno sive barve. Fabrikat F 8. Pr. u. 28 cm. 68 Krtina, AAS 112, 2023 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1–9 SE 1; merilo 1 : 2. SE 1, merilo 1 : 2. 69 10 Krtina 2, kv. S9/7, SE 001, inv. št. MMK 3582 16 Krtina 2, kv. S1/A1, SE 002, Železna podkev. Vel. 15,6 × 14,5 cm. inv. št. MMK 3588 Retuširana klina iz sivega kamna. Na distal- nem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na desnem in na levem lateralnem robu, v distalnem in proksimalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel. 2,5 × 3,0 cm, db. 1,0 cm. 11 Krtina 2, kv. S7/22, SE 001, inv. št. MMK 3583 Odlomek ustja in ostenja lonca temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 18,7 cm. Vel. 3,5 × 3,8 cm, db. 0,4 cm. 12 Krtina 2, kv. S7/22, SE 001, inv. št. MMK 3584 Odlomek ustja in ostenja lonca sive barve. Fabrikat FN 4. Pr. 23,5 cm. Vel. 3,3 × 2, db. 0,5 cm. 13 Krtina 2, kv. S7/, SE 001, inv. št. MMK 3585 Odlomek ustja in ostenja sklede ali krožnika temno sive in sive barve. Fabrikat FN 3. Pr. 34 cm. Vel. 4,3 × 3,0 cm, db. 0,6 cm. 14 Krtina 2, kv. S14/D2, SE 002, inv. št. MMK 3586 Bifacialno retuširana puščična konica s trnom iz sivega kamna. Na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovne retuše. Vel. 2,0 × 3,05 cm, db. 0,4 cm. 15 S7/C2, SE 002, inv. št. MMK 3587 Praskalo na odbitku iz lisastega, sivega, belega in rjavega kamna. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na desnem in na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel. 2,5 × 3,0 cm, db. 1,0 cm. 70 Krtina, AAS 112, 2023 10 11 12 13 14 15 16 10 - 13 SE 001, 14 - 16 SE 002; merilo 1 : 2. 10–13 SE 001, 14–16 SE 002; merilo 1 : 2. 71 17 Krtina 2, kv. S9/35, SE 002, inv. št. MMK 25 Krtina 2, kv. S13/B1, SE 002, inv. št. MMK 3597 3589 Odlomek okrašenega ostenja poso- Odbitek iz svetlo rjavosivega do belega kamna. de; nepopolno oksidacijsko žganje, Brez retuše. Vel. 1,3 × 2,1 cm, db. 0,65 cm. prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,6 cm). Površina izrazito neravna, hrapava (poškodovana) in rdečerumene 18 Krtina 2, kv. S6/A1, SE 002, inv. št. MMK barve. Okrašena z valovitim gladkim 3590 plastičnim rebrom. Vel. 5,0 × 4,6 cm, db. Retuširan odbitek iz sivega kamna. Na desnem 0,55 cm. lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel. 1,4 × 1,9 cm, db. 0,65 cm. 26 Krtina 2, kv. S14/D1, SE 002, inv. št. MMK 3598 Odlomek okrašenega ostenja z delom držaja posode; nepo- 19 Krtina 2, kv. S8/32, SE 002, polno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozr- inv. št. inv. št. MMK 3591 nate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Odlomek retuširanega odbitka iz lisastega, Površina razmeroma gladka, ravna (brisana), na zunanji strani sivega in belega kamna. V distalnem delu na rdečerumene barve, na notranji temno rdečesive barve. Ob dorzalni strani so izdelane retuše. Vel. 1,5 × 1,9 držaju okrašena z gladkim plastičnim rebrom. Vel. 3,6 × 3,0 cm, db. 0,5 cm. cm, db. 0,95 cm. 20 Krtina 2, kv. S14/D1, SE 002, inv. št. MMK 3592 27 Krtina 2, kv. S14/D1, SE 002, inv. št. MMK 3599 Retuširan odbitek iz rumenkasto sivega kamna, petrografsko Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko določenega kot roženec, verjetno izpostavljenega ognju (glej žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z poglavje Petrografska analiza). Na levem lateralnem robu delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina ravna, gladka na dorzalni strani in v distalnem delu so izdelane retuše, na (brisana), na zunanji strani rumenordeče barve, na notranji desnem lateralnem robu na dorzalni strani so drobtinčaste strani lisasta, zelo temno sive in rdečerumene barve. Okra- retuše. Bulbus odbit. Vel. 1,45 × 1,4 cm, db. 0,6 cm. šena z razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 3,3 × 2,5 cm, db. 21 Krtina 2, kv. S10/C2, SE 002, inv. št. MMK 3593 0,6 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko 28 Krtina 2, kv. S10/C2, SE 002, inv. št. MMK 3600 žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina žganje, prostoročna izdelava; iz grobo- neravna (poškodovana), na zunanji strani rde- zrnate lončarske gline z delci keramike čerjave barve, na notranji temno sive barve. Vel. (vel. do 0,3 × 0,3 cm) in kamenčki (vel. do 2,2 × 2,5 cm, db. 0,7 cm. 0,2 × 0,2 cm – pesek). Površina hrapava 22 Krtina 2, kv. S14/C2, SE 002, inv. št. MMK 3594 (močno poškodovana), na zunanji strani Odlomek ostenja z delom ročaja posode; nepopolno oksi- rumenordeče in sive barve, na notranji sive dacijsko žganje, prostoročna izdelava; barve. Okrašena z razčlenjenim plastičnim iz drobnozrnate lončarske gline s rebrom. Vel. 3,8 × 4,2 cm, db. 0,7 cm. kamenčki (vel. do 0,4 × 0,5 cm – pesek). 29 Krtina 2, kv. S10/C2, SE 002, inv. št. MMK 3601 Površina neravna (poškodovana) in Odlomek ostenja z držajem posode; nepopolno oksidacijsko rdečerumene barve. Vel. 4,0 × 2,4 cm, žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z db. 0,7 cm. delci keramike (vel. do 0,8 × 0,6 cm) in kamenčki (vel. do 0,4 23 Krtina 2, kv. S10/A1, SE 002, inv. št. MMK 3595 × 0,4 cm – pesek). Površina ravna, gladka Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko (brisana), na zunanji strani lisasta, rdeče in žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline temno sive barve, na notranji strani rdeče s kamenčki (vel. do 0,3 × 0,5 cm – pesek) in delci keramike barve. Vel. 4,7 × 3,9 cm, db. 0,9−0,95 cm. (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina neravna (poškodovana), na zunanji strani rdečerjave barve, na notranji rdečesive barve. 30 Krtina 2, kv. S9/43, SE 002, Okrašena z gladkim plastičnim rebrom. Vel. 3,6 × 3,0 cm, db. inv. št. MMK 3602 0,8 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko 24 Krtina 2, kv. S13/C1, SE 002, inv. št. MMK 3596 žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline Odlomek ostenja z držajem posode; redukcijsko žganje (?), z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Površina neravna (de- prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske z delci kera- loma poškodovana, deloma tako obdelana) in rdečerumene mike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina neravna (poškodovana) barve. Vel. 4,7 × 3,9 cm, db. 0,8 cm. in temno sive barve. Vel. 4,5 × 3,7 cm, db. 0,5 cm. 72 Krtina, AAS 112, 2023 17 18 19 20 22 21 24 23 25 26 27 28 29 30 17 - 30 SE 002; merilo 1 : 2. SE 002, merilo 1 : 2. 73 31 Krtina 2, kv. S9/13, SE 002, inv. št. MMK 3603 37 Krtina 2, kv. S9/42, SE 002, inv. št. MMK 3609 Odlomek roba posode ali pekve (del iste kot G2?); nepopolno Železen predmet, najverjetneje dleto. Vel. 8,3 × 1,3 cm. oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z organskimi delci (pleve?), delci keramike (vel. 38 Krtina 2, kv. S7/47, SE 002, inv. št. MMK 3610 do 0,2 × 0,2 cm) in posameznimi kamenčki (vel. do 0,3 × 0,5 Železen predmet, najverjetneje igla pasne spone. Vel. 5,5 × cm). Površina neravna in rdečerjave barve; luknjičava kerami- 1,4 cm. ka. Vel. 4,7 × 6,3 cm, db. 2,0 cm. 39 Krtina 2, kv. S7/28, SE 002, inv. št. MMK 3611 32 Krtina 2, kv. S9/15, SE 002, inv. št. MMK 3604 Železen žebelj. Vel. 1,7 × 1,2 cm. Odlomka roba posode ali pekve (del iste kot G2?); nepopolno 40 Krtina 2, kv. S8/34, SE 002, inv. št. MMK 3612 oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate Železen žebelj. Vel. 0,9 × 0,8 cm. lončarske gline z organskimi delci (pleve?) in delci keramike (vel. do 0,5 × 0,5 cm). Površina neravna in lisasta, rjave in 41 Krtina 2, kv. S7/28, SE 002, inv. št. MMK 3613 temno sive barve; luknjičava keramika. Vel. 3,4 × 2,8 cm in 4,6 Železen žebelj. Vel. 1,7 × 0,8 cm. × 3,6 cm, db. 1,2 cm. 42 Krtina 2, kv. S8/19, SE 002, 33 Krtina 2, kv. S9/14, SE 002, inv. št. MMK 3605 inv. št. MMK 3614 Odlomki roba posode ali pekve (del iste kot G2?); nepopolno Svinčeno vretence. Vel. 1,7 × 2,8 cm. oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z organskimi delci (pleve?), delci keramike (vel. do 0,5 × 0,5 cm) in kamenčki (vel. do 0,1 × 0,2 cm). Površina neravna in lisasta, rdečerjave, rdeče in temno rdečesive barve; luknjičava keramika. Vel. 6,0 × 6,1 cm, 3,9 × 4,5 cm, 3,7 × 5,2 cm, 3,7 × 5,0 cm in 4,5 × 4,3 cm, db. 1,8 cm. 34 Krtina 2, kv. S8/35, SE 002, inv. št. MMK 3606 Odlomek masivnega keramičnega predmeta okroglega preseka (svitek?); nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina neravna in rjave barve; poškodovana. Vel. 4,0 × 6,2 cm, db. 4,0 cm. 35 Krtina 2, kv. S8/39, SE 002, inv. št. MMK 3607 Bronasta čebuličasta fibula tipa Keller 3A. Vel. 3,3 × 3,8 cm. 36 Krtina 2, kv. S8/30, SE 002, inv. št. MMK 3608 Bronast zvonček piramidalne oblike. Vel. 6,8 × 4,0 cm. 74 Krtina, AAS 112, 2023 31 32 33 34 36 35 37 39 38 42 40 41 31 - 42 SE 002; 31 - 33 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 002; 31–33 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 75 43 Krtina 2, kv. S9/48, SE 002, inv. št. MMK 3615 Odlomek kamnitega brusa. Vel. 9,4 × 2,5 cm. 44 Krtina 2, kv. S14/D2, SE 002, inv. št. MMK 3616 Kamniti igralni žeton. Pr. 2,0 cm. 45 Krtina 2, kv. S9/47, SE 002, inv. št. MMK 3617 Steklen gosto narebren ročaj zelenkaste barve. Vel. 3,8 × 2,5 cm. 46 Krtina 2, kv. S7/18, SE 002, inv. št. MMK 3618 Ostenje steklene rebraste skodelice modre barve, izdelano v kalupu. Vel. 2 × 2,3 cm. 47 Krtina 2, kv. S7/49, SE 002, inv. št. MMK 3619 Odlomek držaja in ostenja oljenke tipa Atlante VIII. Fabrikat FO 1. Vel. 3,2 cm. 48 Krtina 2, kv. S8/50, SE 002, inv. št. MMK 3620 Odlomek ustja in ostenja enoročajnega vrča temno sive barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 8,0 cm. 49 Krtina 2, kv. S14/E1, SE 002, inv. št. MMK 3621 Odlomek ustja in ostenja krožnika (K3) temno sive barve. Fabrikat F 8. Pr. u. 20,7 cm. 50 Krtina 2, kv. S8/49, SE 002, inv. št. MMK 3622 Odlomek ustja in ostenja krožnika (K varia) svetlo sive barve. Fabrikat F 7. Pr. u. 23,0 cm. 51 Krtina 2, kv. S9/15, SE 002, inv. št. MMK 3623 Odlomek ustja in ostenja krožnika (K varia) svetlo rdeče barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 26,5 cm. 52 Krtina 2, kv. S9/33, SE 002, inv. št. MMK 3624 Odlomek ustja in ostenja krožnika (K varia) ali sklede svetlo rdeče barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 16,0 cm. 53 Krtina 2, kv. S7/38, SE 002, inv. št. MMK 3625 Odlomek ustja in ostenja čaše (Č varia) ali lonca sive barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 10,3 cm. 76 Krtina, AAS 112, 2023 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 43 - 53 SE 002; merilo 1 : 2. SE 002, merilo 1 : 2. 77 54 Krtina 2, kv. S9/32, SE 002, inv. št. MMK 3626 Odlomek ustja in ostenja čaše (Č varia) rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 9,0 cm. 55 Krtina 2, kv. S14/D1, SE 002, inv. št. MMK 3627 Odlomek ustja in ostenja čaše (Č varia) svetlo rdeče barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 7,5 cm. 56 Krtina 2, kv. S9/8, SE 002, inv. št. MMK 3628 Odlomek ustja in ostenja melnice opečnato rdeče barve. Fabrikat FM 1. Pr. u. 35,4 cm. 57 S7/A2, SE 002, inv. št. MMK 3629 Odlomek ustja in ostenja sklede svetlo rdeče barve. Fabrikat F 5. Na ostenju ima kaneluro. Pr. u. 19,0 cm. 58 Krtina 2, kv. S8/45, SE 002, inv. št. MMK 3630 Odlomek ustja in ostenja sklede sive barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 21,0 cm. 59 Krtina 2, kv. S9/37, SE 002, inv. št. MMK 3631 Odlomek ostenja sklede svetlo rdeče barve. Fabrikat F 5. Okrašena je z odtisnjenimi roze- tami. Vel. 2,8 × 3 cm. 60 Krtina 2, kv. S8/45, SE 002, inv. št. MMK 3632 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave barve. Fabri- kat F 2. Na ostenju je okrašen z metličenjem. Pr. u. 20,0 cm. 61 Krtina 2, kv. S9/47, SE 002, inv. št. MMK 3633 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 14,5 cm. 62 Krtina 2, kv. S9/47, SE 002, inv. št. MMK 3634 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 17,0 cm. 63 Krtina 2, kv. S8/45, SE 002, inv. št. MMK 3635 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 15,0 cm. 78 Krtina, AAS 112, 2023 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 54 - 63 SE 002; 56 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 002; 56 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 79 64 Krtina 2, kv. S8/39, SE 002, inv. št. MMK 3636 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave barve. Fabri- kat F 2. Na ostenju okrašen z metličenjem, na vratu ima žleb. Pr. u. 18,7 cm. 65 Krtina 2, kv. S7/B1, SE 002, inv. št. MMK 3637 Odlomek ustja in ostenja lonca (L3) temno rjave barve. Fabri- kat F 2. Pr. u. 27,0 cm. 66 Krtina 2, kv. S7/28, SE 002, inv. št. MMK 3638 Odlomek ustja in ostenja lonca (L7) temno sive barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 11,0 cm. 67 Krtina 2, kv. S9/33, SE 002, inv. št. MMK 3639 Odlomek ustja in ostenja lonca (L9) temno rjave barve. Fabri- kat F 2. Na ostenju ima kanelure. Pr. u. 13,9 cm. 68 Krtina 2, kv. S14/E2, SE 002, inv. št. MMK 3640 Odlomek ustja in ostenja lonca (L10) svetlo rdeče barve. Fabri- kat F 5. Pr. u. 11,9 cm. 69 Krtina 2, kv. S14/D2, SE 002, inv. št. MMK 3641 Odlomek ustja in ostenja lonca (L10) bledo rjave barve. Fabrikat F 7. Pr. u. 10,0 cm. 70 Krtina 2, kv. S9/14, SE 002, inv. št. MMK 3642 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) bledo rjave barve. Fabrikat F 7. Pr. u. 13,0 cm. 71 Krtina 2, kv. S8/48, SE 002, inv. št. MMK 3643 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) svetlo sive barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 13,0 cm. 72 Krtina 2, kv. S8/35, SE 002, inv. št. MMK 3644 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) temno rjave barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 15,5 cm. 80 Krtina, AAS 112, 2023 64 65 66 67 68 69 70 71 72 64 - 72 SE 002; merilo 1 : 2. SE 002, merilo 1 : 2. 81 73 Krtina 2, kv. S7/22, SE 002, inv. št. MMK 3645 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) temno sive barve. Fabrikat F 8. Pr. u. 24,0 cm. 74 Krtina 2, kv. S9/5, SE 002, inv. št. MMK 3646 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) svetlo rdeče barve. Fabrikat F 7. Pr. u. 20,0 cm. 75 Krtina 2, kv. S9/32, SE 002, inv. št. MMK 3647 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) rjave barve. Fabrikat F 4. Na ostenju je okrašen z metličenjem. Pr. u. 16 cm. 76 Krtina 2, kv. S8/37, SE 002, inv. št. MMK 3648 Odlomek ustja in ostenja pokrova bledo rjave barve. Fabrikat F 3. Pr. u. 19,0 cm. 77 Krtina 2, kv. S7, SE 002, inv. št. MMK 3649 Kamnit brus, konca sta odlomljena. Ohr. vel. 6 × 1,4 cm. 78 Krtina 2, kv. S8/33, SE 002, inv. št. MMK 3650 Bronast okrogel gumb z napisom. Pr. 2,6 cm. 79 Krtina 2, kv. S8/42, SE 002, inv. št. MMK 3651 Bronast okrogel gumb − aplika. Pr. 2,3 cm. 80 Krtina 2, kv. S7/A1, SE 002, inv. št. MMK 3652 Bronasta okrašena sponka. Vel. 3 × 2,3 cm. 81 Krtina 2, kv. S15/A1, SE 002, inv. št. MMK 3653 Železen nož. Nož ima poškodovano, odlomljeno rezilo in uvit ročaj. Vel. 12,3 × 1,2 do 1,4 cm. 82 Krtina, AAS 112, 2023 73 74 75 76 77 78 79 80 81 73 - 81 SE 002; merilo 1 : 2. SE 002, merilo 1 : 2. 83 82 Krtina 2, kv. S9/A1, SE 002, inv. št. MMK 3654 Železen okov za peto čevlja z dvema zakovicama. Vel. 7,3 × 7,0 cm. 83 Krtina 2, kv. S9/3, SE 002, inv. št. MMK 3655 Železna podkev. Vel. 15,0 × 13,0 cm. 84 Krtina 2, kv. S9/44, SE 002, inv. št. MMK 3656 Železen žebelj. Vel. 3,7 × 1,3 cm. 85 Krtina 2, kv. S7/34, SE 002, inv. št. MMK 3657 Železen žebelj. Vel. 2,5 × od 0,5 do 1,0 cm. 86 Krtina 2, kv. S12/C2, SE 002, inv. št. MMK 3658 Železen žebelj, poškodovan. Ohr. vel. 2,7 × 0,7 cm. 87 Krtina 2, kv. S9/34, SE 002, inv. št. MMK 3659 Železen žebelj z gobasto glavico. Vel. 4,4 × od 0,6 do 1,8 cm. 88 Krtina 2, kv. S9/44, SE 002, inv. št. MMK 3660 Zvit železen žebelj. Vel. 4,4 × 2,3 cm. 89 Krtina 2, kv. S7/22, SE 002, inv. št. MMK 3661 Železen žebelj. Vel. 1,9 × 1,5 cm. 90 Krtina 2, kv. S7/34, SE 002, inv. št. MMK 3662 Železen žebelj. Vel. 2,6 × 2,2 cm. 91 Krtina 2, kv. S13/47, SE 002, inv. št. MMK 3663 Odlomek ustja in ostenja lonca rjave barve. Fabrikat FS 3. Pr. 22,0 cm. 92 Krtina 2, kv. S8/29, SE 002, inv. št. MMK 3664 Odlomek ustja in ostenja lonca, svetlo rdeče barve, v prelomu temno sive barve. Fabrikat FN 4. Pr. 27 cm. Na notranji strani je tik pod robom ustja kanelura. Vel. 3,2 × 2,4, db. 0,6 cm. 84 Krtina, AAS 112, 2023 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 82 - 92 SE 002; merilo 1 : 2. SE 002, merilo 1 : 2. 85 93 Krtina 2, kv. S8/39, SE 002, inv. št. MMK 3665 Odlomek ustja in ostenja lonca, svetlo rjave barve. Fabrikat FN 1. Pr. 26,5 cm. Vel. 7,4 × 2,8, db. 0,6 cm. 94 Krtina 2, kv. S8/33, SE 002, inv. št. MMK 3666 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno rjave barve. Fabrikat FN 1. Pr. 21,0 cm. Vel. 8,6 × 2,4, db. 0,6 cm. 95 Krtina 2, kv. S10/B1, SE 002, inv. št. MMK 3667 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno rjave in rjave barve. Fabrikat FN 4. Pr. 20,8 cm. Vel. 4,1 × 2,5 cm, db. 0,5 cm. 96 Krtina 2, kv. S8/27, SE 002, inv. št. MMK 3668 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno rjave in rjave barve. Fa- brikat FN 4. Pr. 23,0 cm. Vel. 4,4 × 2,7 cm, db. 0,5 cm. 97 Krtina 2, kv. S7/ 18, SE 002, inv. št. MMK 3669 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 1. Pr. 20,0 cm. Vel. 4,4 × 2,3 cm, db. 0,45 cm. 98 Krtina 2, kv. S8/27, SE 002, inv. št. MMK 3670 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave barve. Fabrikat FN 2. Pr. 20,0 cm. Vel. 4,4 × 2,5 cm, db. 0,4 cm. 99 Krtina 2, kv. S8/33, SE 002, inv. št. MMK 3671 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 23,5 cm. Vel. 3,0 × 2,8 cm, db. 0,6 cm. 100 Krtina 2, kv. S7/A1, SE 002, inv. št. MMK 3672 Odlomek ustja in ostenja lonca, te- mno sive barve na notranji strani, na zunanji svetlo rjave. Fabrikat FN 4. Pr. 23 cm. Vel. 4,2 × 2,6 cm, db. 0,4 cm. 101 Krtina 2, kv. S7/28, SE 002, inv. št. MMK 3673 Odlomek ustja in ostenja lonca, sive barve, prelom je svetlo sive barve. Fabrikat FN 3. Pr. 37 cm. Vel. 6,8 × 2,5 cm, db. 0,4 cm. 86 Krtina, AAS 112, 2023 93 94 95 96 97 98 99 100 101 93 - 101 SE 002; 101 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 002; 101 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 87 102 Krtina 2, kv. S7/29, SE 002, inv. št. MMK 3674 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 21,5 cm. Vel. 3,9 × 2,1 cm, db. 0,5 cm. 103 Krtina 2, kv. S7/18, SE 002, inv. št. MMK 3675 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 18 cm. Vel. 2,7 × 2,1 cm, db. 0,5 cm. 104 Krtina 2, kv. S7/A2, SE 002, inv. št. MMK 3676 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno rjave in rjave barve. Fabrikat FN 8. Pr. 18,8 cm. Vel. 3,6 × 2,0 cm, db. 0,5 cm. 105 Krtina 2, kv. S7/24, SE 002, inv. št. MMK 3677 Odlomek ustja in ostenja lonca, svetlo rdeče barve, v prelomu temno sive barve. Fabrikat FN 4. Pr. 27,0 cm. Vel. 3 × 1,8 cm, db. 0,5 cm. 106 Krtina 2, kv. S7/48, SE 002, inv. št. MMK 3678 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno rjave in rjave barve. Fabrikat FN 1. Pr. 18 cm. Vel. 5,2 × 3,2 cm, db. 0,4 cm. 107 Krtina 2, kv. S8/37, SE 002, inv. št. MMK 3679 Odlomek ustja in ostenja lonca, sive in temno sive barve. Fabrikat FN 4. Pr. 23,0 cm. Vel. 7,2 × 3 cm, db. 0,6 cm. 108 Krtina 2, kv. S8/37, SE 002, inv. št. MMK 3680 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 18,3 cm. Vel. 6,0 × 3,4 cm, db. 0,35 cm. 109 Krtina 2, kv. S8/35, SE 002, inv. št. MMK 3681 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 1. Pr. 16,3 cm. Vel. 4,1 × 2,4 cm, db. 0,4 cm. 88 Krtina, AAS 112, 2023 102 103 104 105 106 107 108 109 102 - 109 SE 002; merilo 1 : 2.pp SE 002, merilo 1 : 2. 89 110 Krtina 2, kv. S2/C2, SE 002, inv. št. MMK 3682 Odlomek ustja in ostenja lonca sive barve. Fabrikat FN 4. Pr. 26 cm. Vel. 5,2 × 2,4 cm, db. 0,6 cm. 111 Krtina 2, kv. S8/33, SE 002, inv. št. MMK 3683 Odlomek ustja in ostenja lonca, rjave in opečnato rdeče barve. Fabrikat FN 1. Pr. 18,0 cm. Vel. 3,8 × 2,1 cm, db. 0,4 cm. 112 Krtina 2, kv. S7/40, SE 002, inv. št. MMK 3684 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 1. Pr. 26,0 cm. Vel. 6,1 × 2,2 cm, db. 0,6 cm. 113 Krtina 2, kv. S9/33, SE 002, inv. št. MMK 3685 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 21,0 cm. Vel. 6,9 × 4,0 cm, db. 0,35 cm. 114 Krtina 2, kv. S2/O2, SE 002, inv. št. MMK 3686 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 6. Pr. 14 cm. Vel. 3,4 × 2,3 cm, db. 0,4 cm. 115 Krtina 2, kv. S6/B1, SE 002, inv. št. MMK 3687 Odlomek ustja in ostenja lonca sive barve. Fabrikat FN 1. Pr. 19 cm. Vel. 5,7 × 2,1 cm, db. 0,45 cm. 116 Krtina 2, kv. S8/29, SE 002, inv. št. MMK 3688 Odlomek ustja in ostenja lonca sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 18,8 cm. Vel. 3,5 × 2,1 cm; db. 0,4 cm. 117 Krtina 2, kv. S8/47, SE 002, inv. št. MMK 3689 Odlomek ustja in ostenja lonca rjave barve. Fabrikat FS 3. Pr. 22,0 cm. Vel. 6,6 × 3,1 cm, db. 0,5 cm. 90 Krtina, AAS 112, 2023 110 111 112 113 114 115 116 117 110 - 117 SE 002; merilo 1 : 2. SE 002, merilo 1 : 2. 91 118 Krtina 2, kv. S7/22, SE 002, inv. št. MMK 3690 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 23,0 cm. Vel. 4,1 × 2,4 cm; db. 0,6 cm. 119 Krtina 2, kv. S7/A1, SE 002, inv. št. MMK 3691 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 6. Pr. 23,0 cm. Vel. 4,6 × 2,3 cm, db. 0,6 cm. 120 Krtina 2, kv. S7/18, SE 002, inv. št. MMK 3692 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 18,7 cm. Vel. 3,1 × 1,5 cm, db. 0,55 cm. 121 Krtina 2, kv. S1/61, SE 002, inv. št. MMK 3693 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 1. Pr. 20,0 cm. Vel. 6,1 × 2,1 cm, db. 0,3 cm. 122 Krtina 2, kv. S7/35, SE 002, inv. št. MMK 3694 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave in rjave barve. Fabrikat FN 2. Pr. 13,0 cm. Vel. 2,8 × 2,4 cm, db. 0,3 cm. 123 Krtina 2, kv. S7/18, SE 002, inv. št. MMK 3695 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 11,0 cm. Vel. 5,2 × 1,8 cm, db. 0,4 cm. 124 Krtina 2, kv. S3/B2, SE 002, inv. št. MMK 3696 Odlomek ustja in ostenja lonca, bledo rjave barve. Na zunanji površini je zeleni lošč. Fabrikat FN 5. Pr. 14,8 cm. Vel. 3,3 × 3,4 cm, db. 0,4 cm. 125 Krtina 2, kv. S7/24, SE 002, inv. št. MMK 3697 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave barve in v prelomu svetlo rjave barve. Fabrikat FN 1. Pr. 20 cm. Vel. 5,6 × 2,2 cm, db. 0,4 cm. 92 Krtina, AAS 112, 2023 118 119 120 121 122 123 124 125 118 - 125 SE 002; merilo 1 : 2. SE 002, merilo 1 : 2. 93 126 Krtina 2, kv. S8/28, SE 002, inv. št. MMK 3698 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave in rjave barve. Fabrikat FN 8. Pr. 23,5 cm. Vel. 3,5 × 2,3 cm, db. 0,6 cm. 127 Krtina 2, kv. S9/30, SE 002, inv. št. MMK 3699 Odlomek ustja in ostenja lonca, bledo rjave barve. Fabrikat FN 4. Pr. 22,0 cm. Vel. 6,9 × 3,1 cm, db. 0,6 do 0,9 cm. 128 Krtina 2, kv. S9/30, SE 002, inv. št. MMK 3715 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 25,0 cm. Vel. 6,15 × 5,5 cm, db. 0,4 cm. 129 Krtina 2, kv. S8/C1, SE 002, inv. št. MMK 3716 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave barve. Fabrikat FN 1. Pr. 25,0 cm. Vel. 3,4 × 2,8 cm, db. 0,6 cm. 130 Krtina 2, kv. S10/B1, SE 002, inv. št. MMK 3717 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave in rjave barve. Na prehodu iz ustja v vrat rebro. Fabrikat FN 4. Pr. 20,0 cm. Vel. 4,5 × 2,5 cm, db. 0,5 cm. 131 Krtina 2, kv. S7/18, SE 002, inv. št. MMK 3718 Odlomek ustja in ostenja lonca temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 23,8 cm. Vel. 8,5 × 3,3 cm, db. 0,6 cm. 132 Krtina 2, kv. S8/42, SE 002, inv. št. MMK 3719 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjave barve. Fa- brikat FN 2. Pr. 25,0 cm. Vel. 6,7 × 3,1 cm, db. 0,5 cm. 133 Krtina 2, kv. S8/35, SE 002, inv. št. MMK 3720 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno rjave in rjave barve. Fabrikat FN 8. Pr. 12,7 cm. Vel. 4,5 × 2,3 cm, db. 0,45 cm. 94 Krtina, AAS 112, 2023 126 127 128 129 130 131 132 133 126 - 133 SE 002; merilo 1 : 2. SE 002, merilo 1 : 2. 95 134 Krtina 2, kv. S7/29, SE 002, inv. št. MMK 3721 Odlomek ustja in ostenja lonca, bledo rjave barve. Fabrikat FN 1. Pr. 17,0 cm. Vel. 5,9 × 2 cm, db. 0,6 cm. 135 Krtina 2, kv. S8/27, SE 002, inv. št. MMK 3722 Odlomek ustja in ostenja lonca, temno rjave in rjave barve. Fabrikat FN 8. Pr. 26,8 cm. Vel. 4,1 × 3,4 cm, db. 0,45 cm. 136 Krtina 2, kv. S8/39, SE 002, inv. št. MMK 3723 Odlomek ustja in ostenja sklede temno rjave in rjave barve. Fabrikat FN 7. Pr. 30,0 cm. Vel. 5,5 × 3,6 cm, db. 0,6 cm. 137 Krtina 2, kv. S7/29, SE 002, inv. št. MMK 3724 Odlomek ustja in ostenja sklede svetlo rjave barve in v prelomu temno sive barve. Fabrikat FN 3. Pr. 38,0 cm. Vel. 8,7 × 3 cm, db. 0,5 cm. 138 Krtina 2, kv. S9/A1, SE 002, inv. št. MMK 3725 Odlomek ustja in ostenja sklede bledo rjave barve. Na zunanji in notranji strani je lošč zelene barve. Fabrikat FN 5. Pr. 28,2 cm. Vel. 5,7 × 2,9 cm, db. 0,55 cm. 139 Krtina 2, kv. S7/27, SE 002, inv. št. MMK 3726 Odlomek ustja in ostenja sklede temno sive, v prelomu sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 23,2 cm. Vel. 5,5 × 5,2 cm, db. 0,45 cm. 140 Krtina 2, kv. S7/27, SE 002, inv. št. MMK 3727 Odlomek ustja in ostenja sklede temno sive, v prelomu sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 26,0 cm. Vel. 4,7 × 4,5 cm, db. 0,6 cm. 96 Krtina, AAS 112, 2023 134 135 136 137 138 139 140 134 - 140 SE 002; 137 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 002; 137 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 97 141 Krtina 2, kv. S8/29, SE 002, inv. št. MMK 3728 Odlomek ustja in ostenja sklede temno sive barve. Fabrikat FN 2. Pr. 43,0 cm. Vel. 4,6 × 2,9 cm, db. 0,8 cm. 142 Krtina 2, kv. S12/C2, SE 002, inv. št. MMK 3729 Odlomek ustja in ostenja sklede, sivor- jave in temno rjave barve. Po robu ustja se vije kanelura. Na prehodu iz ustja v ostenje sta dve vrezani liniji. Fabrikat FN 4. Pr. 33,0 cm. Vel. 5,4 × 4,7 cm, db. 0,8 cm. 143 Krtina 2, kv. S7/11, SE 002, inv. št. MMK 3730 Odlomek ustja in ostenja pokrova svetlo rjave in sive barve. Fabrikat FN 4. Pr. 21,8 cm. Vel. 3,6 × 2,9 cm, db. 0,5 cm. 144 Krtina 2, kv. S7/28, SE 002, inv. št. MMK 3941 Odlomek ustja in ostenja pokrova svetlo rjave barve. Fabrikat FN 4. Pr. 21,0 cm. Vel. 6 × 3,8 cm, db. 0,4 cm. 145 Krtina 2, kv. S8/33, SE 002, inv. št. MMK 3942 Odlomek ustja in ostenja pokrova bledo rjave in sive barve. Fabrikat FN 4. Pr. 17,3 cm. Vel. 3,5 × 2,6 cm, db. 0,5 cm. 146 Krtina 2, kv. S7/18, SE 002, inv. št. MMK 3943 Odlomek ustja in ostenja pokrova rdečerjave barve. Fabrikat FN 4. Pr. 15,0 cm. Vel. 2,5 × 2,4 cm, db. 0,6 cm. 147 Krtina 2, kv. S8/B1, SE 002, inv. št. MMK 3944 Odlomek ustja in ostenja pokrova temno sive barve. Fabrikat FN 4. Pr. 21,8 cm. Vel. 9,1 × 2,6 cm, db. 0,4 cm. 148 Krtina 2, kv. S7/49, SE 002, inv. št. MMK 3945 Odlomek ustja in ostenja čaše bledo rjave barve. Fabrikat FN 5. Pr. 6 cm. Vel. 3,4 × 2,6 cm, db. 0,4 cm. 149 Krtina 2, kv. S8/33, SE 002, inv. št. MMK 3946 Odlomek ustja in oste- nja krožnika svetlo rdeče barve. Na zunanji površini je lošč oranžnorjave barve. Fabrikat FN 5. Pr. 38,0 cm. Vel. 5,1 × 6,4 cm, db. 0,45 cm. 150 Krtina 2, kv. S8/35, SE 002, inv. št. MMK 3947 Odlomek ustja in ostenja krožnika svetlo rdeče barve. Na notranji strani je rjav lošč. Fabrikat FN 3. Pr. 17,5 cm. Vel. 6,4 × 1,4 cm, db. 0,4 cm. 98 Krtina, AAS 112, 2023 141 142 143 144 145 147 146 148 149 150 141 - 150 SE 002; 141, 142, 149 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 002; 141, 142, 149 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 99 151 Krtina 2, kv. S5/C2, SE 002, inv. št. MMK 3948 Odlomek ustja in ostenja krožnika temno sive in sive barve. Na notranji strani je oranžnorjav lošč. Fabrikat FN 5. Pr. 39,0 cm. Vel. 5,1 × 3,4 cm, db. 0,5 cm. 152 Krtina 2, kv. S7/38, SE 002, inv. št. MMK 3949 Odlomek okrašene zeleno glazirane pečni- ce. Vel. 8,5 × 4,1 cm, db. 0,45 cm. 153 Krtina 2, kv. S8/33, SE 002, inv. št. MMK 3950 Odlomek ustja in ostenja steklene čaše modrozelene barve. Pr. 6,0 cm. Vel. 3,6 × 1,6 cm, db. 0,3 cm. 154 Krtina 2, kv. S9/35, SE 005, inv. št. MMK 3951 Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,5 cm). Površina ravna in sive barve, na notranji strani gladka, na zunanji hrapava (poškodovana). Vel. 4,4 × 4,3 cm, db. 0,8 cm. 155 Krtina 2, kv. S8/47, SE 005, inv. št. MMK 3952 Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz zelo finozrnate lon- čarske gline; izrazito luknjičava keramika. Površina lisasta, sivorjave in zelo temno sive barve, zaradi luknjičavosti na otip hrapava. Vel. 3,6 × 1,5 cm, db. 1,7 cm. 156 Krtina 2, kv. S8/C1, SE 005, inv. št. MMK 3953 Odlomek držaja posode z jamico na sredini; nepopolno oksi- dacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončar- ske gline s kamenčki (vel. do 0,4 × 0,5 cm – pesek). Površina sive do rjave barve, močno poškodovana (hrapava). Vel. 3,8 × 2,4 cm, db. 0,7 cm. 157 Krtina 2, kv. S9/35, SE 005, inv. št. MMK 3954 Odlomek držaja posode z jamico na sredini; nepopolno oksi- dacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončar- ske gline s kamenčki (vel. do 0,2 × 0,2 cm – pesek). Površina neravna in rdečerumene barve. Vel. 5,8 × 3,2 cm, db. 2,2 cm. 158 Krtina 2, kv. S8/C2, SE 005, inv. št. MMK 3955 Bronasta čebuličasta fibula tipa Keller 4. Vel. 6 × 2,2 cm. 159 Krtina 2, kv. S9/42, SE 005, inv. št. MMK 3956 Železni žebelj. Vel. 5,3 × 2,4 cm. 100 Krtina, AAS 112, 2023 151 152 153 154 155 156 157 158 159 151 - 153 SE 002, 154 - 159 SE 005; 151 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 151–153 SE 002, 154–159 SE 005; 151 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 101 160 Krtina 2, kv. S8/18, SE 005, inv. št. MMK 3957 Svinčena utež. V sredini ima žele- zno polnilo. Vel. 6,4 × 5,5 cm. Teža 0,737 kg. 161 Krtina 2, kv. S8/13, SE 005, inv. št. MMK 3958 Svinčena utež. V sredini ima žele- zno polnilo. Vel. 5,0 × 6,2 cm. Teža 1,106 kg. 162 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3959 Odlomek kamnitega brusa. Vel. 14,2 × 4,6 cm. 163 Krtina 2, kv. S9/43, SE 005, inv. št. MMK 3960 Odlomek kamnitega brusa. Vel. 10,0 × 3,4 cm. 164 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 3961 Odlomek kamnitega brusa. Vel. 8,4 × 2,6 cm. 165 Krtina 2, kv. S9/37, SE 005, inv. št. MMK 3962 Odlomek dna cedila temno rjave in rja- ve barve. Fabrikat F 2. Vel. 5,6 × 3,1 cm. 166 Krtina 2, kv. S8/27, SE 005, inv. št. MMK 3963 Odlomek ustja in ostenja vrča svetlo rdeče barve. Fabrikat F 7. Pr. u. 6,0 cm. 167 Krtina 2, kv. S8/42, SE 5, inv. št. MMK 3964 Odlomek ustja in ostenja krožnika (K1) svetlo rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 42,0 cm. 168 Krtina 2, kv. S9/42, SE 005, inv. št. MMK 3965 Odlomek ustja in ostenja krožnika (K1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 37,0 cm. 169 Krtina 2, kv. S9/42, SE 005, inv. št. MMK 3966 Odlomek ustja in ostenja krožnika (K2) temno rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 18,5 cm. 102 Krtina, AAS 112, 2023 160 162 161 163 165 164 166 167 168 169 SE 005; 167, 168 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 103 170 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 3967 Odlomek ustja in ostenja krožnika (K2) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 17,5 cm. 171 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 3968 Odlomek ustja in ostenja krožnika (K2) temno rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 17,8 cm. 172 Krtina 2, kv. S8/32, SE 005, inv. št. MMK 3969 Odlomek ustja, ostenja in dna krožnika (K varia) temno rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 19,5 cm. 173 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 3970 Odlomek ustja in ostenja čaše (Č1) temno rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 11,0 cm. 174 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3971 Odlomek ustja in ostenja čaše (Č1) temno rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 8,2 cm. 175 Krtina 2, kv. S9/29, SE 005, inv. št. MMK 3972 Odlomek ustja in ostenja čaše (Č1) svetlo rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 8,0 cm. 176 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 3973 Odlomek ustja in ostenja čaše (Č1) temno rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 9,0 cm. 177 Krtina 2, kv. S8/32, SE 005, inv. št. MMK 3974 Odlomek ustja in ostenja čaše (Č varia) svetlo rjave barve. Fa- brikat F 4. Na zunanji površini ima delno ohranjen svetlo rdeč premaz. Pr. u. 11,0 cm. 178 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3975 Odlomek ustja in ostenja čaše (Č varia) rjavo- sive barve. Fabrikat F 4. Pr. u. 8,0 cm. 179 Krtina 2, kv. S9/34, SE 005, inv. št. MMK 3976 Odlomek ustja in ostenja melnice svetlo rdeče barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 27,8 cm. 104 Krtina, AAS 112, 2023 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 170 - 179 SE 005; merilo 1 : 2. SE 005, merilo 1 : 2. 105 180 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 3977 Odlomek ustja in ostenja skle- de svetlo sive barve. Fabrikat F 4. Pr. u. 26,0 cm. 181 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3978 Odlomek ustja in ostenja sklede ali trinožnika temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 15,0 cm. 182 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3979 Odlomek ustja in ostenja sklede ali trinožnika svetlo rjave in v prelomu temno rjave barve. Na ostenju ima žleb. Fabri- kat F 3. Pr. u. 20,0 cm. 183 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3980 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 20,7 cm. 184 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3981 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 20,0 cm. 185 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3982 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 19,3 cm. 106 Krtina, AAS 112, 2023 180 181 182 183 184 185 180 - 185 SE 005; merilo 1 : 2. SE 005, merilo 1 : 2. 107 186 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 3983 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) svetlo rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 17,0 cm. 187 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 3984 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave barve. Fabri- kat F 2. Pr. u. 16,0 cm. 188 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 3985 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 18,2 cm. 189 Krtina 2, kv. S8/33, SE 005, inv. št. MMK 3986 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave barve. Fabri- kat F 1. Pr. u. 15,0 cm. 190 Krtina 2, kv. S8/42, SE 005, inv. št. MMK 3987 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 25,0 cm. 191 Krtina 2, kv. S9/42, SE 005, inv. št. MMK 3988 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 17,0 cm. 192 Krtina 2, kv. S9/37, SE 005, inv. št. MMK 3989 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) svetlo rjave in rjave barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 19,8 cm. 108 Krtina, AAS 112, 2023 186 187 188 189 190 191 192 186 - 192 SE 005; merilo 1 : 2. SE 005, merilo 1 : 2. 109 193 Krtina 2, kv. S9/43, SE 005, inv. št. MMK 3990 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave barve. Fabrikat F 6. Pr. u. 15,0 cm. 194 Krtina 2, kv. S8/42, SE 005, inv. št. MMK 3991 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave barve. Fabri- kat F 2. Pr. u. 17,0 cm. 195 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3992 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave barve. Fabri- kat F 1. Na ostenju ima žlebove. Pr. u. 17,0 cm. 196 Krtina 2, kv. S8/47, SE 005, inv. št. MMK 3993 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave barve. Fabri- kat F 1. Pr. u. 19,0 cm. 197 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 3994 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 20,0 cm. 198 Krtina 2, kv. S8/47, SE 005, inv. št. MMK 3995 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Na ostenju je okrašen z metličenjem. Pr. u. 19,0 cm. 110 Krtina, AAS 112, 2023 193 194 195 196 197 198 193 - 198 SE 005; merilo 1 : 2. SE 005, merilo 1 : 2. 111 199 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3996 Odlomek ustja in ostenja lonca (L2) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 18,0 cm. 200 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 3997 Odlomek ustja in ostenja lonca (L3) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 21,0 cm. 201 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 4107 Odlomek ustja in ostenja lonca (L3) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 14,0 cm. 202 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 4108 Odlomek ustja in ostenja lonca (L3) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 18,0 cm. 203 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 4109 Odlomek ustja in ostenja lonca (L3) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 22,0 cm. 204 Krtina 2, kv. S8/43, SE 005, inv. št. MMK 4110 Odlomek ustja in ostenja lonca (L4) temno rjave barve. Fabri- kat F 2. Pr. u. 19,0 cm. 205 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 4111 Odlomek ustja in ostenja lonca (L4) temno sive barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 15,5 cm. 112 Krtina, AAS 112, 2023 199 200 201 202 203 204 205 199 - 205 SE 005; merilo 1 : 2. SE 005, merilo 1 : 2. 113 206 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 4112 Odlomek ustja in ostenja lonca (L5) temno sive barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 16,5 cm. 207 Krtina 2, kv. S9/47, SE 005, inv. št. MMK 4113 Odlomek ustja in ostenja lonca (L5) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 21,0 cm. 208 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 4114 Odlomek ustja in ostenja lonca (L5) temno rjave barve. Fabri- kat F 1. Pr. u. 16,0 cm. 209 Krtina 2, kv. S9/37, SE 005, inv. št. MMK 4115 Odlomek ustja in ostenja lonca (L6) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 15,0 cm. 210 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 4116 Odlomek ustja in ostenja lonca (L6) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 14,0 cm. 211 Krtina 2, kv. S9/37, SE 005, inv. št. MMK 4117 Odlomek ustja in ostenja lonca (L7) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 15,0 cm. 212 Krtina 2, kv. S9/42, SE 005, inv. št. MMK 4118 Odlomek ustja in ostenja lonca (L7) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Na ostenju je okrašen z žlebovi in valovnico. Pr. u. 14,8 cm. 114 Krtina, AAS 112, 2023 206 207 208 209 210 211 212 206 - 212 SE 005; merilo 1 : 2. SE 005, merilo 1 : 2. 115 213 Krtina 2, kv. S8/32, SE 005, inv. št. MMK 4119 Odlomek ustja in ostenja lonca (L7) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 15,0 cm. 214 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 4120 Odlomek ustja in ostenja lonca (L7) temno rjave barve. Fabri- kat F 2. Pr. u. 11,0 cm. 215 Krtina 2, kv. S8/38, SE 005, inv. št. MMK 4121 Odlomek ustja in ostenja lonca (L8) temno rjave barve. Fabrikat F 1. Na ostenju ima valovnico. Pr. u. 12,5 cm. 216 Krtina 2, kv. S8/43, SE 005, inv. št. MMK 4122 Odlomek ustja in ostenja lonca (L8) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 16,0 cm. 217 Krtina 2, kv. S9/42, SE 005, inv. št. MMK 4123 Odlomek ustja in ostenja lonca (L8) temno rjave barve. Fabrikat F 2. Na ostenju ima valovnice. Pr. u. 10,5 cm. 218 Krtina 2, kv. S8/43, SE 005, inv. št. MMK 4124 Odlomek ustja in ostenja lonca (L8) temno rjave barve. Fabri- kat F 2. Na ostenju ima valovnice. Pr. u. 11,3 cm. 219 Krtina 2, kv. S9/42, SE 005, inv. št. MMK 4125 Odlomek ustja in ostenja lonca (L9) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Na ostenju ima valovnice. Pr. u. 13,5 cm. 220 Krtina 2, kv. S8/32, SE 005, inv. št. MMK 4126 Odlomek ustja in ostenja lonca (L9) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 12,8 cm. 221 Krtina 2, kv. S8/42, SE 005, inv. št. MMK 4127 Odlomek ustja in ostenja lonca (L9) temno rjave barve. Fabri- kat F 2. Pr. u. 10,0 cm. 116 Krtina, AAS 112, 2023 213 214 215 216 217 218 219 220 221 213 - 221 SE 005; merilo 1 : 2. SE 005, merilo 1 : 2. 117 222 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 4128 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Na ostenju ima žlebo- ve. Pr. u. 16,6 cm. 223 Krtina 2, kv. S9/42, SE 005, inv. št. MMK 4129 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) temno in svetlo rjave barve. Fabrikat F 2. Na ostenju ima valovnice, pod njimi še vodoravne črte. Pr. u. 11,4 cm. 224 Krtina 2, kv. S9/47, SE 005, inv. št. MMK 4130 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) temno rjave barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 12,0 cm. 225 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 4131 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) temno rjave barve. Fabrikat F 2. Na ostenju je okrašen z metličenjem. Pr. u. 10,5 cm. 226 Krtina 2, kv. S9/42, SE 005, inv. št. MMK 4132 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 29,5 cm. 227 Krtina 2, kv. S8, SE 005, inv. št. MMK 4133 Odlomek ustja in ostenja pokrova rjavosive barve. Fabrikat F 3. Na ostenju ima kaneluro. Pr. u. 31,0 cm. 228 Krtina 2, kv. S9/42, SE 005, inv. št. MMK 4134 Odlomek ustja in ostenja pokrova temno rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 16,8 cm. 229 Krtina 2, kv. S8/37, SE 005, inv. št. MMK 4135 Odlomek ustja in ostenja pokrova temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 15,6 cm. 118 Krtina, AAS 112, 2023 222 223 224 225 226 227 228 229 222 - 229 SE 005; merilo 1 : 2. SE 005, merilo 1 : 2. 119 230 Krtina 2, kv. S7/44, SE 009, inv. št. MMK 4136 Bronasta čebuličasta fibula tipa Keller 3. Vel. 5,9 × 4,8 cm. 231 Krtina 2, kv. S7/40, SE 009, inv. št. MMK 4137 Železni predmet. Vel. 12,2 × 2,6 cm. 232 Krtina 2, kv. S7/B1, SE 009, inv. št. MMK 4138 Železni predmet. Vel. 10,5 × 1,7 cm. 233 Krtina 2, kv. S7/29, SE 009, inv. št. MMK 4139 Železni žebelj. Vel. 3,9 × 2,0 cm. 234 Krtina 2, kv. S7/24, SE 009, inv. št. MMK 4140 Železni žebelj. Vel. 3,4 × 1,7 cm. 235 Krtina 2, kv. S7/42, SE 009, inv. št. MMK 4141 Železni žebelj. Vel. 1,7 × 1,3 cm. 236 Krtina 2, kv. S7/27, SE 9, inv. št. MMK 4142 Železni žebelj. Vel. 1,5 × 1,1 cm. 237 Krtina 2, kv. S7/20, SE 009, inv. št. MMK 4143 Železni žebelj. Vel. 3,9 × 1,2 cm. 238 Krtina 2, kv. S7/34, SE 009, inv. št. MMK 4144 Železni žebelj. Vel. 1,1 × 0,7 cm. 239 Krtina 2, kv. S7/44, SE 009, inv. št. MMK 4145 Odlomek kamnitega brusa. Vel. 8,6 × 3,1 cm. 240 Krtina 2, kv. S7/44, SE 009, inv. št. MMK 4146 Odlomek kamnitega brusa. Vel. 11,8 × 3,7 cm. 241 Krtina 2, kv. S7/38, SE 009, inv. št. MMK 4147 Odlomek ustja in ostenja vrča svetlo rdeče barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 3,5 cm. 242 Krtina 2, kv. S7/24, SE 009, inv. št. MMK 4148 Odlomek ustja in ostenja vrča ali lonca bledo rjave barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 13,5 cm. 120 Krtina, AAS 112, 2023 230 231 232 233 234 235 236 237 238 240 239 241 242 230 - 242 SE 009; merilo 1 : 2. SE 009, merilo 1 : 2. 121 243 Krtina 2, kv. S7/24, SE 009, inv. št. MMK 4149 Odlomek ustja in ostenja lonca krožnika (K3) sive barve. Fabri- kat F 5. Pr. u. 21,2 cm. 244 Krtina 2, kv. S7/47, SE 009, inv. št. MMK 4150 Odlomek ustja in ostenja lonca krožnika (K varia) temno sive in rjavo rdeče barve. Fabrikat F 1. Pr. u. 15,0 cm. 245 Krtina 2, kv. S7/32, SE 009, inv. št. MMK 4151 Odlomek ustja in ostenja čaše (Č varia) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 7,0 cm. 246 Krtina 2, kv. S7/39, SE 009, inv. št. MMK 4152 Odlomek ustja in ostenja sklede svetlo rdeče barve. Fabrikat F 5. Pr. u. 32,0 cm. 247 Krtina 2, kv. S7/39, SE 009, inv. št. MMK 4153 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) svetlo rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 18,0 cm. 248 Krtina 2, kv. S7/29, SE 009, inv. št. MMK 4154 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 19,0 cm. 249 Krtina 2, kv. S7/28, SE 009, inv. št. MMK 4155 Odlomek ustja in ostenja lonca (L1) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Na ostenju je okrašen z metličenjem. Pr. u. 16,0 cm. 250 Krtina 2, kv. S7/35, SE 009, inv. št. MMK 4156 Odlomek ustja in ostenja lonca (L2) temno rjave barve. Fabri- kat F 1. Pr. u. 17,0 cm. 122 Krtina, AAS 112, 2023 243 244 245 246 247 248 249 250 243 - 250 SE 009; merilo 1 : 2. SE 009, merilo 1 : 2. 123 251 Krtina 2, kv. S7/34, SE 009, inv. št. MMK 4157 Odlomek ustja in ostenja lonca (L3) temno rjave barve. Fabri- kat F 6. Pr. u. 13,5 cm. 252 Krtina 2, kv. S7/34, SE 009, inv. št. MMK 4158 Odlomek ustja in ostenja lonca (L3) temno rjave barve. Fabri- kat F 6. Pr. u. 15,8 cm. 253 Krtina 2, kv. S7/44, SE 009, inv. št. MMK 4159 Odlomek ustja in ostenja lonca (L3) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 15,0 cm. 254 Krtina 2, kv. S7/44, SE 009, inv. št. MMK 4160 Odlomek ustja in ostenja lonca (L3) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 17,8 cm. 255 Krtina 2, kv. S7/27, SE 009, inv. št. MMK 4161 Odlomek ustja in ostenja lonca (L3) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 13,0 cm. 256 Krtina 2, kv. S7/27, SE 009, inv. št. MMK 4162 Odlomek ustja in ostenja lonca (L4) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 27,0 cm. 257 Krtina 2, kv. S7/42, SE 009, inv. št. MMK 4163 Odlomek ustja in ostenja lonca (L7) temno rjave barve. Fabri- kat F 1. Pr. u. 12,0 cm. 258 Krtina 2, kv. S7/40, SE 009, inv. št. MMK 4164 Odlomek ustja in ostenja lonca (L7) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 10,5 cm. 124 Krtina, AAS 112, 2023 251 252 253 254 255 256 257 258 251 - 258 SE 009; merilo 1 : 2. SE 009, merilo 1 : 2. 125 259 Krtina 2, kv. S7/33, SE 009, inv. št. MMK 4165 Odlomek ustja in ostenja lonca (L7) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 2. Pr. u. 14,0 cm. 260 Krtina 2, kv. S7/B1, SE 009, inv. št. MMK 4166 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) temno rjave in rjave barve. Fabrikat F 1*. Pr. u. 21,0 cm. 261 Krtina 2, kv. S7/28, SE 009, inv. št. MMK 4167 Odlomek ustja in ostenja lonca (L varia) rjave in rdečerjave barve. Fabrikat F 3. Pr. u. 18,0 cm. 262 Krtina 2, kv. S7/18, SE 009, inv. št. MMK 4168 Odlomek lonca temno sive in opečnato rdeče barve. Fabrikat FN 8. Pr. 16,0 cm. Vel. 3,3 × 2,1 cm, db. 0,55 cm. 263 Krtina 2, kv. S9/14, SE 109, inv. št. MMK 4169 Odlomek dna in ostenja posode tankih sten svetlo sive barve. Na zunanji površini vidne sledi temno sivega premaza. Fabri- kat KTS 3. Pr. d. 3,0 cm. 264 Krtina 2, brez drugih podatkov, inv. št. MMK 4170 Odlomek ostenja amfore z dvema ročajema. Fabrikat A 1. Na ostenju je viden žig s črko F. Pr. ostenja 5,5 cm. 126 Krtina, AAS 112, 2023 259 260 261 262 263 264 259 - 262 SE 009, 263 SE 109, 264 brez podatkov; merilo 1 : 2. 259–262 SE 009, 263 SE 109, 264 brez podatka; merilo 1 : 2. 127 11.3 Krtina 3 271 Krtina 3, kv. E6, SE 119, inv. št. MMK 4177 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode; nepopolno 265 Krtina 3, kv. ?, SE 003, inv. št. MMK 4171 oksidacijsko žganje, redukcijsko v končni fazi, prostoročna Odlomki okrašenega ustja z ostenjem posode; redukcijo žga- izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. nje (?), prostoročna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina gladka in sive barve. Tik pod Površina gladka in zelo temno sive barve. Na vratu okrašena s ustjem okrašena z vodoravnima vrezoma. tremi vodoravnimi snopi, narejenimi s po štirimi vodoravnimi Vel. 2,7 × 1,4 cm, db. 0,55 cm. nizi vtisnjenih jamic (odtisi vrvice); enak vodoravni snop s po štirimi nizi vtisnjenih jamic na vrhu ramena. Pr. u. 15,5 cm, ohr. 272 Krtina 3, kv. E7, SE 135, inv. št. MMK 4178 v. 8,0 cm, db. 0,6−0,65 cm. Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem; nepo- 266 Krtina 3, kv. D4, E4, SE 003, polno oksidacijsko žganje, inv. št. MMK 4172 prostoročna izdelava; iz Odlomek valjastega keramičnega predmeta drobnozrnate lončarske (noga posode?); nepopolno oksidacijsko gline z delci keramike (vel. žganje, prostoročna izdelava; iz grobozr- do 0,2 × 0,2 cm). Površi- nate lončarske gline s kamenčki (vel. do 0,3 na izrazito neravna (slabo × 0,3 cm – pesek). Površina hrapava (slabo obdelana) in lisasta, rjave, ohranjena), rjave barve. Vel. 6,5 × 4,3 cm, rdečerjave in temno sive db. 2,3 cm. barve. Na največjem obodu okrašena z razčlenjenim 267 Krtina 3, kv. D4, E4, SE 003, plastičnim rebrom. Vel. 7,8 × inv. št. MMK 4173 10,3 cm, db. 0,6−0,65 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozr- nate lončarske gline s kamenčki (vel. do 0,5 × 0,5 cm – pesek). Površina razmeroma gladka, na zunanji strani rjave barve, na notranji svetlo rdečerjave barve. Vel. 6,2 × 7,2 cm, db. 1,2 cm. 268 Krtina 3, kv. D4, E4, SE 003, inv. št. MMK 4174 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacij- sko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina razmeroma gladka in lisasta, rdečerjave in temno sive barve. Okrašena z vodoravnim razčlenjenim plastičnim rebrom, nad njim z navpič- nim razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 4,9 × 4,0 cm, db. 0,95 cm. 269 Krtina 3, kv. A2, B2, SE 103, inv. št. MMK 4175 Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz zelo finozr- nate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina gladka in sive barve. Vel. 1,9 × 2,3 cm, db. 0,5 cm. 270 Krtina 3, kv. E6, SE 119, inv. št. MMK 4176 Odlomki ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina rdečerjave do temno sive barve, mestoma hrapava (poško- dovana), drugod gladka, a izrazito neravna (slabo brisana). Vel. 3,6 × 6,6 cm in 3,9 × 2,5 cm, db. 0,7 cm. 128 Krtina, AAS 112, 2023 265 266 267 268 270 269 271 272 265 - 268 SE 003, 269 SE 103, 270, 271 SE 119, 272 SE 135; merilo 1 : 2. 265–268 SE 003, 269 SE 103, 270–271 SE 119, 272 SE 135; merilo 1 : 2. 129 273 Krtina 3, kv. D9, SE 151, inv. št. MMK 4179 278 Krtina 3, kv. A11, PN 29, SE 002, inv. št. MMK 4184 Odlomek ustja z ostenjem in odlomki okrašenega ostenja po- Odlomki okrašenega ostenja posode; ne- sode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz popolno oksidacijsko žganje, prostoročna grobozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,5 izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline cm). Površina hrapava (slabo brisana) in svetlo rdeče barve. z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Okrašena z vodoravnim gladkim plastičnim rebrom. Vel. 7,2 × Površina gladka in temno rdečesive barve. 6,9 cm, 6,4 × 3,5 cm in 4,1 × 6,0 cm, db. 0,9−1,2 cm. Okrašena z vzporednimi vrezi. Vel. 3,9 × 274 Krtina 3, kv. D9, SE 151, inv. št. MMK 4180 4,1 cm, db. 1,1−1,2 cm. Odlomek okrašenega ostenja z držajem posode; nepopolno 279 Krtina 3, kv. A7, SE 002, inv. št. MMK 4185 oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lon- Odlomek okrašenega ostenja posode; redukcijsko žganje, čarske gline z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,8 cm). Površina prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s kamenčki hrapava (slabo brisana, deloma tudi poškodovana) in svetlo (vel. 0,1 × 0,1 cm – posamezni delci kremena). Površina gladka rjave barve. Na obeh straneh držaja okrašena z vodorav- in zelo temno sive barve. Okrašena z vodoravnim (razčlenje- nim razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 8,5 × 7,3 cm, db. nim?) plastičnim rebrom. Vel. 2,5 × 2,8 cm, db. 0,7 cm. 0,9−1,1 cm. 280 Krtina 3, kv. A7, SE 002, inv. št. MMK 4186 Odlomek ostenja z delom ročaja posode; nepopolno oksi- dacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina gladka in rdečerumene barve. Vel. 4,3 × 2,2 cm, db. 0,65 cm. 281 Krtina 3, kv. A7, SE 002, inv. št. MMK 4187 Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, pro- storočna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s kamenčki (vel. do 0,2 × 0,2 cm – posamezni delci kremena) in delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina izrazito hrapava (poškodovana) in svetlo rdečerjave barve. Vel. 4,0 × 3,9 cm, db. 1,6 cm. 275 Krtina 3, kv. C8, SE 143, inv. št. MMK 4181 Odlomek okrašenega ostenja z držajem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka in rdečerjave do temno rdečesive barve. Na obeh straneh držaja okrašena z gladkim pla- stičnim rebrom. Vel. 5,7 × 3,9 cm, db. 1,0 cm. 276 Krtina 3, kv. A7, SE 002, inv. št. MMK 4182 Odlomek okrašenega ostenja posode; ne- popolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Po- vršina gladka, na zunanji strani rdečerjave barve, na notranji temno sive barve. Tik pod ustjem okrašena za valovitim gladkim plastičnim rebrom. Vel. 4,8 × 5,3 cm, db. 0,8 cm. 277 Krtina 3, kv. B10, PN 25, SE 002, inv. št. MMK 4183 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina neravna in lisasta, rjave in temno sive barve; na zunanji strani precej poškodovana, na notranji dobro ohranjena. Vel. 3,5 × 4,4 cm, db. 0,8 cm. 130 Krtina, AAS 112, 2023 273 274 275 276 277 278 281 279 280 273, 274 SE 151, 275 SE 143, 276 - 281 SE 002; merilo 1 : 2. 273–274 SE 151, 275 SE 143, 276–281 SE 002; merilo 1 : 2. 131 282 Krtina 3, kv. A7, SE 002, inv. št. MMK 4188 289 Krtina 3, kv. B11, SE 001, inv. št. MMK 4195 Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), pro- Skleda – odlomek ustja z ostenjem; nepopolno oksidacijsko storočna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline s kamenčki žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z (vel. 0,1 × 0,1 cm – pesek) in delci keramike (vel. do 0,2 × 0,5 delci keramike (vel. do 0,2 × cm). Površina hrapava (poškodovana) in temno sive barve. 0,2 cm). Površina gladka in Vel. 2,5 × 3,7 cm, db. 0,5 cm. lisasta, rožnate, rdečerumene in 283 Krtina 3, kv. B10, PN 25, SE 002, inv. št. MMK 4189 zelo temno sive barve; na ustju poškodovana. Vel. 6,1 × 3,3 cm, Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje, pro- db. 0,65 cm. storočna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina neravna in temno 290 Krtina 3, kv. A10, SE 001, inv. št. MMK 4196 sive barve. Vel. 6,3 × 5,3 cm, db. 0,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepo- 284 Krtina 3, kv. C7, SE 001, inv. št. MMK 4190 polno oksidacijsko žganje, prostoročna iz- delava; iz finozrnate lončarske gline z delci Odlomek prstanaste noge z ostenjem posode; nepopolno keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lisasta, rdečerumene in temno sive barve, lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Povr- deloma gladka, deloma hrapava (poško- šina neravna (zelo slabo ohranjena) in dovana). Vel. 3,9 × 4,2 cm, db. 0,65 cm. lisasta, rdečerjave in temno sive barve. Vel. 4,6 × 3,6 cm, pr. noge: 4,2 cm, v. 291 Krtina 3, kv. A3, SE 001, inv. št. MMK 4197 noge: 0,5 (na notranji strani) in 1 cm Skleda – odlomki ustja z oste- (na zunanji strani), db. 0,45−0,6 cm. njem; redukcijsko žganje, pro- 285 Krtina 3, kv. A10, SE 001, inv. št. MMK 4191 storočna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike Odlomek dna z delom noge posode; redukcijsko žganje, (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Na prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s kamenčki zunanji strani površina gladka, (vel. do 0,2 × 0,4 cm – posamezni delci kremena). Površina dokaj neravna (slabo brisana) gladka in temno sive barve. Vel. 4,1 × 1,8 cm, db. 0,7 cm. in mat sive barve, na notranji 286 Krtina 3, kv. A12, SE 001, inv. št. MMK 4192 strani gladka, svetlikajoča se Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcij- (spolirana) in zelo temno sive sko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate barve. Vel. 7,7 × 8,5 cm, db. lončarske gline s kamenčki (vel. do 0,1 × 0,1 cm 0,65−0,75 cm. – posamezni delci kremena). Površina gladka in zelo temno sive barve. Vel. 1,8 × 2,7 cm, db. 0,6 cm. 287 Krtina 3, kv. B10, SE 001, inv. št. MMK 4193 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,4 cm). Površina rdečerjave barve, ne- ravna (deloma poškodovana, verjetno tudi slabo obdelana). Vel. 2,3 × 3,0 cm, db. 0,7 cm. 288 Krtina 3, kv. B10, SE 001, inv. št. MMK 4194 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, v končni fazi redukcijsko (?), prosto- ročna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina gladka (dobro ohranjena) in temno sive barve, na vrhu ustja bledo rjave barve. Vel. 2,9 × 2,7 cm, db. 0,55 cm. 132 Krtina, AAS 112, 2023 283 282 284 285 286 287 288 289 290 291 282, 283 SE 002, 284 - 291 SE 001; merilo 1 : 2. 282, 283 SE 002, 284–291 SE 001; merilo 1 : 2. 133 292 Krtina 3, kv. A11, SE 001, inv. št. MMK 4198 300 Krtina 3, kv. C9, SE 001, inv. št. MMK 4206 Odlomek ostenja posode s klekastim prehodom, verjetno del Odlomek okrašenega ustja z ostenjem posode; nepopolno sklede; redukcijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Na temno sive barve, na zunanji strani izrazito neravna, na notra- zunanji strani površina nekoliko hrapava (poško- nji ravna in gladka (brisana). Vel. 6,2 × 5,2 cm, db. 0,6 cm. dovana) in lisasta, svetlo rjave in sive barve, na 293 Krtina 3, kv. A3, SE 001, inv. št. MMK 4199 notranji strani gladka, sive barve. Ustje okrašeno z vtisnjenimi jamicami. Na notranji strani na Odlomek ostenja posode, verjetno sklede; redukcijsko žganje, površini zogleneli organski ostanki. Vel. 2,6 × 2,8 prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci ke- cm, db. 0,75 cm. ramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina temno sive barve, na zuna- nji strani gladka in mat, na notranji strani gladka in svetlikajoča 301 Krtina 3, kv. E9, SE 001, inv. št. MMK 4207 se (spolirana). Vel. 2,6 × 2,2 cm, db. 0,65−0,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko 294 Krtina 3, kv. A2, A3, SE 001, inv. št. MMK 4200 žganje (?), prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko cm). Na notranji strani površina gladka in žganje (?), prostoročna izdelava; iz drobnozrna- lisasta, rdečerumene in temno sive barve, te lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 na zunanji izrazito hrapava (poškodovana) × 0,2 cm). Površina gladka (dobro ohranjena) in temno sive barve. Vel. 4,6 × 3,7 cm, db. in temno sive barve. Vel. 2,7 × 2,2 cm, db. 0,9 cm. 0,4−0,5 cm. 295 Krtina 3, kv. B11, SE 001, inv. št. MMK 4201 302 Krtina 3, kv. A2, A3, SE 001, inv. št. MMK 4208 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopol- Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje, prosto- no oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; ročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka in temno sive barve. povsem gladka (dobro ohranjena) in lisasta, Vel. 3,4 × 4,1 cm, db. 0,95 cm. rumenordeče in temno sive barve. Vel. 2,6 × 296 Krtina 3, kv. D4, SE 001, inv. št. MMK 4202 3,6 cm, db. 0,85 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; reduk- cijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina povsem ravna in gladka, temno sive barve. Vel. 3,3 × 3,1 cm, db. 0,7 cm. 297 Krtina 3, kv. A2, A3, SE 001, inv. št. MMK 4203 Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Površina temno sive barve, mestoma gladka (dobro ohranjena, drugod hrapava (poško- dovana). Vel. 3,0 × 2,5 cm, db. 0,6 cm. 298 Krtina 3, kv. A10, SE 001, inv. št. MMK 4204 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Na zunanji strani površi- na zelo temno sive barve, izrazito neravna, hrapava, na notranji strani rdečerumene do rožnate barve in gladka, ravna. Vel. 3,3 × 5,2 cm, db. 0,65−0,7 cm. 299 Krtina 3, kv. A11, PN 26, SE ?, inv. št. MMK 4205 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm) in kamenčki (vel. do 0,3 × 0,6 cm – pesek). Površina neravna in lisasta, rdečerumene in sive barve. Vel. 3,4 × 3,2 cm, db. 1,1 cm. 134 Krtina, AAS 112, 2023 292 293 294 295 296 297 298 299 300 301 302 292 - 302 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 135 303 Krtina 3, sonda 1, SE 001, inv. št. MMK 4209 310 Krtina 3, kv. B8, SE 001, inv. št. MMK 6270 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode; nepopolno žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončar- delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka, svetlika-ske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm). Na notranji joča se (spolirana), na zunanji strani lisasta, rjave in zelo temno strani površina hrapava (poškodovana) sive barve, na notranji zelo temno sive barve. Vel. 2,9 × 1,6 in zelo temno sive barve, na zunanji cm, db. 0,55 cm. strani gladka in rjave barve. Okrašena 304 Krtina 3, kv. D9, SE 001, inv. št. MMK 6265 z vodoravnim razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 6,0 × 3,1 cm, db. 1,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z 311 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6271 delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina neravna (deloma Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), poškodovana), na zunanji strani rjave barve, na notranji rjave prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci in temno sive barve. Vel. 3,1 × 2,4 cm, db. 1,0 cm. keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina razmeroma hrapava 305 Krtina 3, kv. E8, SE 001, inv. št. MMK 6266 (poškodovana) in zelo temno sive barve. Vel. 3,4 × 2,8 cm, db. 0,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopol- no oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; 312 Krtina 3, kv. E4, SE 001, inv. št. MMK 6272 iz drobnozrnate lončarske gline z delci kera- Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), mike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina gladka, na prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci zunanji strani pretežno rdečerumene barve, keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina ravna in gladka na notranji temno sive barve. Vel. 3,4 × 3,15 (brisana), pretežno temno sive barve, na zunanji strani prehaja cm, db. 0,8 cm. v sivorjavo liso. Vel. 2,2 × 2,1 cm, db. 0,65 cm. 306 Krtina 3, kv. D9, SE 001, inv. št. MMK 6267 313 Krtina 3, južni jarek, SE 001, inv. št. MMK 6273 Odlomek ustja z ostenjem posode; reduk- Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko cijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z finozrnate lončarske gline z delci keramike delci keramike (vel. do 0,4 × 0,35 cm) in (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina ravna, gladka kamenčki (vel. do 0,2 × 0,2 cm – posame- in temno sive barve; na njej sledovi brisa- zni delci kremena). Površina lisasta, rjave in nja. Vel. 4,5 × 3,6 cm, db. 1,05 cm. temno sive barve, na zunanji strani hrapava 307 Krtina 3, kv. E4, SE 001, inv. št. MMK 6267 (poškodovana), na notranji gladka. Vel. 3,7 × 2,5 cm, db. 0,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina ravna, gladka (brisana), na zunanji strani rumenordeče barve, na notranji sive barve; mestoma poškodovana. Vel. 2,8 × 2,0 cm, db. 0,65 cm. 308 Krtina 3, kv. E8, SE 001, inv. št. MMK 6268 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Povr- šina lisasta, rdeče, temno rdečesive in temno sive barve, gladka, a izrazito neravna (slabo brisana). Vel. 4,3 × 2,8 cm, db. 0,8 cm. 309 Krtina 3, kv. D8, SE 001, inv. št. MMK 6269 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina hrapava (močno po- škodovana) in rdečerjave barve. Pod ustjem okrašena z vodoravnim razčlenjenim plastič- nim rebrom. Vel. 3,7 × 2,7 cm, db. 1,0 cm. 136 Krtina, AAS 112, 2023 303 304 306 305 307 308 309 310 311 312 313 303 - 313 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 137 314 Krtina 3, kv. B9, SE 001, inv. št. MMK 6274 321 Krtina 3, kv. B11, SE 001, inv. št. MMK 6281 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno Odlomek ustja z ostenjem poso- oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz de; nepopolno oksidacijsko žganje, finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. prostoročna izdelava; iz drobnozrnate do 0,2 × 0,2 cm). Na zunanji strani površina lončarske gline z delci keramike (vel. neravna (slabo obdelana) in temno sive barve, do 0,3 × 0,3 cm). Površina hrapava na notranji strani povsem gladka, ravna in (poškodovana) in lisasta, svetlo rdeče lisasta, rdečerjave in temno sive barve. Vel. 3,4 in temno sive barve. Vel. 4,7 × 4,8 cm, × 4,4 cm, db. 0,7 cm. db. 0,75 cm. 315 Krtina 3, kv. B9, SE 001, inv. št. MMK 6275 322 Krtina 3, kv. B8, SE 001, inv. št. MMK 6282 Odlomek ustja z ostenjem posode; ne- Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), popolno oksidacijsko žganje, prostoročna prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci izdelava; iz finozrnate lončarske gline z keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina temno sive barve, delci keramike (vel. do 0,3 × 0,4 cm). Po- večinoma gladka, mestoma hrapava (poškodovana). Vel. 3,7 × vršina povsem ravna, gladka, na zunanji 2,8 cm, db. 1,3 cm. strani rumenordeče barve, na notranji rdečerjave barve. Vel. 3,8 × 4,8 cm, db. 323 Krtina 3, kv. D8, SE 001, inv. št. MMK 6283 0,85 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz 316 Krtina 3, kv. E10, SE 001, inv. št. MMK 6276 finozrnate lončarske gline z delci ke- Odlomki ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko ramike (vel. 0,1 × 0,1 cm) in kamenčki žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline (vel. do 0,3 × 0,3 cm – posamezni z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina večinoma delci kremena). Površina neravna gladka, mestoma hrapava (poškodovana), na zunanji strani (poškodovana), na zunanji strani rjave barve, na notranji temno sive barve. Vel. 4,5 × 3,2 cm in lisasta, rdeče in rdečerumene barve, 4,9 × 3,5 cm, db. 1,1 cm. na notranji rdečerumene barve. Vel. 317 Krtina 3, kv. E4, SE 001, inv. št. MMK 6277 3,3 × 2,8 cm, db. 0,7−0,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko 324 Krtina 3, kv. A2, A3, SE 001, inv. št. MMK 6284 žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko kamenčki (vel. do 0,1 × 0,1 cm – posamezni delci kremena). žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z Površina gladka in lisasta, sivorjave in temno sive barve. Vel. delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Površina gladka (dobro 2,3 × 2,3 cm, db. 0,8 cm. ohranjena), na zunanji strani rdeče barve, na notranji lisasta, 318 sonda 1, SE 001, inv. št. MMK 6278 rdeče in temno sive barve. Vel. 3,6 × 2,3 cm, db. 0,95 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka in lisasta, rjave in temno sive barve. Vel. 2,4 × 2,1 cm, db. 0,6 cm. 319 Krtina 3, kv. A10, SE 001, inv. št. MMK 6279 Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm). Površina zelo temno sive barve, gladka, a izrazito neravna (slabo brisana). Vel. 3,9 × 3,7 cm, db. 0,65 cm. 320 Krtina 3, kv. C5, SE 001, inv. št. MMK 6280 Odlomek ustja z ostenjem posode; ne- popolno oksidacijsko žganje, redukcijsko v končni fazi, prostoročna izdelava; iz fi- nozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina ravna, gladka (brisana) in temno sive barve. Vel. 4,1 × 4,0 cm, db. 0,65 cm. 138 Krtina, AAS 112, 2023 314 315 316 317 318 319 320 321 322 323 324 314 - 324 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 139 325 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6285 333 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6293 Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje, pro- Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko storočna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina žganje (?), prostoročna izdelava; iz grobozrnate gladka in zelo temno sive barve. Vel. 2,5 × 1,5 cm, db. 0,7 cm. lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 326 Krtina 3, kv. E9, SE 001, inv. št. MMK 6286 0,2 cm). Površina temno sive barve, na notranji strani gladka, na zunanji razmeroma hrapava Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje, prosto- (poškodovana). Vel. 3,2 × 3,2 cm, db. 1,1 cm. ročna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina je povsem gladka in zelo temno sive barve. Vel. 2,1 × 2,1 cm, db. 334 Krtina 3, sonda 6, SE 001, inv. št. MMK 6294 0,65 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko 327 Krtina 3, kv. E5, SE 001, inv. št. MMK 6287 žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina gladka in temno Odlomki ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), pro- sive barve, na njej lisa rjave barve. Vel. 2,0 × 3,0 cm, db. storočna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina 0,9 cm. ravna (brisana), pretežno temno sive barve. Na ramenu okra- šena z vodoravnima vrezoma. Vel. 1,7 × 1,6 cm, db. 0,6 cm. 335 Krtina 3, kv. A9, SE 001, inv. št. MMK 6295 328 Krtina 3, kv. A11, SE 001, inv. št. MMK 6288 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko kamenčki (vel. do 0,2 × 0,3 cm – posamezni delci kremena). žganje, redukcijsko v končni fazi, prosto- Površina gladka, na notranji strani temno sive barve, na zuna- ročna izdelava; iz finozrnate lončarske nji svetlo rjave barve. Vel. 3,6 × 4,4 cm, db. 1,1 cm. gline z delci keramike (vel. 0,2 × 0,2 cm). Površina ravna, gladka in sive barve, 336 Krtina 3, kv. D6, SE 001, inv. št. MMK 6296 mestoma poškodovana. Vel. 3,9 × 2,5 cm, Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko db. 0,65 cm. žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z 329 Krtina 3, kv. B9, SE 001, inv. št. MMK 6289 delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina večinoma glad- ka, na zunanji strani rjave barve, na notranji temno sive barve. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko Vel. 2,5 × 2,1 cm, db. 0,5 cm. žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,1 × 0,1 cm). Površina neravna 337 Krtina 3, kv. D6, SE 001, inv. št. MMK 6297 (poškodovana), na zunanji strani sivorjave barve, na notranji Odlomki ustja z okrašenim ostenjem temno sive barve. Vel. 3,7 × 2,1 cm, db. 0,9 cm. posode; redukcijsko žganje, pro- 330 Krtina 3, kv. C9, SE 001, inv. št. MMK 6290 storočna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina večinoma Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko gladka, zelo temno sive barve; me- žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline stoma poškodovana (rahlo hrapava). z delci keramike (vel. do 0,6 × 0,3 cm). Površina ravna, gladka Na prehodu v vrat okrašena z vodo- in rumenordeče barve. Vel. 3,0 × 2,4 cm, db. 0,7 cm. ravnim vrezom. Vel. 6,2 × 6,5 cm, db. 331 Krtina 3, kv. C9, SE 001, inv. št. MMK 6291 0,6−0,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina hrapava (močno poškodovana), na zunanji strani rdečerumene barve, na notranji temno sive barve. Vel. 2,7 × 3,3 cm, db. 1,0 cm. 332 Krtina 3, kv. E5, PN 19, SE 001, inv. št. MMK 6292 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drob- nozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm) in kamenčki (vel. do 0,4 × 0,3 cm – pesek). Površina gladka, ravna in lisasta, temno sive in rjave barve; na notranji strani precej poškodovana, na zunanji sledovi brisanja. Vel. 5,0 × 5,1 cm, db. 0,6−0,9 cm. 140 Krtina, AAS 112, 2023 325 326 327 328 329 330 332 331 333 335 334 336 337 325 - 337 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 141 338 Krtina 3, kv. C9, SE 001, inv. št. MMK 6298 346 Krtina 3, kv. B7, SE 001, inv. št. MMK 6683 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline kamenčki (vel. 0,1 × 0,1 cm – posamezni delci kremena). Povr- z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm) in kamenčki (vel. 0,1 × 0,1 šina razmeroma gladka, na zunanji strani temno sive barve, na cm – pesek). Površina hrapava (poškodovana) in lisasta, temno notranji bledo rjave barve. Vel. 2,1 × 1,6 cm, db. 0,9 cm. sive in rjave barve. Vel. 3,2 × 2,5 cm, db. 1,1 cm. 339 Krtina 3, kv. A9, SE 001, inv. št. MMK 6299 347 Krtina 3, kv. E10, SE 001, inv. št. MMK 6684 Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje, prosto- Odlomki ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko ročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina povsem gladka, deloma z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,6 cm). Površina neravna svetlikajoča se (spolirana), in temno sive barve. Vel. 1,4 × 1,5 (poškodovana, verjetno tudi slabo obdelana), lisasta, svetlo cm, db. 0,5 cm. rdečerjave, rdečerumene, sive in temno sive barve. Povečana 340 Krtina 3, kv. B5, SE 001, inv. št. MMK 6677 luknjičavost na enem od treh odlomkov nastala Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko z izluženjem delcev žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z keramike. Ta odlomek delci keramike (vel. do 0,3 × 0,5 cm). Površina ravna, gladka je bil verjetno prežgan. (brisana), na zunanji strani rjave barve, na notranji temno sive Vel. 15,1 × 4,8 cm, db. barve. Vel. 2,2 × 1,6 cm, db. 0,6 cm. 0,8−0,9 cm. 341 Krtina 3, kv. E9, SE 001, inv. št. MMK 6678 348 Krtina 3, kv. A7, del PN 15, SE 001, inv. št. MMK Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje, prosto- ročna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina je 6685 gladka in zelo temno sive barve. Vel. 3,0 × 3,0 cm, db. 0,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske s 342 Krtina 3, kv. B2, C3, SE 001, inv. št. MMK 6679 kamenčki (vel. do 0,6 × 0,5 cm – pesek). Površina neravna, Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko poškodovana in lisasta, temno sive in svetlo rjavosive barve. žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z Vel. 6,4 × 4,45 cm, db. 0,65−0,8 cm. delci keramike (vel. do 0,2 × 0,4 cm). Površina ravna in gladka (brisana), na zunanji strani temno rdečesive barve, na notranji temno sive barve. Vel. 2,4 × 2,8 cm, db. 0,65 cm. 343 Krtina 3, kv. B8, SE 001, inv. št. MMK 6680 Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm) in kamenčki (vel. do 0,7 × 0,3 cm – pesek). Površina temno sive do sive barve, na zunanji strani hrapava (poškodovana), na notranji gladka. Vel. 3,8 × 2,3 cm, db. 1,3 cm. 344 Krtina 3, kv. C6, SE 001, inv. št. MMK 6681 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozr- nate lončarske gline s kamenčki (vel. 0,1 × 0,1 cm – posamezni delci kremena). Površina svetlo rjave barve, na notranji strani gladka, na zunanji hrapava (poškodovana). Vel. 4,6 × 3,2 cm, db. 0,95 cm. 345 Krtina 3, kv. E8, SE 001, inv. št. MMK 6682 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopol- no oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina ravna, gladka (brisana), na zunanji strani rdečerumene barve, na notranji sive barve. Vel. 5,1 × 2,8 cm, db. 1,0 cm. 142 Krtina, AAS 112, 2023 338 339 340 341 342 343 344 345 346 347 348 338 - 348 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 143 349 Krtina 3, kv. A9, SE 001, inv. št. MMK 6686 cm). Površina gladka (dobro ohranjena) in zelo temno sive Odlomek ustja z ostenjem posode; barve, na vrhu usta rjave barve. Vel. 2,4 × 1,5 cm, db. 0,75 cm. nepopolno oksidacijsko žganje, prosto- ročna izdelava; iz finozrnate lončarske 357 Krtina 3, kv. A11, SE 001, inv. št. MMK 6694 gline s kamenčki (vel. do 0,1 × 0,1 cm Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopol- – posamezni delci kremena). Površina no oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; gladka in lisasta, rjave, svetlo rjave in iz finozrnate lončarske gline z delci keramike temno sive barve. Vel. 4,5 × 4,3 cm, db. (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina dokaj ne- 0,45 cm. ravna ravna, gladka in lisasta, rumenordeče, rjave in temno sive barve. Vel. 3,6 × 3,4 cm, 350 Krtina 3, kv. D7, SE 001, inv. št. MMK 6687 db. 0,6 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, pro- 358 Krtina 3, kv. C6, SE 001, inv. št. MMK 6695 storočna izdelava; iz drobnozrnate Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko lončarske gline z delci keramike (vel. žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z do 0,5 × 0,5 cm). Površina večinoma delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Na notranji strani površi-gladka, na zunanji strani sivorjave na gladka in temno sive barve, na zunanji hrapava (poškodo- barve, na notranji temno sive barve. vana) in lisasta, svetlo rjave in rdečerumene barve. Vel. 3,5 × Vel. 6,4 × 5,0 cm, db. 1,1 cm. 3,1 cm, db. 0,75 cm. 351 Krtina 3, kv. D8, SE 001, inv. št. MMK 6688 359 Krtina 3, kv. A3, SE 001, inv. št. MMK 6696 Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz zelo finozr- žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline nate lončarske gline. Površina ravna, temno sive z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Na zunanji strani povr- barve, na zunanji strani poškodovana. Vel. 2,9 × šina gladka, a neravna (slabo brisana) in rdečerumene barve, 2,9 cm, db. 0,5 cm. na notranji strani gladka in temno sive barve. Vel. 3,7 × 3,8 cm, db. 0,7 cm. 352 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6689 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko 360 Krtina 3, kv. B11, SE 001, inv. št. MMK 6697 žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Na zunanji strani oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz površina hrapava (poškodovana) in svetlo rdečerjave barve, finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. na notranji gladka in rdečesive barve. Vel. 2,9 × 2,4 cm, db. do 0,2 × 0,2 cm). Površina hrapava in lisasta, 1,0 cm. rdečerjave do temno sive barve; na zunanji strani poškodovana. Vel. 2,6 × 3,1 cm, db. 0,7 cm. 353 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6690 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka, lisasta, rjave in zelo temno sive barve. Vel. 2,1 × 1,2 cm, db. 0,5 cm. 354 Krtina 3, kv. A2, A3, SE 001, inv. št. MMK 6691 Odlomek ustja z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), pro- storočna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,1 × 0,2 cm). Površina gladka (dobro ohranjena) in temno sive barve. Vel. 1,9 × 1,4 cm, db. 0,3 cm. 355 Krtina 3, kv. B7, SE 001, inv. št. MMK 6692 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s kamenčki (vel. do 0,2 × 0,2 cm – posamezni delci kremena) in delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka, na zunanji strani rdečerjave barve, na notranji zelo temno sive barve. Vel. 2,0 × 1,3 cm, db. 0,6 cm. 356 Krtina 3, kv. B10, SE 001, inv. št. MMK 6693 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, v končni fazi redukcijsko (?), prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,4 144 Krtina, AAS 112, 2023 349 350 351 352 353 354 355 356 357 358 359 360 349 - 360 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 145 361 Krtina 3, sonda 3, SE 001, inv. št. MMK 6698 z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina zelo slabo Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko ohranjena, na zunanji strani rdečerjave barve, na notranji te- žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline mno sive barve. Na zunanji strani okrašena s poševnimi vrezi. z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm). Površina rdeče barve, Vel. 4,5 × 3,0 cm, db. 0,9−1,2 cm. na zunanji strani hrapava (poškodovana), na notranji razmero- ma gladka. Vel. 3,4 × 2,3 cm, db. 1,6 cm. 369 Krtina 3, kv. E10, PN 30, SE 001, inv. št. MMK 6706 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko 362 Krtina 3, kv. A11, SE 001, inv. št. MMK 6699 žganje, prostoročna izdelava; Odlomek ročaja ali roba posode; nepopolno oksidacijsko iz drobnozrnate lončarske žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z gline z delci keramike (vel. do delci keramike (vel. 0,4 × 0,4 cm). Površina neravna (poškodo- 0,2 × 0,2 cm). Površina lisasta, vana), rdeče barve. Vel. 1,8 × 2,7 cm, db. roč. 1,4 cm. rjave do temno sive barve, deloma gladka, večinoma hra- 363 Krtina 3, kv. A2, B2, SE ?, inv. št. MMK 6700 pava (poškodovana). Okraše- Odlomek okrašenega ostenja z delom ročaja posode; nepo- na z vzporednimi vodoravnimi polno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate vrezi, med njimi s kratkimi lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Povr- poševnimi vrezi. Vel. 7,0 × 6,4 šina ravna, gladka (brisana), na zunanji cm, db. 0,75−0,85 cm. strani rjave barve, na notranji sive barve (mestoma poškodovana). Tik pod roča- 370 Krtina 3, kv. E10, PN 30, SE 001, inv. št. MMK 6707 jem okrašena z navpičnimi vrezi. Vel. 4,4 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko × 2,8 cm, db. 0,45 cm. žganje, prostoročna izdelava; iz drobno- zrnate lončarske gline z delci keramike 364 Krtina 3, kv. D9, PN 28, SE 001, inv. št. MMK 6701 (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina lisasta, Odlomki okrašenega ročaja posode; nepopolno oksidacijsko rjave do temno sive barve, deloma glad- žganje, prostoročna izdelava; iz ka, večinoma hrapava (poškodovana). finozrnate lončarske gline z delci Okrašena z vzporednimi vodoravnimi keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). vrezi, med njimi s kratkimi poševnimi vre- Površina gladka in lisasta, svetlo rjave zi. Vel. 4,7 × 4,9 cm, db. 0,75−0,85 cm. in temno sive barve. Okrašena z vrezi v obliki črke x. Vel. 5,2 × 3,7 cm, db. 371 Krtina 3, kv. E4, SE 001, inv. št. MMK 6708 roč. 1,1−1,3 cm. Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prosto- 365 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6702 ročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske Odlomka okrašenega ostenja posode; redukcijsko žganje, gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,5 prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci cm). Površina hrapava (poškodovana), keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka in temno sive na zunanji strani rdeče barve, na notranji barve. Okrašena s sekajočimi se vzporednimi vrezi. Vel. 3,8 × lisasta, rdečerjave in temno sive barve. 2,6 cm, db. 0,95−1,0 cm. Okrašena z vodoravnima nizoma vrezov 366 Krtina 3, kv. D10, PN 24, SE 001, inv. št. MMK 6703 cikcak. Vel. 4,6 × 5,4 cm, db. 1,1 cm. Odlomek okrašenega ostenja posode; redukcijsko žganje (?), 372 Krtina 3, kv. C9, SE 001, inv. št. MMK 6709 prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci ke- Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko ramike (vel. 0,2 × 0,2 cm, en delec velikosti 0,8 × žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončar- 0,5 cm). Površina ravna, gladka, na zunanji strani ske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). temno sive barve, na notranji svetlo siva. Okra- Na zunanji strani površina hrapava (poškodovana) šena z vrezom in vzporednimi kratkimi vrezi, ki in temno rdečesive barve, na notranji strani gladka so prečni nanj. Vel. 2,8 × 3,2 cm, db. 1,0 cm. in temno sive barve. Okrašena z vodoravnimi in 367 Krtina 3, kv. E5, SE 001, inv. št. MMK 6704 rahlo poševnimi vrezi. Vel. 2,1 × 3,1 cm, db. 1,1 cm. Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko 373 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6710 žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z Odlomek okrašenega ostenja s prehodom v vrat posode; delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina ravna (brisana), nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drob- na zunanji strani pretežno rdečerjave barve, nozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do na notranji sive barve. Na ramenu okrašena z 0,2 × 0,2 cm). Površina hrapava (poškodovana), vodoravnima vrezoma. Vel. 3,0 × 2,6 cm, db. na zunanji strani rdečerjave barve, na notranji 0,7 cm. zelo temno sive barve. Na ramenu okrašena 368 Krtina 3, kv. C10, SE 001, inv. št. MMK 6705 z vodoravnim žlebom. Vel. 2,8 × 2,9 cm, db. Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko 0,65−0,85 cm. žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline 146 Krtina, AAS 112, 2023 361 362 364 363 366 365 367 369 368 370 371 372 373 361 - 373 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 147 374 Krtina 3, kv. E9, SE 001, inv. št. MMK 6711 381 Krtina 3, kv. E10, SE 001, inv. št. MMK 6718 Odlomek okrašenega ostenja posode; redukcijsko žganje, Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko prostoročna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Po- žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozr- vršina je gladka in zelo temno sive barve. Na prehodu v vrat nate lončarske gline z delci keramike (vel. okrašena z vodoravnim žlebom. Vel. 2,3 × 1,8 cm, db. 0,5 cm. do 0,9 × 0,6 cm). Površina gladka, na zuna- 375 Krtina 3, kv. A10, SE 001, inv. št. MMK 6712 nji strani rjave barve, na notranji temno sive barve. Okrašena s poševnim razčlenjenim Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno plastičnim rebrom. Vel. 3,2 × 4,0 cm, db. oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz fino- 1,3 cm. zrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka, na zunanji strani 382 Krtina 3, kv. D9, SE 001, inv. št. MMK 6719 rdečesive barve, izrazito neravna, na notranji stra- Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko ni zelo temno sive barve. Vel. 2,6 × 2,7 cm, db. 0,6 cm. žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline 376 Krtina 3, kv. D6, SE 001, inv. št. MMK 6713 z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm). Površina razmeroma gladka, na zunanji strani rdečerjave barve, na notranji temno Odlomki okrašenega ostenja s prehodom v vrat posode; sive barve. Okrašena z razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. redukcijsko žganje, prostoročna izdelava; iz zelo finozrnate 4,9 × 2,7 cm, db. 1,2 cm. lončarske gline. Površina povsem gladka in temno sive barve. Tik pod prehodom v vrat okrašena z vodoravnima kanelura- 383 Krtina 3, kv. E10, SE 001, inv. št. MMK 6720 ma. Vel. 2,7 × 2,5 cm, db. 1,0 cm. Odlomek okrašenega ostenja poso- 377 Krtina 3, kv. A11, SE 001, inv. št. MMK 6714 de; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozr- Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko nate lončarske gline z delci keramike žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline (vel. do 0,3 × 0,5 cm). Površina glad- z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Po- ka, na zunanji strani rjave barve, na vršina hrapava (poškodovana), na zunanji notranji temno sive barve. Okrašena strani rjave do rumenordeče barve, na s poševnim razčlenjenim plastičnim notranji strani sivorjave barve. Okrašena rebrom. Vel. 6,2 × 5,5 cm, db. 1,1 cm. s tremi globokimi vtisnjenimi jamicami. Vel. 4,0 × 3,9 cm, db. 1,0 cm. 384 Krtina 3, kv. A10, SE 001, inv. št. MMK 6721 378 Krtina 3, kv. D9, SE 001, inv. št. MMK 6715 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopol- no oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko grobozrnate lončarske gline s kamenčki (vel. do žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline 0,3 × 0,6 cm – pesek). Površina gladka in lisasta, z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina hrapava (po- rdečerumene in svetlo rdeče barve. Okrašena s škodovana), na zunanji strani rumenordeče barve, na notranji poševnim razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. temno sive barve. Okrašena z razčlenjenim plastičnim rebrom. 3,2 × 4,0 cm, db. 0,9 cm. Vel. 4,1 × 2,7 cm, db. 0,55−0,9 cm. 379 Krtina 3, kv. E10, SE 001, inv. št. MMK 6716 385 Krtina 3, kv. C9, SE 001, inv. št. MMK 6722 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline s kamenčki (vel. 0,1 × 0,1 cm – posamezni delci kremena). z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,4 cm). Površina gladka, na Površina gladka in svetlo rdeče barve. Okrašena z vtisnjenima zunanji strani lisasta, rjave in temno sive jamicama. Vel. 2,9 × 2,4 cm, db. 0,9 cm. barve, na notranji zelo temno sive barve. Okrašena z vodoravnim razčlenjenim 386 Krtina 3, kv. B8, SE 001, inv. št. MMK 6723 in poševnim (razčlenjenim?) plastičnim Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko rebrom. Vel. 3,7 × 2,5 cm, db. 1,1 cm. žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline 380 Krtina 3, kv. D8, SE 001, inv. št. MMK 6717 z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina hrapava (po- škodovana), na zunanji strani rdečerumene barve, na notranji Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko temno sive do rjave barve. Okrašena z razčlenjenim plastičnim žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline rebrom. Vel. 3,3 × 2,7 cm, db. 0,95 cm. z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Po- vršina hrapava (poškodovana), na zunanji strani rjave barve, na notranji rdečerumene barve. Okrašena z ovalno plastično nalep- ko z vbočeno površino, pod njo s poševni- ma razčlenjenima plastičnima rebroma. Vel. 3,8 × 4,0 cm, db. 0,8 cm. 148 Krtina, AAS 112, 2023 374 375 376 377 378 379 380 381 383 382 384 385 386 374 - 386 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 149 387 Krtina 3, kv. B8, SE 001, inv. št. MMK 6724 × 0,5 cm – pesek). Na zunanji strani Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko površina hrapava (poškodovana) in žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate svetlo rdeče do bledo rdeče barve, na 387 388 lončarske gline z delci keramike (vel. do notranji gladka in temno sive barve. 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka, na notranji Okrašena z vodoravnim razčlenjenim strani temno sive barve, na zunanji lisasta, plastičnim rebrom. Vel. 5,3 × 6,0 cm, temno sive in rdečerjave barve. Okrašena z db. 1,2 cm. vodoravnim razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 4,3 × 4,0 cm, db. 1,2 cm. 388 Krtina 3, kv. B8, SE 001, inv. št. MMK 6725 394 Krtina 3, kv. C9, SE 001, inv. št. MMK 6731 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksida- Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko cijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Na notranji strani z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina ravna, gladka, 389 390 391 površina temno sive barve, na zunanji lisasta, temno sive in na zunanji strani bledo rjave barve, na notranji temno sive rdečerjave barve; mestoma hrapava (poškodovana), večino- barve. Okrašena z razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 3,7 × ma gladka. Okrašena z vodoravnim razčlenjenim plastičnim 3,7 cm, db. 0,85 cm. rebrom. Vel. 5,4 × 3,7 cm, db. 1,1 cm. 395 Krtina 3, kv. C9, SE 001, inv. št. MMK 6732 389 Krtina 3, kv. D8, SE 001, inv. št. MMK 6726 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacij- Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko sko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina izrazito delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina močno poško-hrapava (poškodovana), lisasta, temno sive in rdeče barve. dovana, na zunanji strani svetlo rdeče barve, na notranji zelo Okrašena z razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 2,1 × 2,0 cm, temno sive barve. Okrašena z razčlenjenim plastičnim rebrom. db. 1,2 cm. Vel. 3,2 × 3,1 cm, db. 0,7 cm. 393 396 Krtina 3, kv. D9, SE 001, inv. št. MMK 6733 392 390 Krtina 3, kv. A7, del PN 15, SE 001, inv. št. MMK Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko 6727 žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacij- z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm). sko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske Površina razmeroma gladka, na zunanji s kamenčki (vel. do 0,6 × 0,3 cm – pesek). Površina neravna, strani lisasta, rjave in temno sive barve, poškodovana in lisasta, temno sive in svetlo rjavosive barve. na notranji temno sive barve. Na vratu Okrašena z vodoravnim razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. in v zgornjem delu ramena okrašena s 5,1 × 3,1 cm, db. 0,85 cm. poševnima gladkima plastičnima rebro- 391 Krtina 3, kv. B2, C3, SE 001, inv. št. MMK 6728 ma. Vel. 4,7 × 3,9 cm, db. 0,65 cm. Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko 397 Krtina 3, kv. B12, SE 001, inv. št. MMK 6734 žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacij- 394 396 lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 sko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske × 0,5 cm). Površina neravna in lisasta, rjave in gline z delci keramike (vel. do 0,5 × 1,3 cm). Na zunanji strani 395 temno sive barve. Okrašena z razčlenjenim pla- površina razmeroma hrapava (poškodovana) in rdeče barve, stičnim rebrom. Vel. 2,5 × 2,6 cm, db. 0,85 cm. na notranji gladka in temno sive barve. Okrašena s plastičnim 392 Krtina 3, sonda 1, SE 001, inv. št. MMK 6729 rebrom. Vel. 4,0 × 3,7 cm, db. 1,1 cm. Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacij- 398 Krtina 3, kv. A12, SE 001, inv. št. MMK 6735 sko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko gline z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,6 cm). Površina gladka, žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z neravna (slabo brisana), delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina razmeroma na zunanji strani rumeno- gladka, na zunanji strani temno rjave barve, na notranji lisasta, 397 rdeče barve, na notranji rjave in temno sive barve. Okrašena z gladkim plastičnim 398 399 rjave barve. Okrašena z rebrom. Vel. 3,0 × 3,2 cm, db. 0,8 cm. vodoravnim razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 7,5 399 Krtina 3, kv. E4, SE 001, inv. št. MMK 6736 × 4,0 cm, db. 0,8 cm. Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline 393 Krtina 3, kv. B11, SE 001, inv. št. MMK 6730 z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Površina gladka in Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko rdečerjave barve. Okrašena z gladkim plastičnim rebrom. Vel. žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline 2,3 × 1,9 cm, db. 0,65 cm. z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,6 cm) in kamenčki (vel. do 0,3 387 - 399 SE 001; merilo 1 : 2. 150 Krtina, AAS 112, 2023 387 388 389 390 391 393 392 394 396 395 397 398 399 387 - 399 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 151 400 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6737 Okrašena z gladkim plastičnim Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko rebrom. Vel. 7,8 × 6,4 cm, db. žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline 1,0−1,1 cm. z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina gladka, na zu- nanji strani lisasta, rjave in zelo temno sive barve, na notranji strani zelo temno sive barve. Okrašena z vodoravnim gladkim plastičnim rebrom. Vel. 2,6 × 2,0 cm, db. 0,5 cm. 401 Krtina 3, kv. C7, SE 001, inv. št. MMK 6738 407 Krtina 3, kv. C10, SE 001, inv. št. MMK 6744 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko Odlomek okrašenega ostenja z držajem posode; nepopolno žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina ravna, gladka lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Na (brisana) in svetlo rjave barve. Na zunanji strani okrašena z zunanji strani površina hrapava gladkim plastičnim rebrom. Vel. 2,9 × 2,7 cm, db. 0,8 cm. (poškodovana) in rumenordeče 402 Krtina 3, kv. C10, SE 001, inv. št. MMK 6739 barve, na notranji strani gladka, Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko zelo temno sive barve, s sledovi žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline brisanja. Ob ročaju okrašena z z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm) in kamenčki (vel. do 0,2 gladkim plastičnim rebrom. Vel. × 0,2 cm – pesek). Na zunanji strani površina hrapava (poško- 7,0 × 4,9 cm, db. 1,1−1,2 cm. dovana) in svetlo rdečerjave barve, na notranji strani gladka, 408 Krtina 3, kv. B11, SE 001, inv. št. MMK 6745 zelo temno sive barve. Okrašena z gladkim plastičnim rebrom. Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacij-Vel. 4,4 × 4,3 cm, db. 1,3 cm. sko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske 403 Krtina 3, kv. A9, SE 001, inv. št. MMK 6740 gline z delci keramike (vel. do 0,6 × 0,6 cm). Površina hrapava Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko (poškodovana) in svetlo rdeče barve. Okrašena z gladkim žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline plastičnim rebrom. Vel. 3,5 × 4,6 cm, db. 1,25 cm. z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Površina izrazito hra- 409 Krtina 3, kv. E9, SE 001, inv. št. MMK 6746 pava (poškodovana), na zunanji strani rdeče barve, na notranji Odlomek ostenja s prehodom v vrat posode; nepopolno rumenordeče barve. Vel. 5,9 × 5,0 cm, db. 1,4 cm. oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrna- 404 Krtina 3, kv. D9, SE 001, te lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,8 cm). inv. št. MMK 6741 Površina je hrapava (poškodovana), na zunanji strani lisasta, Odlomek okrašenega ostenja poso- rdečerjave in sive barve, na notranji strani rjave barve. Vel. 2,4 de; nepopolno oksidacijsko žganje, × 4,5 cm, db. 0,7 cm. prostoročna izdelava; iz grobozrna- 410 Krtina 3, kv. A11, SE 001, inv. št. MMK 6747 te lončarske gline z delci keramike Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Površina žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate razmeroma gladka in lisasta, sive in lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 rjave barve. Okrašena z vodorav- × 0,2 cm). Površina ravna, gladka (brisana) nim gladkim plastičnim rebrom. Vel. in lisasta, rumenordeče, rjave, rdečerjave in 6,6 × 7,9 cm, db. 1,2 cm. temno sive barve. Okrašena z vodoravnim 405 Krtina 3, kv. A2, A3, SE 001, inv. št. MMK 6742 gladkim plastičnim rebrom. Vel. 4,1 × 4,4 cm, Odlomek okrašenega ostenja posode; db. 0,75 cm. nepopolno oksidacijsko žganje, prosto- 411 Krtina 3, kv. E10, SE 001, inv. št. MMK 6748 ročna izdelava; iz grobozrnate lončarske Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacij- gline z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,5 sko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske cm). Površina gladka, na zunanji strani gline z delci keramike (vel. do 0,1 × 0,2 cm). Površina gladka, rdečerjave barve, na notranji temno sive a izrazito neravna, na zunanji strani temno rdečesive barve, barve. Okrašena z vodoravnim razčle- na notranji zelo temno sive barve. Okrašena z vodoravnim njenim plastičnim rebrom, nad njim s gladkim plastičnim rebrom. Vel. 3,5 × 3,7 cm, db. 0,6−0,7 cm. poševnim gladkim plastičnim rebrom. Vel. 4,8 × 5,5 cm, db. 1,2 cm. 412 Krtina 3, kv. A11, PN 26, SE ?, inv. št. MMK 6749 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacij- 406 Krtina 3, kv. A11, PN 26, SE ?, inv. št. MMK 6743 sko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko gline z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,6 žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline cm). Površina neravna, na zunanji strani z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Površina neravna (de- rdečerjave barve, na notranji temno sive loma poškodovana) in lisasta, rdečerjave in temno sive barve. barve. Okrašena z gladkim plastičnim re- brom. Vel. 4,2 × 3,1 cm, db. 0,8−0,9 cm. 152 Krtina, AAS 112, 2023 400 401 402 403 400 401 402 403 404 404 405 405 406 407 406 407 410 410 408 409 408 409 412 411 413 412 411 413 400 - 413 SE 001; merilo 1 : 2. 400 - 413 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 153 413 Krtina 3, kv. C10, SE 001, inv. št. MMK 6750 420 Krtina 3, kv. D6, SE 001, inv. št. MMK 6757 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacij- Odlomka držaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, sko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina hrapava keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina hrapava (poškodo- (poškodovana) in svetlo rdeče barve. Okrašena z gladkim vana) in rdeče barve. Vel. 3,2 × 2,1 × 1,8 cm. plastičnim rebrom. Vel. 4,8 × 2,4 cm, db. 1,3 cm. 421 Krtina 3, kv. ?, SE?, inv. št. MMK 6758 414 Krtina 3, kv. A11, SE 001, inv. št. MMK 6751 Odlomek okrašenega ostenja z držajem posode; nepopolno Odlomek ostenja posode; redukcijsko žganje (?), prostoročna oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lon- izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina ravna, čarske gline z delci keramike gladka in sive barve. Vel. 1,8 × 1,6 cm, db. 0,5 cm. (vel. do 0,6 × 0,7 cm). Povr- 415 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6752 šina gladka, neravna (slabo brisana), na zunanji strani Odlomek ostenja s prehodom v vrat rumenordeče barve, na no- posode; redukcijsko žganje, prostoročna tranji temno sive barve. Vel. izdelava; iz finozrnate lončarske gline z 8,3 × 6,5 cm, db. 1,0 cm. delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina gladka, na zunanji strani sive do temno sive 422 Krtina 3, kv. E6, SE barve, na notranji temno sive barve. Vel. 001, inv. št. MMK 6759 4,5 × 4,2 cm, db. 0,8 cm. Odlomek ostenja z držajem posode; nepo- 416 Krtina 3, kv. C10, SE 001, inv. št. MMK 6753 polno oksidacijsko žganje, prostoročna izde- Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko lava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina ravna, glad- lisasta, rjave, rdečerjave in temno sive barve, ka (brisana), na zunanji strani rdečerjave barve, na notranji deloma gladka, deloma hrapava (poškodo- temno sive barve. Vel. 3,2 × 3,2 cm, db. 0,8−0,9 cm. vana). Vel. 4,0 × 3,6 cm, db. 0,6 cm. 417 Krtina 3, kv. D4, SE 001, inv. št. MMK 6754 423 Krtina 3, kv. A10, SE 001, inv. št. MMK 6760 Odlomek ostenja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, Odlomek držaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, redukcijsko v končni fazi (?), prostoročna izdelava; iz drobno- prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci zrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,5 cm) keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm) in kamenčki (vel. do 0,15 × 0,2 cm in kamenčki (vel. do 0,2 × 0,2 cm – pesek). Površina povsem – pesek). Površina večinoma gladka, ravna in gladka, na zunanji strani zelo temno sive barve, na rdečerumene do rdečesive barve; notranji rdečesive barve. Vel. 3,9 × 3,7 cm, db. 0,8 cm. mestoma hrapava (poškodovana). Vel. 5,6 × 3,4 × 2,8 cm. 418 Krtina 3, kv. C10, SE 001, inv. št. MMK 6755 Odlomek ostenja posode, verjetno del 424 Krtina 3, kv. A9, SE 001, inv. št. MMK 6761 sklede; redukcijsko žganje, prostoročna Odlomek ostenja z držajem posode; nepopolno oksidacijsko izdelava; iz finozrnate lončarske gline žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Na notranji strani povr-Površina mestoma gladka (brisana), šina gladka in temno sive barve, na zunanji hrapava (poško- večinoma pa hrapava (poškodova- dovana) in rjave barve. Vel. 3,4 × 3,6 cm, db. 0,9 cm. na), sive barve. Vel. 5,0 × 5,9 cm, db. 425 Krtina 3, kv. E6, SE 001, inv. št. MMK 6762 0,5−0,6 cm. Odlomek ostenja z držajem posode; nepopolno oksidacijsko 419 Krtina 3, kv. D4, SE 001, inv. št. MMK 6756 žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z Odlomek ostenja z delom ročaja posode; delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Na notranji strani povr- nepopolno oksidacijsko žganje, prostoroč- šina gladka in temno sive barve, na zunanji hrapava (poško- na izdelava; iz drobnozrnate lončarske gli- dovana), lisasta, rdečerumene in sive barve. Na sredini držaja ne z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm) vtisnjena jamica. Vel. 4,0 × 3,6 cm, db. 0,6 cm. in kamenčki (vel. do 0,2 × 0,3 cm – pesek). Na zunanji strani površina ravna, gladka in lisasta, rjave in temno sive barve, na notra- nji strani izrazito neravna (poškodovana) in rjave barve. Vel. 4,0 × 5,0 cm, db. 0,8 cm. 154 Krtina, AAS 112, 2023 413 414 415 416 418 419 417 421 422 420 424 423 425 414 - 425 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 155 426 Krtina 3, kv. C3, SE 001, inv. št. MMK 6763 434 Krtina 3, kv. C6, SE 001, inv. št. MMK 6771 Odlomek ostenja s prehodom v vrat posode; nepopolno oksi- Odlomek ostenja z ročajem posode; nepopolno oksidacijsko dacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline lončarske gline z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). s kamenčki (vel. do 0,2 × 0,2 cm – Površina gladka, na zunanji strani svetlo rjave barve, pesek). Na notranji strani površina na notranji zelo temno sive barve. Vel. 1,9 × 2,0 cm, razmeroma gladka in svetlo rjave db. 0,4 cm. barve, na zunanji izrazito hrapava 427 Krtina 3, sonda 6, SE 001, inv. št. MMK 6764 (poškodovana) in lisasta, rdečerume- ne in sive barve. Vel. 5,8 × 3,8 cm, Odlomek ostenja s prehodom v vrat posode; db. 0,9 cm. redukcijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 435 Krtina 3, kv. D6, SE 001, inv. št. MMK 6772 0,1 × 0,1 cm). Površina gladka, temno sive barve. Odlomki ostenja z ročajem posode; Vel. 2,6 × 2,9 cm, db. 0,8 cm. nepopolno oksidacijsko žganje, 428 Krtina 3, kv. C3, SE 001, inv. št. MMK 6765 prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. Odlomek ostenja s prehodom v vrat posode; do 0,2 × 0,1 cm). Na zunanji strani nepopolno oksidacijsko žganje, redukcijsko v površina hrapava (poškodovana), končni fazi, prostoročna izdelava; iz finozrnate rjave in zelo temno sive barve, na lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 notranji strani gladka in rjave barve. × 0,2 cm). Površina gladka in zelo temno sive Vel. 5,4 × 4,9 cm, db. 0,8 cm. barve. Vel. 3,1 × 4,0 cm, db. 1,05 cm. 429 Krtina 3, kv. D9, SE 001, inv. št. MMK 6766 436 Krtina 3, kv. B11, SE 001, inv. št. MMK 6773 Odlomek ostenja z delom ročaja posode; redukcijsko žganje Odlomek ostenja s prehodom v vrat posode; nepopolno (?), prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm) in kamenčki (vel. do 0,3 lončarske gline s kamenčki (vel. 0,1 × 0,1 cm – pesek) in delci × 0,5 cm – pesek). Površina gladka, zelo temno sive barve, na keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka, na zunanji njej je lisa, rjave barve. Vel. 3,2 × 2,1 cm, db. 0,6 cm. strani lisasta, rožnate in svetlo rjave barve, na notranji lisasta, sive in rumeno rjave barve. Vel. 4,6 × 3,2 cm, db. 0,85 cm. 437 Krtina 3, kv. E8, SE 001, inv. št. MMK 6774 430 Krtina 3, profil 166, 167, SE 001?, inv. št. MMK 6767 Odlomek ostenja z delom ročaja posode; nepopolno oksi- dacijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz drobnozrnate Odlomek ostenja z delom ročaja posode; nepopolno oksida- lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm) in cijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske kamenčki (vel. do 0,2 × 0,5 cm – pesek). Površina zelo poško- gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina gladka, dovana in lisasta, rdečerumene in sive barve. Vel. 3,3 × 2,7 rdečerumene barve. Vel. 3,9 × 4,1 cm, db. 0,8 cm. cm, db. 0,9 cm. 431 Krtina 3, kv. A9, SE 001, inv. št. MMK 6768 438 Krtina 3, kv. A9, SE 001, inv. št. MMK 6775 Odlomek držaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, Odlomek ostenja z delom ročaja posode; redukcijsko žganje prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s kamenč- (?), prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s ki (vel. 0,1 × 0,1 cm – posamezni delci kremena). Površina kamenčki (vel. do 0,1 × 0,2 cm – posamezni delci kremena). izrazito hrapava (poškodovana) in lisasta, rdeče in temno sive Površina povsem gladka in temno sive barve. Vel. 3,7 × 2,1 barve. Vel. 4,0 × 1,8 × 2,2 cm. cm, db. 0,55 cm. 432 Krtina 3, kv. A2, A3, SE 001, inv. št. MMK 6769 Odlomek okrašenega držaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,6 cm). Površina neravna in lisasta, svetlo rde- če, sive in svetlo rjave barve. Okrašen z vtisnjenimi jamicami. Vel. 5,2 × 3,0 cm, db. 1,3−2,2 cm. 433 sonda 3, SE 001, inv. št. MMK 6770 Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci ke- ramike (vel. do 0,3 × 0,4 cm) in kamenčki (vel. do 0,3 × 0,35 cm – pesek). Površina rdečerjave barve, večinoma hrapava (po- škodovana). Vel. 3,8 × 4,3 cm, db. 1,4 cm. 156 Krtina, AAS 112, 2023 426 427 428 429 430 431 433 432 435 434 437 436 438 426 - 438 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 157 439 Krtina 3, kv. B7, SE 001, inv. št. MMK 6776 na zunanji strani lisasta, rjave in temno sive barve, na notranji Odlomek ustja s presegajočim ročajem posode; nepopolno rdečerumene barve. Vel. 2,4 × 3,0 cm, db. 0,6 cm. oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lon- čarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina 447 Krtina 3, kv. C10, SE 001, inv. št. MMK 6784 gladka in lisasta, rdečerumene in temno sive barve. Vel. 3,7 × Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, 2,0 cm, db. 0,6 cm. prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina hrapava (poškodo- 440 Krtina 3, kv. E8, SE 001, inv. št. MMK 6777 vana), na zunanji strani ročaja močno rjave barve, na notranji Odlomek presegajočega ročaja posode; nepopolno oksidacij- strani ročaja rdečerjave barve. Vel. 3,6 × 3,6 cm, db. 0,9 cm. sko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina lisasta, rdeče-448 Krtina 3, kv. D8, SE 001, inv. št. MMK 6785 rumene in temno sive barve. Vel. 2,8 × 2,9 cm, db. 0,65 cm. Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s kamenčki 441 Krtina 3, kv. E8, SE 001, inv. št. MMK 6778 (vel. do 0,3 × 0,4 cm – posamezni delci kremena). Površina Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, neravna (poškodovana) in lisasta, temno rjave in temno sive prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci barve. Vel. 3,1 × 3,4 cm, db. roč. 1,0 cm. keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm) in kamenčki (vel. do 0,2 × 0,2 cm – posamezni delci kremena). Površina razmeroma hrapava 449 Krtina 3, kv. E5, PN 19, SE 001, inv. št. MMK 6786 (poškodovana) in lisasta, rdeče do svetlo rdečerjave barve. Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, Okrašena z vodoravnim gladkim plastičnim rebrom. Vel. 4,8 × prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci 2,7 cm, db. 1,4 cm. keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina neravna, močno poškodovana in lisasta, svetlo rdeče, rdečerjave in temno sive 442 Krtina 3, južni jarek, SE 001, inv. št. MMK 6779 barve. Vel. 4,1 × 4,4 cm, db. 1,0 cm. Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacij- sko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozr- 450 Krtina 3, sonda 6, SE 001, inv. št. MMK 6787 nate lončarske gline z delci keramike (vel. do Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, 0,2 × 0,2 cm) in kamenčki (vel. do 0,3 × 0,3 cm prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci – pesek). Površina hrapava (poškodovana) in keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina večinoma gladka in lisasta, rjave, rdeče in temno sive barve. Vel. 2,5 rjave barve, na njej lisa, sive barve (poškodovan del). Vel. 2,7 × 3,6 cm, db. 0,8 cm. × 3,4 cm, db. 0,9 cm. 443 Krtina 3, kv. A10, SE 001, inv. št. MMK 6780 451 Krtina 3, kv. B9, SE 001, inv. št. MMK 6788 Odlomek ostenja z deloma ročaja posode; nepopolno Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci ke- iz drobnozrnate lončarske gline z delci ramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina neravna (poškodovana) keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Na zunanji in lisasta, rjave, rdeče in temno sive barve. Vel. 3,2 × 3,7 cm, strani površina rdečerumene barve, izrazito db. roč. 0,8−0,85 cm. neravna, hrapava, na notranji strani rdeče- rumene do rožnate barve in gladka, ravna. Vel. 3,4 × 4,0 cm, db. 0,5−0,6 cm. 444 Krtina 3, kv. A9, SE 001, inv. št. MMK 6781 Odlomek ostenja z delom ročaja posode; redukcijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s kamenčki (vel. do 0,1 × 0,2 cm – posamezni delci kremena). Površina temno sive barve, večinoma gladka, mestoma hrapa- va (poškodovana). Vel. 4,3 × 2,4 cm, db. 0,7 cm. 445 Krtina 3, kv. C4, SE 001, inv. št. MMK 6782 Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm). Površina razmeroma gladka in lisasta, sive in svetlo rjave barve, mestoma hrapava (poškodo- vana). Vel. 2,6 × 3,3 cm, db. 1,1−1,3 cm. 446 Krtina 3, kv. A10, SE 001, inv. št. MMK 6783 Odlomek ostenja z ročajem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s kamenčki (vel. do 0,2 × 0,2 cm – posamezni delci kremena). Površina večinoma gladka, mestoma hrapava (poškodovana), 158 Krtina, AAS 112, 2023 439 440 441 442 443 444 445 446 447 448 449 450 451 439 - 451 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 159 452 Krtina 3, kv. E10, SE 001, inv. št. MMK 6789 460 Krtina 3, kv. E6, SE 001, inv. št. MMK 6797 Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, Odlomek okrašenega ročaja posode; nepopolno oksidacijsko prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozr- gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). nate lončarske gline z delci keramike (vel. Površina neravna (poškodovana) in lisasta, do 0,2 × 0,3 cm). Površina gladka in lisasta, rjave in temno sive barve, prvotna površi- rdeče in temno sive barve. Ročaj naguban. na rjave barve. Vel. 3,2 × 2,2 cm, db. roč. Vel. 3,6 × 2,8 cm, db. 1,5 cm. 1,0 cm. 461 kv. A11, SE 001, inv. št. MMK 6798 453 Krtina 3, kv. C10, SE 001, inv. št. MMK 6790 Odlomek ostenja z delom ročaja posode; nepopolno oksi- Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, dacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci gline z delci keramike (vel. 0,2 × 0,2 cm). Površina izrazito keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina hrapava (močno neravna (poškodovana) in rumenordeče barve, na notranji poškodovana), na zunanji strani ročaja rjave barve, na notranji strani temno sive barve. Vel. 3,7 × 3,0 cm, db. 1,4 cm. strani ročaja temno sive barve. Vel. 4,0 × 3,5 cm, db. 1,1 cm. 462 Krtina 3, kv. A11, SE 001, inv. št. MMK 6799 454 Krtina 3, kv. E10, SE 001, inv. št. MMK 6791 Odlomek modeliranega ročaja posode; nepopolno oksida- Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, cijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci gline s posameznimi kamenčki (vel. 0,1 × 0,1 keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina neravna in lisasta, cm – kremen). Površina ravna in rjave barve. svetlo rjave in rdečerumene barve. Vel. 2,4 × 3,1 cm, db. roč. Na ročaju okrašena z globokima navpičnima 1,0 cm. žlebovoma, prehod v tretji žleb. Vel. 3,4 × 455 Krtina 3, kv. B7, SE 001, inv. št. MMK 6792 2,0 cm, db. roč. do 1,9 cm. Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, pro- 463 Krtina 3, sonda 1, SE 001, inv. št. MMK 6800 storočna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline s kamenčki Odlomki dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko (vel. do 0,2 × 0,2 cm – pesek). Površina gladka in rumenorde- žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline če barve. Vel. 1,2 × 2,6 cm, db. 1,1 cm. z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka, na 456 Krtina 3, kv. A2, A3, SE 001, inv. št. MMK 6793 zunanji strani lisasta, svetlo rjave, rdeče in temno sive barve, na notranji rjave barve. Vel. 10,7 × 12,8 cm, db. 1,3−1,4 cm. Odlomek ročaja posode; redukcijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s kamenčki (vel. do 0,2 464 Krtina 3, kv. B9, SE 001, inv. št. MMK 6801 × 0,3 cm – posamezni delci kremena). Površina neravna (zelo Odlomek dna z ostenjem po- poškodovana), pretežno temno sive barve. Vel. 2,7 × 2,9 cm, sode; nepopolno oksidacijsko db. 0,7 cm. žganje, prostoročna izdelava; 457 Krtina 3, kv. B7, SE 001, inv. št. MMK 6794 iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, pro- × 0,2 cm). Površina nerav- storočna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci kerami- na, gladka in rdečerumene ke (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina gladka in lisasta, rdečerumene barve. Vel. 5,1 × 5,2 cm, db. in temno sive barve. Vel. 3,0 × 2,9 cm, db. 0,8 cm. 0,8−0,9 cm. 458 Krtina 3, kv. B9, SE 001, inv. št. MMK 6795 Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje, prosto- ročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina gladka in zelo temno sive barve. Vel. 2,5 × 3,5 cm, db. 0,75 cm. 459 sonda 6, SE 001, inv. št. MMK 6796 Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina temno rdečerjave do temno sive barve, deloma gladka, večinoma hrapava (poškodovana). Vel. 5,1 × 2,4 cm, db. 1,4−1,7 cm. 160 Krtina, AAS 112, 2023 452 453 454 455 456 457 459 458 460 461 462 463 464 452 - 464 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 161 465 Krtina 3, kv. D7, SE 001, inv. št. MMK 6802 473 Krtina 3, kv. B11, SE 001, inv. št. MMK 6811 Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Na zunanji strani povr- z delci keramike (vel. do 0,45 × 0,35 cm). Površina gladka in šina hrapava (poškodovana) in rjave barve, na notranji gladka lisasta, rdečerumene, temno sive in svetlo rjave barve. Vel. 7,7 in temno sive barve. Vel. 3,6 × 3,5 cm, db. 0,95 cm. × 5,7 cm, db. 0,9 cm. 466 Krtina 3, kv. D9, SE 001, inv. št. MMK 6803 474 Krtina 3, kv. E8, SE 001, inv. št. MMK 6812 Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina razmeroma keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina hrapava (poškodo- gladka, na zunanji strani rjave barve, na notranji temno sive vana) in temno sive barve. Vel. 4,6 × 3,9 cm, db. 0,8 cm. barve. Vel. 3,7 × 4,0 cm, db. 0,85 cm. 475 Krtina 3, kv. E5, PN 19, SE 001, inv. št. MMK 6813 467 Krtina 3, kv. B9, SE 001, inv. št. MMK 6804 Odlomek dna z ostenjem posode; nepo- Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko polno oksidacijsko žganje, prostoročna žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,6 cm). Površina neravna, z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm) in gladka in lisasta, rdečerumene in rdečerjave barve. Vel. 4,9 × kamenčki (vel. do 0,2 × 0,4 cm – pesek). 3,1 cm, db. 0,85 cm. Površina gladka, ravna in lisasta, temno 468 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6805 sive in rjave barve. Vel. 5,4 × 5,5 cm, db. 0,6−0,7 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina gladka in lisasta, svetlo rdečerjave in temno sive barve. Vel. 5,5 × 2,9 cm, db. 0,6 cm. 469 Krtina 3, kv. C5, SE 001, inv. št. MMK 6806 Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje, pro- storočna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,5 cm) in kamenčki (vel. do 0,3 × 0,3 cm – pesek). Površina temno sive barve, na zunanji strani gladka, na notranji hrapava (poškodovana). Vel. 2,2 × 3,3 cm, db. 0,55 cm. 470 Krtina 3, kv. A7, del PN 15, SE 001, inv. št. MMK 6807 Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske s kamenčki (vel. do 0,2 × 0,2 cm – pesek). Površina neravna, močno poškodovana, na zunanji strani temno sive barve, na notranji svetlo rjavosive barve. Vel. 3,8 × 2,5 cm, db. 0,85 cm. 471 Krtina 3, kv. A8, SE 001, inv. št. MMK 6809 Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Površina neravna, na zunanji strani rdeče barve, na dnu lisasta, temno sive in rjave barve. Vel. 3,9 × 3,2 cm, ohr. db. 1,5 cm. 472 Krtina 3, kv. D7, SE 001, inv. št. MMK 6810 Odlomki dna in ostenja z največjim obodom posode; redukcij- sko žganje, prostoročna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina zelo temno sive barve, mestoma povsem glad- ka in svetlikajoča se (spolirana?), mestoma hrapava (poškodo- vana). Vel. 7,0 × 4,4 cm in 2,8 × 5,3 cm, db. 0,8 cm. 162 Krtina, AAS 112, 2023 465 466 467 468 469 470 471 472 473 475 474 465 - 475 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 163 476 Krtina 3, kv. B10, SE 001, inv. št. MMK 6814 484 Krtina 3, profil 166, 167, SE 001?, inv. št. MMK 6822 Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline s kamenčki prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci (vel. do 0,2 × 0,2 cm – posamezni delci kremena). Površina keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina gladka, na zunanji neravna, razpokana (močno poškodovana) in temno sive strani svetlo sive barve, na notranji temno sive barve. Vel. 3,5 barve. Vel. 3,0 × 3,0 cm, db. 0,7 cm. × 4,1 cm, db. 0,55 cm. 477 Krtina 3, kv. B11, SE 001, inv. št. MMK 6815 485 Krtina 3, kv. B10, SE 001, inv. št. MMK 6823 Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka in lisa-keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina neravna, razpokana sta, rdeče in temno rdečesive barve. Prehod iz dna v ostenje (močno poškodovana) in temno sive barve. Vel. 5,0 × 3,0 cm, dodelan z odtisi prsta. Vel. 5,1 × 3,6 cm, db. 1,3 cm. db. 1,2 cm. 478 Krtina 3, kv. A9, SE 001, inv. št. MMK 6816 486 Krtina 3, kv. C9, SE 001, inv. št. MMK 6824 Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje, pro- prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci storočna izdelava; iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina neravna in hrapa- gladka in temno sive barve. Vel. 2,3 × 2,6 cm, db. 0,7 cm. va (poškodovana), temno sive barve. Vel. 5,3 × 3,7 cm, db. 1,2 cm. 487 Krtina 3, kv. B7, SE 001, inv. št. MMK 6825 Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko 479 Krtina 3, kv. C11, SE 001, inv. št. MMK 6817 žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko delci keramike (vel. 0,1 × 0,1 cm). Površina večinoma gladka, žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline na zunanji strani rumenordeče barve, na notranji temno sive z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina hrapava (po- barve. Vel. 3,7 × 4,2 cm, db. 0,6 cm. škodovana) in lisasta, rdečerumene in temno sive barve. Vel. 4,6 × 3,3 cm, db. 0,75 cm. 488 Krtina 3, kv. B9, SE 001, inv. št. MMK 6826 Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), 480 Krtina 3, kv. B5, SE 001, inv. št. MMK 6818 prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko keramike (vel. do 0,3 × 0,4 cm). Površina hrapava (poškodo- žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline vana) in sive barve. Vel. 4,5 × 4,3 cm, db. 0,5 cm. s kamenčki (vel. do 0,3 × 0,3 cm – pesek). Površina poškodo- vana, na zunanji strani rdečerumene barve, na notranji lisasta, bledo rjave in temno sive barve. Vel. 5,8 × 5,0 cm, db. 0,8 cm. 481 Krtina 3, kv. B11, SE 001, inv. št. MMK 6819 Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje, prosto- ročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina gladka, zelo temno sive barve. Vel. 5,3 × 3,3 cm, db. 0,9 cm. 482 Krtina 3, kv. C7, SE 001, inv. št. MMK 6820 Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje, prosto- ročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina neravna (slabo ohranjena) in zelo temno sive barve. Vel. 4,0 × 3,9 cm, db. 0,9 cm. 483 Krtina 3, kv. A2, A3, SE 001, inv. št. MMK 6821 Odlomek dna z ostenjem posode; redukcijsko žganje (?), prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm) in kamenčki (vel. do 0,4 × 0,8 cm – pesek). Površina izrazito neravna (poškodovana, verjetno tudi slabo obdelana) in sive do sivorjave barve. Vel. 3,5 × 3,3 cm, db. 0,5 cm. 164 Krtina, AAS 112, 2023 477 476 478 479 480 481 483 482 484 485 487 486 488 476 - 488 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 165 489 Krtina 3, kv. D7, SE 001, inv. št. MMK 6827 497 Krtina 3, kv. B9, PN 31, SE 001, Odlomek okrašenega okroglega (?) keramičnega predmeta; inv. št. MMK 6835 redukcijsko žganje, prostoročna izdelava; iz zelo finozrnate Retuširana klina, izdelana iz svetlo sivega ka- lončarske gline. Površina gladka in temno mna. Retuširana desni lateralni rob na dorzalni sive barve. Ena od ploskev in rob okraše- strani in desni lateralni rob na ventralni strani. na z med seboj sekajočimi se vrezi. Vel. Vel. 3,4 × 7,7 cm, db. 1,15 cm. 3,6 × 1,8 cm, db. 1,4 cm. 490 Krtina 3, kv. E9, PN 22, SE 001, inv. št. MMK 6828 Vijček – odlomek; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 498 Krtina 3, kv. A9, PN 7, SE 001, inv. št. MMK 6836 0,2 cm). Površina neravna, precej poškodovana Odlomek retuširane klinice iz zelo temno sivega kamna. in lisasta, rožnate in temno sive barve. Vel. 4,4 Drobtinčasta retuša v distalnem delu na ventralni strani. Vel. 1,7 × 3,6 cm. × 0,8 cm, db. 0,15 cm. 491 Krtina 3, kv. D7, SE 001, inv. št. MMK 6829 499 Krtina 3, kv. B2, SE 001, inv. št. MMK 6837 Odlomek masivnega keramičnega predmeta (del uteži?); Odlomek brusnega kamna. Zbrušena ena ploskev in oba nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drob- daljša robova. Na konveksno zaobljenem krajšem robu in nozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 deloma na daljših robovih sledovi udarjanja – brusni kamen se cm) in kamenčki (vel. 0,1 × 0,2 cm – pesek). Površina hrapava je verjetno uporabljal tudi kot tolkač. Vel. 5,2 × 9,8 × 3,0 cm. (poškodovana) in lisasta, rdečerumene in temno sive barve. Vel. 3,7 × 5,1 × 2,3 cm. 500 Krtina 3, sonda 1, SE 001, 492 Krtina 3, kv. D9, SE 001, inv. št. MMK 6830 inv. št. MMK 6838 Odlomek kamnitih žrmelj ali brusnega kamna iz sivorjavega Odlomek brusnega kamna. Zbru- kamna. Ena ploskev naravno zaobljena, druga zglajena, ohra- šena površina na obeh ploskvah in njen rob oklesan. Vel. 3,0 × 4,7 cm, db. 2,5 cm. na daljšem ravnem robu. Vel. 6,8 × 11,9 × 7,3 cm. 493 Krtina 3, kv. A8, PN 12, SE 001, inv. št. MMK 6831 Odlomek retuširane kline iz zelo temno sivega kamna. Retuša na desnem lateralnem robu na dorzalni strani. Vel. 1,2 × 3,0 cm, db. 0,3 cm. 494 Krtina 3, kv. A8, PN 11, SE 001, inv. št. MMK 6832 Odlomek retuširane kline iz bledo rjavega kamna. Drobtinčasta retuša na desnem lateralnem robu na dorzalni strani. Vel. 1,15 × 2,1 cm, db. 0,3 cm. 495 Krtina 3, kv. A9, PN 6, SE 001, inv. št. MMK 6833 Retuširan dobitek iz bledo rjavega kamna. Retuša na desnem lateralnem robu na dorzalni strani. V distalnem delu ostanki belega korteksa. Vel. 1,5 × 1,9 cm, db. 0,5−0,55 cm. 496 Krtina 3, kv. A9, PN 4, SE 001, inv. št. MMK 6834 Retuširana klina iz rumenordečega kamna. Retuša na desnem lateralnem robu na dorzalni strani, drobtinčasta retuša na levem lateralnem robu na dorzalni strani. Vel. 1,7 × 2,4 cm, db. 0,4 cm. 166 Krtina, AAS 112, 2023 490 491 489 493 494 492 495 496 497 498 500 499 489 - 500 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 167 501 Krtina 3, kv. D9, SE 001, inv. št. MMK 6839 Odlomek dna z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Površina hrapava (poškodovana) in lisasta, rjave in temno sive barve. Vel. 3,6 × 5,5 cm, db. 0,8 cm. 502 Krtina 3, kv. A2/A3, SE 001, r. št. 514, inv. št. MMK 6840 Odlomek ročaja vrča rdečo rumene barve. Fabrikat F 5. Vel. 11,5 × 4,1 cm; db. 1,4 cm. 503 Krtina 3, kv. B5, SE 001, r. št. 575, inv. št. MMK 6841 Odlomek ustja in ostenja pokrova temno sive barve. Fabrikat F 1. Nad ustjem ima žlebove. Pr. u. 14,2 cm. 504 Krtina 3, kv. A9, SE 001, r. št. 565, inv. št. MMK 6842 Odlomek ustja in ostenja dna posode temno sive barve. Fabri- kat F 1. Na ostenju je okrašena z metličenjem. Pr. d. 11,8 cm. 505 Krtina 3, kv. C8, PN 23, SE 001, r. št. 500, inv. št. MMK 6843 Odlomek ostenja rebraste skodelice tipa 2.1.4 po Lazarjevi (enaka posoda z G506?). Je iz modro zelenega stekla. Vel. 1,7 × 2,4 cm, db. 0,25 cm. 506 Krtina 3, kv. A7, PN 16, SE 001, r. št. 507, inv. št. MMK 6844 Odlomek ostenja rebraste skodelice tipa 2.1.4 po Lazarjevi (enaka posoda z G505?). Je iz modro zelenega stekla. Vel. 2,3 × 3,75 cm, db. 0,2−0,25 cm. 507 Krtina 3, kv. ?, SE 001?, r. št. 515, inv. št. MMK 6845 Odlomek ustja in ostenja steklene posode; modrozeleno steklo. Pr. u. 3,2 cm. 168 Krtina, AAS 112, 2023 501 502 504 503 506 505 507 501 - 507 SE 001; merilo 1 : 2. SE 001; merilo 1 : 2. 169 508 Krtina 3, kv. ?, SE ?, r. št. 338, inv. št. MMK 6846 515 Krtina 3, kv. A11, PN 26, SE ?, inv. št. MMK 6853 Bronast prstan, masiven, okrašen z dvema vzpore- Odlomek ostenja z držajem posode; nepopolno oksidacijsko dnima vrezoma. Pr. 1,6−1,7 cm, š. 0,6−0,8 cm, db. žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z 0,2−0,25 cm. delci keramike (vel. do 0,6 × 0,7 cm) in kamenčki (vel. do 0,3 × 0,5 cm – pesek). Površina nerav- 509 Krtina 3, kv. ?, SE ?, inv. št. MMK 6847 na, na zunanji strani poškodo- Retuširan odbitek iz rumenorjavega do rdečega vana in rumenordeče barve, na roženca. Retuširani vsi robovi na dorzalni strani. notranji strani dobro ohranjena Vel. 2,5 × 3,6 cm, db. 0,9 cm. in zelo temno sive barve. Vel. 6,0 × 4,7 cm, db. 1,1 cm. 516 Krtina 3, kv. A10, PN 27, SE ?, inv. št. MMK 6854 510 Krtina 3, kv. A11, PN 26, SE ?, inv. št. MMK 6848 Odlomek ročaja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z keramike (vel. do 0,4 × 0,6 cm). Površina hrapava (poškodo- delci keramike (vel. do 0,5 × 0,6 cm). Površina neravna (delo- vana) in lisasta, rjave in temno sive barve. Vel. 2,8 × 3,1 cm, ma poškodovana), na zunanji strani rdečerumene do rumeno- db. roč. 0,7−0,8 cm. rdeče barve, na notranji lisasta, rjave in temno sive barve. Vel. 2,7 × 2,1 cm, db. 0,7 cm. 511 Krtina 3, kv. A11, PN 26, SE ?, inv. št. MMK 6849 Lonec – odlomki ustja z okrašenim ostenjem; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,4 cm). Površina neravna in lisasta, rjave in temno sive barve. Na prehodu v vrat okrašena z vodo- ravnim gladkim plastičnim rebrom, na vratu s poševnima gladkima plastičnima rebroma. Vel. 7,2 × 6,6 cm, db. 0,7 cm. 512 Krtina 3, kv. A11, PN 26, SE ?, inv. št. MMK 6850 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina neravna, moč- no poškodovana, na zunanji strani rdečerjave barve, na notranji rjave do temno sive barve. Vel. 3,4 × 3,7 cm, db. 0,9 cm. 513 Krtina 3, kv. A11, PN 26, SE ?, inv. št. MMK 6851 Odlomek ustja z ostenjem posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm). Površina neravna, na zunanji strani rdeče barve, na notranji temno sive barve. Vel. 2,6 × 1,4 cm, db. 0,7 cm. 514 Krtina 3, kv. A11, PN 26, SE ?, inv. št. MMK 6852 Odlomek okrašenega ostenja posode; nepopolno oksidacijsko žganje, prostoročna izdelava; iz grobozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm). Površina neravna, na zunanji strani rdečerumene barve, na notranji temno sive barve. Okrašena z gladkim plastičnim rebrom. Vel. 3,5 × 4,0 cm, db. 1,2 cm. 170 Krtina, AAS 112, 2023 509 508 510 511 514 512 513 515 516 508 SE 001, 509 - 516 brez SE; merilo 1 : 2. Brez SE; merilo 1 : 2. 171